Na podlagi 50. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93), 1. in 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 16. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 33/99, 19/00, 116/00, 60/02 in 80/02) je Občinski svet Občine Bled na 31. redni seji dne 23. 10. 2002 sprejel
O D L O K
o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana za občino Bled, katerega strokovna gradiva sta izdelala URBI, d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana in Občina Bled, v letu 2002.
2. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (v nadaljevanju: prostorski plan) so osnovni prostorski akt, s katerim občina določa osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja.
3. člen
(1) Prostorski plan vsebuje:
– besedilo odloka,
– grafične prikaze v merilu 1:25.000,
– zasnova primarne rabe prostora,
– zasnova urejanja voda,
– zasnova varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– zasnova namenske rabe prostora, ureditvena območja naselij in načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti,
– zasnova rekreacije,
– zasnova prometnega omrežja,
– zasnova komunalnega omrežja,
– zasnova energetskega omrežja in sistemov zvez,
– grafične prikaze v merilu 1:5000 in 1:10.000,
– namenska raba površin,
– območja varstva naravnih vrednot,
– območja varstva kulturne dediščine,
– splošne podatke o dokumentu in postopkih,
– obrazložitev usmeritev iz odloka o prostorskem planu,
– soglasja organov in organizacij,
– sklep vlade.
(2) Grafični prikazi so sestavni del odloka in so izdelani v analogni in digitalni obliki. Digitalna vsebina plana obsega: namensko rabo površin, načine urejanja s PIA, območja naravnih vrednot, območja kulturne dediščine, območja varstva vodnih virov. Digitalni grafični prikazi so izdelani na geodetski podlogi preglednega katastrskega načrta (PKN5) v merilu 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo.
4. člen
Prostorski plan določa:
1. Splošne določbe
2. Območje prostorskega plana
3. Skupni interesi in cilji
4. Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
4.1 Usmeritve za funkcije naselij
4.2 Usmeritve za poselitev
4.3 Usmeritve za razporejanje dejavnosti in rabo prostora
4.3.1 Območja in površine za poselitev
4.3.2 Površine, ki niso namenjene poselitvi
4.3.3 Območja urejanja
4.4 Usmeritve za varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine
4.5 usmeritve za varstvo pred hrupom
4.6 usmeritve za urejanje vodotokov
4.7 Usmeritve za infrastrukturno urejanje
4.7.1 Usmeritve za prometno omrežje
4.7.2 Usmeritve za vodne vire in omrežje za oskrbo s pitno vodo
4.7.3 Usmeritve za odvajanje in čiščenje odplak
4.7.4 Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave
4.7.5 Usmeritve za omrežje zvez
4.7.6 Usmeritve za ravnanje z odpadki
4.8 Usmeritve za obrambo
4.9 Usmeritve za zaščito in reševanje
4.10 Usmeritve za mineralne surovine
5. Zasnova namenske rabe prostora
5.1 Zasnova kmetijskih in gozdnih površin
5.2 Zasnova poselitve
5.3 Zasnova rekreacije in javnih zelenih površin
5.4 Zasnova prometa
5.4.1 Razbremenilne in obvozne ceste
5.4.2 Izboljšanje prometnega omrežja na Bledu
5.4.3 Kolesarske poti, steze in povezave
5.5 Zasnova komunalne ureditve
6. Opredelitve za uresničevanje prostorskega plana
6.1 Usmeritve za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti
6.2 Programske zasnove za prostorske izvedbene načrte
6.3 Geoinformacijska podpora za odločanje
6.4 Merila za odstopanje prostorskih izvedbenih aktov od prostorskega plana
6.5 Kriteriji za dopolnjevanje prostorskega plana Občine Bled
6.6 Program dodatnih raziskav, analiz in študij
6.7 Naloge, ki jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami
7. Prehodne in končne določbe
2. OBMOČJE PROSTORSKEGA PLANA
5. člen
S prostorskim planom Občine Bled se določajo usmeritve za celotno območje Občine Bled.
