Na podlagi petega odstavka 47. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odl. US, 33/00 – odl. US, 87/01, 47/02 in 67/02 – popravek) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa splošne pogoje za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, postopke popolnjevanja, pravice in dolžnosti pogodbenih pripadnikov rezervne sestave med usposabljanjem in opravljanjem vojaške službe, nadomestila, druge prejemke in povračila ter razloge za prenehanje oziroma odpoved pogodbe.

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. kandidat je oseba, ki vloži vlogo za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske,
2. pogodbeni pripadnik rezervne sestave je državljanka ali državljan, ki je na podlagi prostovoljne odločitve z Ministrstvom za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) sklenil pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.

V rezervni sestavi Slovenske vojske lahko prostovoljno sodelujejo moški in ženske od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo ženske 40 let, moški 50 let oziroma 60 let, če so častniki, in če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. da so državljani Republike Slovenije in nimajo dvojnega državljanstva,
2. da so telesno in duševno sposobni za opravljanje vojaške službe, pri čemer ocenjevanje sposobnosti vsebuje tudi preverjanje gibalnih zmogljivosti, predpisano za pripadnike stalne sestave,
3. da imajo ustrezno izobrazbo, ki je za vojake praviloma končana srednja poklicna šola, za podčastnika srednja ali višja šola in za častnika najmanj visoka strokovna šola,
4. da so bili v skladu s predpisi varnostno preverjeni in zanje ne obstaja varnostni zadržek,
5. da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da niso bili obsojeni na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev ali zoper njih ne teče kazenski postopek,
6. da niso zaposleni v tujini oziroma da jih delodajalec ni napotil na opravljanje dela, usposabljanje ali šolanje v tujino za dalj kot tri mesece.
Ne glede na prejšnji odstavek pogodbeni pripadnik rezervne sestave ne more biti oseba:
1. ki ji je bila priznana pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti ali je v postopku priznanja te pravice,
2. ki je bila kot nabornik, vojak na služenju vojaškega roka ali vojaški obveznik rezervne sestave ocenjena kot nesposobna za vojaško službo,
3. ki se ne razporeja na obrambne dolžnosti v skladu s predpisi o kriterijih za razporejanje državljanov na obrambne dolžnosti, razen državljanov, ki poklicno opravljajo delo duhovnikov in redovnikov v verskih skupnostih.
Osebe, ki se prednostno razporejajo na delovno dolžnost oziroma na dolžnosti v sistemu zaščite, reševanja in pomoči, v skladu s predpisi o kriterijih za razporejanje državljanov na obrambne dolžnosti, lahko postanejo pogodbeni pripadniki rezervne sestave po predhodnem soglasju predlagatelja razporeditve.

Na podlagi usmeritev ministra za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister) Generalštab Slovenske vojske izdela letni načrt popolnitve s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave (v nadaljnjem besedilu: letni načrt) najkasneje do 30. oktobra za naslednje leto.
Z letnim načrtom se načrtuje praviloma popolnitev s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave po vojnih enotah, podenotah oziroma osnovnih enotah glede na prednostni vrstni red pri oblikovanju vojnih enot, skladno z vojno formacijo, ločeno za vojake, podčastnike in častnike po številu in vojaškoevidenčni dolžnosti, činu ter drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pogodbeni pripadniki rezervne sestave.
Z letnim načrtom se lahko načrtuje do 5% več pogodbenih pripadnikov rezervne sestave po dolžnostih glede na formacije vojnih enot in potrebe po pogodbenih pripadnikih rezervne sestave, zaradi nadomestitve tistih, s katerimi je bila pogodba prekinjena.
Generalštab Slovenske vojske posreduje letni načrt organizacijski enoti ministrstva, pristojni za vojaške zadeve, ki izdela izvlečke in usmeritve za delo uprav za obrambo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve).

O možnostih služenja v rezervni sestavi po pogodbi, ministrstvo obvešča državljane, zlasti vojaške obveznike, z objavami v sredstvih javnega obveščanja in na druge primerne načine.
Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, obvezno seznani vojaške obveznike o možnosti opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi po pogodbi, ob vpisu v vojaško evidenco v skladu z zakonom.

Kandidat za sklenitev pogodbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske praviloma vloži vlogo pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, po kraju njegovega stalnega prebivališča.
Vloga mora vsebovati kratek življenjepis s podatki o enotni matični številki občana, imenu in priimku, datumu in kraju oziroma državi rojstva, naslovu stalnega in začasnega prebivališča ter šolski izobrazbi. V vlogi mora kandidat navesti tudi ali želi skleniti pogodbo o službi v rezervni sestavi kot vojak, podčastnik ali častnik.
Vlogi mora kandidat priložiti:
1. izjavo, da nima dvojnega državljanstva,
2. izjavo, da po naboru ni prišlo do spremembe njegovega zdravstvenega stanja, ki bi vplivalo na oceno sposobnosti za vojaško službo, če je bil kandidat že ocenjen kot sposoben za vojaško službo,
3. pisno soglasje za vpogled v osebne podatke, povezane s kandidatovim zdravstvenim stanjem pri izbranem zdravniku,
4. fotokopijo spričevala o najvišji dokončani šoli,
5. pisno soglasje za varnostno preverjanje,
6. potrdilo o zaposlitvi oziroma izjavo o nezaposlenosti.
Vlogi mora kandidat priložiti tudi izpolnjen vprašalnik za varnostno preverjanje v skladu s predpisi, če želi skleniti pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi kot častnik oziroma, če je to zahtevano v objavi ministrstva za zbiranje vlog.
Vlogi lahko kandidat priloži tudi priporočila šole, delodajalca, društev ali drugih oseb, potrdila o dodatnem izobraževanju in usposabljanju ter izrazi željo po rodu oziroma službi, v kateri bi opravljal vojaško službo.
Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, dopolni vlogo s podatki o državljanstvu, o obsodbah za kazniva dejanja, o ureditvi služenja vojaškega roka, o vojaškoevidenčni dolžnosti oziroma usposobljenosti, o osebnem činu, o oceni sposobnosti za vojaško službo, o razporeditvah na vojaško dolžnost ter o udeležbi na vojaških vajah, ki jih pridobi iz uradnih evidenc. Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, pridobi za osebe iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe tudi soglasje predlagatelja razporeditve na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v sistem zaščite, reševanja in pomoči, za sklenitev pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.

Kandidat, ki izpolnjuje splošne pogoje in za katerega ni bil ugotovljen varnostni zadržek, se napoti na preverjanje gibalnih zmogljivosti.
Šteje se, da kandidat izpolnjuje zdravstvene pogoje za opravljanje vojaške službe, če je bil na naboru ocenjen kot sposoben oziroma delno sposoben za vojaško službo in je uspešno opravil preverjanje gibalnih zmogljivosti.
Kandidata, ki je uspešno opravil preverjanje gibalnih zmogljivosti, nima pa ocene sposobnosti za vojaško službo iz prejšnjega odstavka, se napoti na zdravniški pregled v skladu s predpisi o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo. Na zdravniški pregled mora kandidat prinesti zdravstveno dokumentacijo od izbranega osebnega zdravnika.
Oceno sposobnosti za vojaško službo in vojaškoevidenčno dolžnost kandidatu določi pristojna naborna komisija ministrstva.
Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, po prejemu rezultatov preverjanja gibalnih zmogljivosti in ocene sposobnosti za vojaško službo, pripravi dokumentacijo o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, za odločanje na komisiji za izbor kandidatov (v nadaljnjem besedilu: komisija).

O primernosti kandidata za opravljanje vojaške službe na podlagi zbrane dokumentacije odloča komisija, ki jo imenuje minister.
V komisijo iz prejšnjega odstavka se imenujeta predstavnika Slovenske vojske, zdravnik, psiholog, predstavnik organizacijske enote ministrstva, pristojne za vojaške zadeve, predstavnik Obveščevalno varnostne službe ministrstva in predstavnik upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. Vsak član komisije ima enega ali več namestnikov. Komisijo vodi predstavnik Slovenske vojske v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme minister.
Komisija ugotovi primernost in pripravljenost kandidatov za opravljanje vojaške službe in izbere kandidate, s katerimi se sklene pogodba za opravljanje vojaške službe po vojnih enotah in formacijskih dolžnostih.