3. SKUPNI INTERESI IN CILJI
6. člen
Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Bled so:
– spodbujanje trajnostnega razvoja v turizmu, predvsem izboljšanje kakovosti in dopolnjevanje obstoječe infrastrukture,
– zmanjšanje obremenitev Blejskega jezera,
– ohranjanje in razvoj Triglavskega narodnega parka ter drugih naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– komunalna sanacija obstoječih območij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve,
– izboljšanje prometnih razmer,
– izboljšanje bivalnih in delovnih razmer,
– izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
– izboljšanje razmer za rekreacijo.
4. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
7. člen
4.1 Usmeritve za funkcije naselij
(1) Po ustanovitvi novih občin je Bled prevzel vlogo občinskega središča, tako da se bo njegova vloga krepila v smislu zadovoljevanja upravnih funkcij lokalnega pomena. Bled ima že zgodovinsko pogojeni značaj osrednjega turističnega kraja v občini, ki se bo v bodoče še krepil, predvsem z izboljševanjem kakovosti in nadgradnji obstoječih kapacitet. Oskrba naj se ne razvija poudarjeno, temveč v razmerju potreb kraja samega (zaradi cilja omejevanja obremenitev Bleda). Bled predstavlja tudi pomembnejše zaposlitveno območje, saj so v širšem prostoru naselja obstoječa in planirana območja za sekundarne dejavnosti, prav tako je velik delež zaposlitve v gostinstvu, trgovini in storitvah razporejen v celotnem ureditvenem območju Bleda. V nadaljnjem razvoju se bo vloga Bleda kot zaposlitvenega območja še krepila.
(2) Naselja z značajem lokalnega oskrbnega središča so: Bohinjska Bela, Ribno, Spodnje Gorje, Zgornje Gorje, Zasip. Obstoječo oskrbo v teh naseljih naj se v bodoče okrepi v smislu izboljšanja in dopolnitve ponudbe, tako da bi s tem zmanjšali prometne obremenitve na Bled. Poudarjena je usmeritev v turistični razvoj. V teh naseljih naj se v bodoče še ohranja kmetijstvo, omogoča bivanje, zaposlitev v turizmu in drugih dejavnostih.
(3) Druga naselja v občini imajo značaj vaških naselij, kjer se prepleta kmetijstvo, bivanje in druge oblike zaposlitve. Poudarjena je usmeritev v turistični razvoj. V teh naseljih naj se zagotavlja dobra lokalna oskrba in dobra infrastrukturna opremljenost.
(4) Naselja Spodnje in Zgornje Laze, Kupljenk, Radovna in Slamniki so razložena podeželska naselja, pri katerih naj se ta značilnost ohranja, nadaljnji razvoj naj se izvaja z dopolnjevanjem in zaokroževanjem obstoječih gruč poselitve.
8. člen
4.2 Usmeritve za poselitev
Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:
– podpirala strnjenost poselitve, tako da bo:
– poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin,
– širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,
– preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo,
– preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah,
– dopuščala gradnjo novih kmetij izven ureditvenih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine,
– podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo:
– s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor,
– varovala objezerski prostor pred neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi,
– varovala obvodni prostor vodotokov,
– varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi,
– ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo,
– zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo:
– s prostorskimi izvedbenimi akti določila dovolj široka merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, s čimer bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja,
– dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjale v prostor,
– dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj drugih dejavnosti,
– izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako, da bo:
– planirana širitev širitev naselij v skladu z razpoložljivimi zmogljivostmi obstoječe opreme in širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječo oskrbo,
– zagotovila varovanje prometnih koridorjev za tranzitni promet mimo Bleda ter sodelovala pri izvedbi severne in južne razbremenilne ceste,
– spodbujala ureditev javnih izven nivojskih parkirišč za razbremenitev objezerskega prostora,
– zagotovila izvedbo čistilne naprave,
– omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja, tako da ne bo podpirala:
– zgoščevanje poselitve v objezerskem prostoru,
– povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture,
– spreminjanja pomožnih objektov v sekundarna bivališča.
9. člen
4.3 Usmeritve za razporejanje dejavnosti in rabo prostora
(1) Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene glede na planirano pretežno namembnost območij in površin.