Pri izbiri kandidatov komisija prednostno upošteva vojaške obveznike, ki so prenehali poklicno opravljati vojaško službo v Slovenski vojski, vojaške obveznike rezervne sestave, razporejene v enoto, ki jih bodo nadomestili pogodbeni pripadniki rezervne sestave, vojaške obveznike, ki so odslužili vojaški rok ali v skladu z zakonom kako drugače uredili služenje vojaškega roka.
Kandidate o izbiri obvesti upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.
Vlogo kandidata, ki izpolnjuje pogoje, vendar z njim ni bila sklenjena pogodba, ker je bil izpolnjen letni načrt, komisija v soglasju s kandidatom ponovno obravnava pri naslednjem izboru kandidatov.

Z izbranimi kandidati ministrstvo sklene pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.
Pogodba se sklene v pisni obliki in mora vsebovati podatke o dnevu nastopa služenja v rezervni sestavi, enoti, v katero se razporeja, višini plačila za pripravljenost in za opravljanje vojaške službe, pogojih opravljanja službe v rezervni sestavi, času trajanja pogodbe, razlogih za odpoved pogodbe in dolžini odpovednih rokov. V pogodbi mora biti predvidena možnost opravljanja vojaške službe izven države v skupnih poveljstvih in enotah, zaradi izvrševanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.
Pogodba se sklene praviloma za 5 let in se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje.
Po podpisu pogodbe se pogodbenega pripadnika rezervne sestave vpiše v vojaško evidenco, če v evidenco še ni vpisan in se mu izda vojaška knjižica.
Podpisana pogodba in osebna mapa pogodbenega pripadnika rezervne sestave se odstopi pristojnemu poveljstvu Slovenske vojske.

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave se imenuje na formacijsko dolžnost na način, ki je predpisan za imenovanje poklicnih pripadnikov vojske.
Pogodbenega pripadnika rezervne sestave, ki ni odslužil vojaškega roka, se imenuje na formacijsko dolžnost po opravljenem predhodnem temeljnem vojaško strokovnem usposabljanju.
Pogodbenega pripadnika rezervne sestave se seznani z razporedom na način, ki je predpisan za pripadnika stalne sestave Slovenske vojske.

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave se je med trajanjem pogodbe dolžan odzvati na podlagi poziva k:
1. predhodnemu temeljnemu vojaško strokovnemu usposabljanju,
2. osnovnemu, nadaljevalnemu in dopolnilnemu usposabljanju,
3. mobilizacijskemu usposabljanju in preverjanju mobilizacijske pripravljenosti,
4. opravljanju vojaške službe izven države v miru v skupnih poveljstvih in enotah, zaradi izvrševanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami,
5. opravljanju vojaške službe v miru, zaradi povečanega dalj časa trajajočega obsega nalog, ki jih pripadniki stalne sestave ne morejo opraviti, zlasti k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednem ali vojnem stanju.

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave mora upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, prijaviti:
1. zdravljenje zaradi bolezni ali poškodbe daljše od trideset dni, v roku osmih dni po podaljšanju zdravljenja nad trideset dni,
2. starševski dopust v roku petnajstih dni pred začetkom izrabe pravic starševskega dopusta,
2. napotitev na opravljanje dela, usposabljanje ali šolanje v tujino, daljše od trideset dni, na katero ga je napotil delodajalec, pa v petnajstih dneh pred odhodom.

Pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ki nima odsluženega vojaškega roka, mora biti praviloma v treh mesecih po sklenitvi pogodbe napoten na predhodno temeljno vojaško strokovno usposabljanje, ki ga mora opraviti praviloma v dveh letih.
Napotitve na usposabljanje načrtuje Generalštab Slovenske vojske, vpoklic pa izvede upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, pri čemer upošteva želje kandidata, če je to mogoče.