(2) Usmeritve za dejavnosti so določene za:
– območja in površine za poselitev,
– površine, ki niso namenjene poselitvi.
10. člen
4.3.1 Območja in površine za poselitev
(1) Območja, ki so namenjena za poselitev so:
– območja za stanovanja (S),
– območja mešane rabe (M),
– območja za turizem in gostinstvo (H),
– območja za trgovino in storitve (U),
– območja za kvartarne dejavnosti (I),
– območja za proizvodnjo (P),
– območja za oskrbne sisteme (O),
– območja za sekundarna bivališča (W),
– območja za transportne dejavnosti in večje prometne površine (T),
– območja za kmetijstvo (K),
– območja za rekreacijo (R),
– mestne zelene površine, parki (Z),
– območje pokopališča (Zp),
– območja za obrambo (B, po kriterijih še dodatno P in V),
– površina razpršene gradnje – zazidana stavbna zemljišča (z).
(2) V območja za stanovanja (S) se bodo usmerjala stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina, gostinstvo, storitvene in poslovne dejavnosti, ki ne motijo oziroma prekomerno ne vplivajo na okolico, kvartarne dejavnosti.
(3) V območja mešane rabe (M) se bodo usmerjale oskrbne in storitvene dejavnosti, turizem in gostinstvo, poslovni prostori drugih dejavnosti, manjše proizvodne dejavnosti (manjši obseg, manjši vplivi) in stanovanja.
(4) V območja za turizem in gostinstvo (H) se bodo usmerjale dejavnosti turizma, gostinstvo, oskrba in storitve kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja. Spreminjanje gostinskih (predvsem nastanitvenih) objektov za bivanje (stanovanje, sekundarno bivališče) ni možno.
(5) V območja za trgovino in storitve (U) se bodo usmerjale dejavnosti oskrbe in storitev, pretežno za potrebe turizma, kulturne dejavnosti, povezane s turizmom.
(6) V območja za kvartarne dejavnosti (I) se bodo usmerjale dejavnosti varstva, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, znanost in raziskovanje, cerkev, muzejske dejavnosti.
(7) V območja za proizvodnjo (P) se bodo usmerjale proizvode dejavnosti, obrt, poslovne dejavnosti, trgovina za občasno oskrbo, storitvene dejavnosti.
(8) V območja za oskrbne sisteme (O) se bodo usmerjale dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez.
(9) V območjih za sekundarna bivališča (W) se bo vzdrževalo obstoječe stanje namembnosti in izrabe.
(10) V območja za transportne dejavnosti in večje prometne površine (T) se bodo usmerjale prometne dejavnosti, proizvodnja in storitve, povezane s prometom, poslovne dejavnosti, trgovina in gostinstvo za potrebe območja urejanja oziroma za občasno oskrbo.
(11) V območja za kmetijstvo (K) se bodo usmerjale dejavnosti kmetijske proizvodnje (farme, nove kmetije). Območja se namenijo izključno za kmetijsko proizvodnjo, v primeru posamičnih kmetij je možno tudi bivanje, kot sestavni del kmetije.
(12) V območja za rekreacijo (R) se bodo usmerjale športne in rekreacijske dejavnosti ter dejavnosti prostega časa, gostinstvo in trgovina za potrebe dejavnosti v območju urejanja.
(13) V območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe (kjer se osnovna raba ne spremeni), se bo usmerjala rekreacija ter dejavnosti prostega časa.
(14) Mestne zelene površine in parke (Z) se bo urejalo v smislu varstva in ohranjanja vloge javnih zelenih površin, usmerjale dejavnosti prostega časa.
(15) Območja pokopališča (Zp) je namenjeno za pokopavanje in temu povezane dejavnosti. Ob pokopališčih se bodo dopuščale spremljajoče in dopolnilne oskrbne in storitvene dejavnosti osnovni namembnosti območja.
(16) Območja za obrambo (B) so namenjena za dejavnosti vojske, obrambe in civilne zaščite, podrobneje so opredeljena še območja P – poligonov in V – vojašnic.