Osnovno, nadaljevalno in dopolnilno usposabljanje se izvaja po predpisanih programih za usposabljanje vojakov, podčastnikov, častnikov, poveljstev in enot.
Usposabljanje iz prejšnjega odstavka se praviloma organizira in izvaja v več krajših terminih in enem neprekinjenem terminu, ki ne sme biti daljši od enega meseca. Skupaj usposabljanje v enem letu ne sme biti daljše od treh mesecev.
Vojna enota Slovenske vojske, v katero je pogodbeni pripadnik rezervne sestave razporejen, izdela načrt usposabljanja pogodbenih pripadnikov rezervne sestave za naslednje leto. Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, je pogodbenega pripadnika rezervne sestave in njegovega delodajalca dolžan obvestiti do konca leta o njegovih obveznostih pri usposabljanju za naslednje leto, toda najmanj 30 dni pred prvim načrtovanim usposabljanjem v naslednjem letu. Pogodbeni pripadnik praviloma lahko sam izbere v skladu z letnim načrtom usposabljanja čas, v katerem bo opravil usposabljanje in o tem obvesti poveljstvo enote, v katero je razporejen.
Na usposabljanje pogodbenega pripadnika rezervne sestave vpokliče upravni organ, pristojen za obrambne zadeve s pozivom, ki mu mora biti praviloma vročen 30 dni pred začetkom usposabljanja.
Rok iz prejšnjega odstavka se ne uporablja pri mobilizacijskem usposabljanju ali mobilizacijskem preverjanju.

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave se na njegovo prošnjo lahko odloži usposabljanje:
1. če je bolan in predloži potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela oziroma potrdilo pooblaščenega zdravnika, če je nezaposlen,
2. zaradi rojstva otroka, do dveh dni,
3. v primeru smrti v ožji družini, pri čemer se za ožjo družino štejejo starši, zakonec, otroci, bratje in sestre, do dveh dni,
4. zaradi nujne pomoči družini, v primeru naravnih ali drugih nesreč, do trideset dni,
5. zaradi udeležbe na izpitu, kolokviju ali drugih neodložljivih šolskih obveznosti, za en dan, vendar največ tri dni na leto.
Prošnja za odložitev se mora vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu poziva oziroma takoj, ko nastane razlog za odložitev usposabljanja. Prošnja se vloži pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve. Udeležbe na mobilizacijskem usposabljanju ali mobilizacijskem preverjanju ni mogoče odlagati. Pogodbeni pripadnik rezervne sestave mora odloženo usposabljanje praviloma opraviti v naslednjem terminu v skladu z letnim načrtom usposabljanja.
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave se lahko med usposabljanjem odobri odsotnost zaradi razlogov določenih v prvem odstavku tega člena.
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave se usposabljanje prekine:
1. če ne opravi preizkusa znanj in usposobljenosti v skladu s programom usposabljanja,
2. zaradi nedovoljene odsotnosti,
3. zaradi hujše kršitve discipline med usposabljanjem,
4. iz zdravstvenih razlogov, ne glede na vrsto bolezni ali poškodbe, če zaradi odsotnosti ne bo mogel uspešno zaključiti usposabljanja.
O odsotnosti in prekinitvi usposabljanja odloča poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote.

Pogodbene pripadnike rezervne sestave se izjemoma vpokliče k opravljanju vojaške službe v miru, vendar največ tri mesece letno.

Pogodbene pripadnike rezervne sestave se mobilizira na način, ki je predpisan za vojaške obveznike rezervne sestave.

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave pripada za vsak dan pripravljenosti za morebitni vpoklic plačilo za pripravljenost, določeno od osnove, ki jo predstavlja znesek bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji in se izplačuje mesečno do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec.
Plačilo za pripravljenost, določeno od osnove iz prejšnjega odstavka, znaša en odstotek na dan.
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave, ki mora opraviti predhodno temeljno vojaško strokovno usposabljanje pripada do vpoklica na usposabljanje 30 odstotkov plačila za pripravljenost iz prejšnjega odstavka.
Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave ne pripada plačilo za pripravljenost v času usposabljanja oziroma opravljanja vojaške službe, zdravljenja nad 30 dni, dela, usposabljanja ali šolanja v tujini nad 30 dni in koriščenja starševskega dopusta iz 3. točke 13. člena te uredbe.
Minister lahko za določene formacijske dolžnosti določi, da se plačilo za pripravljenost poveča do 50 odstotkov od višine plačila iz drugega odstavka tega člena.