(17) Na površinah razpršene gradnje – zazidana stavbna zemljišča izven območij urejanja (z) se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti, namembnost teh površin je stanovanjska, kmetijska, možne pa so tudi turizem, gostinstvo, oskrba in storitve; za posamezne površine razpršene gradnje so opredeljene podrobnejše usmeritve glede dejavnosti.
11. člen
4.3.2 Površine, ki niso namenjene poselitvi
(1) Površine, ki niso namenjene za poselitev, so:
– površine, trajno namenjene kmetijski proizvodnji – prvo območje kmetijskih zemljišč (1),
– kmetijske površine – drugo območje kmetijskih zemljišč (2),
– gozdne površine (G),
– varovalni gozd (Gv),
– varovalni gozd – ruševje (Gvr),
– gozdni rezervat (Gr),
– gozd posebnega namena (Gn),
– vodne površine (V),
– naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča (N),
– območja za eksploatacijo (E).
– območja za eksploatacijo, ki se sanirajo (Es).
(2) Na delih površin, ki niso namenjene poselitvi, so kot prekrivajoča raba določena še območja za rekreacijo (R). V območjih prekrivajoče rabe se osnovna raba ne spreminja. Območja prekrivajoče rabe so grafično določena v namenski rabi površin.
12. člen
4.3.3 Območja urejanja
(1) V Občini Bled se bodo dejavnosti usmerjale v prostor skladno z določeno namensko rabo površin. Območja urejanja so razvidna v tabeli 1. Raba površin je grafično določena na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v analogni in digitalni obliki. Osnova za prikaz razmejitev in za uporabo prostorskega plana v merilu 1:5000 je izključno usklajen in geolociran digitalni katastrski načrt (DKN).
13. člen
4.4 Usmeritve za varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine
(1) Občina se bo v bodoče še naprej zavzemala za varovanje Triglavskega narodnega parka in drugih naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Poleg območij varstva vrednot, spomenikov in dediščine se bo občina zavzemala za ohranjanje kvalitet kulturne krajine, krajinske podobe ob jezerskega prostora in značilnosti urbanističnega, arhitekturnega stavbnega oblikovanja.
(2) Na območju Občine Bled se varujejo naravne vrednote po seznamu v prilogi 1 k temu odloku in kulturna dediščina po seznamu v prilogi 2 k temu odloku.
(3) Strokovne podlage za varstvo kulturne in naravne dediščine so sestavni del tega odloka.
14. člen
4.5 Usmeritve za varstvo pred hrupom
(1) V območjih za kvartarne dejavnosti (I), za sekundarna bivališča (W), za rekreacijo (R), za parkovne površine (Z) in za pokopališča (Zp) so dopustne dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/95).
(2) V območjih za stanovanja (S), za centralne dejavnosti (C), za mešano rabo (M), za turizem (H) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(3) V območjih za proizvodnjo (P), za oskrbne sisteme (O), za transport (T) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
15. člen
4.6 Usmeritve za urejanje vodotokov
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo: za Savo Bohinjko, Savo Dolinko in Radovno v širini 10 m od zgornjega roba brežine, okrog Blejskega jezera v širini 10 m od zgornjega roba brežine oziroma do obodne ceste okrog jezera,za potoke, hudournike, suhe hudourniške struge in umetne vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine. V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna.
(2) Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih ni dopustna. Graditev objektov prav tako ni dopustna na zemljiščih, katera so nasuta nad koto poplavne vode brez upravnih dovoljenj.
16. člen
4.7 Usmeritve za infrastrukturno urejanje
(1) Infrastrukturna omrežja naj se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost naj se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, poudarjeno pa naj se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev jezera z okolico ter drugih naravnih vrednot.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so planirana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez.
(3) Obnova infrastrukturne opreme naj se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve) naj se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen urejan odsek ali območje.
(4) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati v tem planu določene varstvene pasove in pogoje upravljalcev naprav.
17. člen
4.7.1 Usmeritve za prometno omrežje
Usmeritve za prometno urejanje in omrežje so:
– prometna razbremenitev jezera in osrednjega turističnega območja tranzitnega prometa (južna in severna razbremenilna cesta),
– razbremenitev naselij tranzitnega oziroma rekreacijskega prometa proti Pokljuki (severna razbremenilna cesta)
– razbremenitev ob jezerskega prostora glede mirujočega prometa,
– umirjanje prometa skozi naselja,
– prometna sanacija v območjih s slabim in slabo razvitim prometnim omrežjem,
– zagotavljanje dobre dostopnosti in povezljivosti naselij, območij delovnih mest in turistično zanimivih območij z javnim potniškim prometom,
– zagotavljanje višjega standarda za pešce, zagotovitev možnosti za sproščene sprehode, ločeno od drugih vrst prometa, v osrednjih turističnih območjih, v središčih naselij in v rekreacijskih območjih oziroma na njihovih povezavah,
– zagotavljanje možnosti za kolesarjenje na samostojnih voziščih za kolesarje oziroma za varno kolesarjenje, združeno na prometnih površinah z drugimi udeleženci v prometu.
18. člen
4.7.2 Usmeritve za vodne vire in omrežje za oskrbo s pitno vodo
Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so:
– varovanje zajetih in potencialnih vodnih virov,
– dograditev vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja,
– izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja.
Občina bo v nadaljnjem zavarovala vse zajete vodne vire, prav tako pa bo pripravila zavarovanja za potencialne vodne vire.
19. člen
4.7.3 Usmeritve za odvajanje in čiščenje odplak
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
– zagotovitev čiščenja odpadnih voda,
– dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja,
– ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi (rastlinske čistilne naprave) za razložena naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod,
– sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda iz utrjenih površin, prednostno na prispevnih površinah jezera.
20. člen
4.7.4 Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave
Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:
– občina v nadaljnjem razvoju ne bo podpirala energetske izrabe vodotokov,
– oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno (v kabelski kanalizaciji),
– na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih naj se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov,
– na območjih redkejše poselitve naj se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri,
– oskrba s plinom naj se dolgoročno zagotavlja na vseh poselitvenih območjih, prednostno pa na območju Bleda in naselij v njegovi bližini.
21. člen
4.7.5 Usmeritve za omrežje zvez
Sisteme za zveze je potrebno pospešeno razvijati in z njimi opremljati vsa naselja, da bi na ta način omogočili kakovostnejše in enakovrednejše pogoje za delo in bivanje.
22. člen
4.7.6 Usmeritve za ravnanje z odpadki
Usmeritve za ravnanje z odpadki so:
– občina bo spodbujala selektivno zbiranje trajnih odpadkov,
– občina bo s sosednjimi občinami načrtovala skupno odlagališče trajnih in posebnih odpadkov,
– občina bo zagotovila možnosti kompostiranja gospodinjskih in drugih razgradljivih odpadkov za skupne potrebe, istočasno pa bo občina spodbujala kompostiranje in dispozicijo razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov (gospodinjstva individualno),
– deponiranje gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin,
– občina bo skupaj s svojimi službami sprotno odstranjevala nelegalna odlagališča odpadkov in izvajala ukrepe za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.
23. člen
4.8 Usmeritve za obrambo
Za področje obrambe so perspektivna naslednja območja:
– Vojašnica Bohinjska Bela, vojašnica, izključna raba,
– Na Taležu, poligon, izključna raba,
– Za krajem, poligon, izključna raba.
24. člen
4.9 Usmeritve za zaščito in reševanje
Poleg usmeritev za urejanje vodotokov in za vodne vire je treba pri poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih in snežnih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
25. člen
4.10 Usmeritve za mineralne surovine
(1) Za potrebe pridobivanja mineralnih surovin so planirana območja za eksploatacijo (E). Območja eksploatacije se po zaključku pridobivanja sanirajo v primarno rabo, ki obdaja posamezno območje eksploatacije (gozd, kmetijske površine).