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave pripada v času usposabljanja nadomestilo plače oziroma drugih prejemkov v skladu s predpisi, povračilo stroškov za prevoz, prenočišče in prehrano po merilih, ki veljajo za rezervne pripadnike Slovenske vojske, in plačilo za udeležbo na usposabljanju, ki znaša v delovnih dneh 75 odstotkov osnovnega količnika, ob sobotah 100 odstotkov ter ob nedeljah in dela prostih dnevih 150 odstotkov osnovnega količnika, ki velja za poklicnega pripadnika Slovenske vojske na enaki formacijski dolžnosti.
Nezaposleni pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ne glede na prejšnji odstavek, v delovnih dneh prejema plačilo 100 odstotkov osnovnega količnika.
Za delovni dan iz prvega in prejšnjega odstavka se šteje usposabljanje, ki traja najmanj 8 ur.
Plačilo za usposabljanje se izplača do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec.

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave v času opravljanja vojaške službe pripada enako plačilo kot pripadniku stalne sestave Slovenske vojske na enaki formacijski dolžnosti.
Plačilo iz tega člena se izplača v roku kot velja za pripadnike stalne sestave.

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave pripada plačilo za opravljanje vojaške službe v izrednem ali vojnem stanju v višini, določeni za stalno sestavo.

Ministrstvo pogodbene pripadnike rezervne sestave v času usposabljanja in opravljanja vojaške službe zavaruje za primer nesreče pri delu.

Pogodbenemu pripadniku rezervne sestave pripada pri vsakem podaljšanju pogodbe enkratni dodatek za stalnost v višini treh zadnjih mesečnih plačil za pripravljenost.

Ministrstvo zagotovi brezplačno pravno pomoč pogodbenemu pripadniku rezervne sestave, ki ga delodajalec ne sprejme na prejšnje delo ali ga postavi v manj ugoden položaj, v nasprotju z zakonom o obrambi.

Pogodba o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi preneha veljati:
1. s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
2. s smrtjo pogodbenega pripadnika rezervne sestave,
3. če pogodbeni pripadnik rezervne sestave sklene pogodbo za poklicno opravljanje vojaške službe, se zaposli kot policist ali carinik ali če se zaposli v gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi,
4. če se ponovno uvede obvezno služenje v rezervni sestavi v skladu z zakonom.

Minister lahko enostransko odpove pogodbo o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi:
1. če pogodbeni pripadnik rezervne sestave preneha izpolnjevati splošne pogoje iz prvega odstavka 3. člena te uredbe,
2. če pogodbeni pripadnik rezervne sestave ne opravi predhodnega temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja oziroma v drugih primerih, ko mu je bilo usposabljanje prekinjeno, v skladu s četrtim odstavkom 16. člena te uredbe,
3. če pogodbeni pripadnik rezervne sestave v tekočem letu ni opravil vseh, z letnim načrtom predpisanih usposabljanj,
4. če je bil ocenjen s službeno oceno nezadovoljivo,
5. zaradi zmanjšanih formacijskih potreb v rezervni sestavi Slovenske vojske,
6. če se pogodbeni pripadnik rezervne sestave brez opravičenega razloga ni odzval k opravljanju vojaške službe oziroma na usposabljanje,
7. z izrekom disciplinskega ukrepa zaradi hujših kršitev vojaške discipline v skladu z zakonom o obrambi,
8. če se je pogodbeni pripadnik rezervne sestave zaposlil v tujini za dalj kot tri mesece,
9. če uveljavlja ali je uveljavil pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.
V primeru odpovedi pogodbe iz 3., 4., 6., 7., 8. in 9. točke prejšnjega odstavka, je pogodbeni pripadnik rezervne sestave dolžan ministrstvu povrniti v celoti plačilo za pripravljenost za zadnjih 12 mesecev in sorazmerni del stroškov, nastalih v času vseh usposabljanj.
Pogodbeni pripadnik rezervne sestave iz drugega odstavka tega člena mora ministrstvu povrniti stroške v roku 30 dni po odpovedi pogodbe. Če v navedenem roku ne povrne stroškov, se zaračunajo zakonite zamudne obresti, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za plačilo.

Določila te uredbe se smiselno uporabljajo tudi za opravljanje vojaške službe po pogodbi v enotah za zveze.

Preverjanje gibalnih sposobnosti pogodbenih pripadnikov rezervne sestave se začne izvajati z začetkom preverjanja gibalnih sposobnosti kandidatov za poklicno opravljanje vojaške službe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.