(2) Pridobivanju so namenjena območja: Ribno (RI-E1): pridobivanje in sanacija, Ravne (E): sanacijsko pridobivanje za potrebe vzdrževanja cest, Mežakla – Zgornji Kozjek (E): sanacijsko pridobivanje izključno za potrebe vzdrževanja gozdnih cest,
(3) Pridobivanje se opusti in dokončno sanira območje (Es): Mrzli studenec, Zgornja Radovna – Perniki, Radovna – Mlinarjeva peč, Bled – Zaka, Poljane – Mala trata.
5. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
26. člen
5.1 Zasnova kmetijskih in gozdnih površin
(1) S prostorskim planom so opredeljena najkvalitetnejša in druga kmetijska zemljišča, ki so prikazana grafično.
(2) Gozdne površine so v prostorskem planu opredeljene kot lesno proizvodni gozdovi, varovalni gozdovi, površine ruševja, gozdni rezervati in gozdovi posebnega namena na podlagi razmejitev iz gozdno gospodarskih načrtov za posamezne gozdno gospodarske enote v območju Občine Bled. V območju TNP so vsi gozdovi (razen varovalnih gozdov in rezervatov) opredeljeni kot gozdovi posebnega namena. Gozdne površine v neposrednem pasu obale Blejskega jezera in njegovi širši okolici ter posamezni gozdni sestoji v parkih so razvrščeni v parkovne površine in se urejajo v smislu javnih parkovnih površin.
27. člen
5.2 Zasnova poselitve
(1) Poselitev naj se usmerja v ureditvena območja naselij. Dejavnosti naj se usmerjajo v skladu s plansko opredeljeno namembnostjo površin in dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne namenske rabe. Vrste dejavnosti za posamezno namembnost so opredeljene tako, da se z namensko rabo ne ustvarja stroga delitev na posamezne ločene vrste rab, temveč se dopušča preplet dejavnosti. V posameznih rabah (območjih urejanja) naj se omejujejo tiste dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko predstavljajo omejitev ali razvrednotenje osnovne rabe.
(2) Zasnova poselitve za vsa naselja v občini je opredeljena z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in rabo prostora v 9. do 12. členu tega odloka ter v grafičnih prikazih namenske rabe.
(3) S prostorskimi izvedbenimi akti se plansko določena namenska raba podrobneje določi za posamezna območja in površine, dopustne vrste dejavnosti lahko za posamezno območje urejanja odstopajo od plansko določene rabe glede na značaj območja ali usmeritev za bodoči razvoj, vendar tako, da se s tem prekomerno ne povečajo obremenitve okolja, da se ne spremeni pretežna namembnost posameznega območja urejanja. Odstopanja od pretežne rabe so dopustna, če ima nova raba značaj dopolnilne dejavnosti k osnovni rabi območja.
28. člen
5.3 Zasnova rekreacije in javnih zelenih površin
(1) Rekreacija je v prostorskem planu planirana:
– v območjih za rekreacijo (izključne rabe),
– v območjih za rekreacijo kot prekrivajoča raba, kjer se osnovna raba (kmetijske površine, gozd, voda) ne spreminja.
(2) S tem prostorskim planom je opredeljena lokacija za športno rekreacijski park Bledec, kamor naj se usmerjajo predvsem športne dejavnosti, za katere je pomembna tudi dobra dostopnost. Planirana stavbna zemljišča in urejena razbremenilna cesta bosta omogočila postopno preselitev na novo lokacijo obremenjujočih športnih dejavnosti in drugih masovnih prireditev.
(3) Druga planirana območja za rekreacijo so še:
– v središču Bleda: Grajsko kopališče, Kopališče Toplice, Terme,
– izven središča Bleda:
– Športno rekreacijski park Bledec (z značajem regionalnega pomena),
– Mala Zaka – regatni center (z značajem regionalnega rekreacijskega območja),
– Igrišče za Žalam (z značajem krajevnega igrišča),
– Velika Zaka – kemping,
– Ribno – Prepih,
– Ribno – Casting,
– Spodnje Gorje – ob Rečici – Polana (z značajem krajevnega igrišča),
– in območja za rekreacijo kot prekrivajoča raba:
– Straža (prekrivajoča raba)
– Ribno – taborni prostor ob Savi (prekrivajoča raba)
– Ribenska gora in območje ob Savi (prekrivajoča raba)
– Zatrnik – smučišča (območje prekrivajoče rabe)
– Pokljuka – Mrzli studenec (območje prekrivajoče rabe)
– Zasip – pri sv. Katarini (rekreacijsko območje krajevnega pomena).
(4) Zeleni pas ob jezeru in vse parkovne površine na Bledu so opredeljene kot javne zelene površine. Te površine naj se ureja kot javne površine, omejujejo naj se vsi posegi, ki bi lahko razvrednotili sedanje kvalitete tega prostora. V sklop zelenega pasu Bleda uvrščamo tudi vse gozdove v vizualnem polju jezera in gozdove v območjih rekreacije, gozdovi so opredeljeni kot gozdovi posebnega namena.
29. člen
5.4 Zasnova prometa
5.4.1 Razbremenilne in obvozne ceste
V Občini Bled sta planirani južna in severna razbremenilna cesta. Obe razbremenilni cesti potekata po obodu strnjenega naselja, trasi pa sta določeni grafično s pasom omejene rabe v namenski rabi površin v merilu 1:5000. Za obe cesti je planirano urejanje z lokacijskim načrtom.
30. člen
5.4.2 Izboljšanje prometnega omrežja na Bledu
(1) Po izvedbi južne razbremenilne ceste naj se promet ob jezeru omeji tudi na odseku od Hotela Park do Mlina. Obstoječa prometna površina naj se preuredi v površino za pešce, kolesarje, za servisni dovoz do obstoječih objektov in za urgentni promet.
(2) Na vzhodnem delu Bleda je potrebno zagotoviti med obstoječimi radialnimi komunikacijami prečne – krožne prometne povezave, s katerimi bi dosegli boljšo povezljivost območij, skrajšali dolžino potovanj, zagotovili možnost alternative in večjo varnost. Za izvedbo krožnih povezav so grafično določena območja omejene rabe. Nova poselitev mora upoštevati nove planirane povezave, tako da se z novogradnjami v zadostni meri odmakne od planiranih tras krožnih prometnic. Krožne povezave naj se načrtujejo ob upoštevanju planiranih razbremenilnih cest.
31. člen
5.4.3 Kolesarske poti, steze in povezave
(1) V skladu z usmeritvami iz prostorskega plana RS se varujejo površine za ureditev kolesarskih poti regionalnega pomena v smeri proti Lescam in Bohinju.
(2) Planirane so še kolesarske povezave:
– medobčinska povezava proti Mojstrani, kjer se priključi na kolesarsko povezavo državnega pomena: Bled – Zgornje Gorje – Radovna – Mojstrana,
– medobčinska povezava proti Jesenicam, kjer se priključi na kolesarsko povezavo državnega pomena: Bled – Spodnje Gorje – Poljane – Kočna – Jesenice,
– medobčinska povezava proti Žirovnici, kjer se priključi na kolesarsko povezavo državnega pomena: Bled – Zasip – Piškotarjev most – Breg – Žirovnica,
– medobčinska kolesarska povezava proti Bohinju preko Pokljuke: Bled – Zgornje Gorje – Mrzli studenec – Gorjuše – Jereka – Bohinjska Bistrica ali smer Stara Fužina – Bohinjsko jezero,
– kolesarske povezave v obvodnem prostoru, ki povezujejo rekreacijska območja v širšem obvodnem prostoru ob obeh Savah:
– Bohinjska Bela – pot ob Savi – Selo – pot ob Savi – Ribenski most – pot ob Savi – Bodeški most – Lancovo,
– pregrada HE Moste – Piškovca – Blejski most (most regionalne ceste čez Savo) – pot ob Savi pod Koritnim – Šobec – ali nadaljevanje na Bodeški most,
– kolesarske povezave med posameznimi odseki ali povezavami višjega reda:
– Bled – Ribno – Ribenski most,
– Bled – Bodešče – Bodeški most,
– Bohinjska Bela – Kupljenk – Ribenski most,
– gorske kolesarske steze in povezave na Pokljuki in Jelovici.
(3) Kolesarske steze naj se uredijo tudi med posameznimi naselji, zlasti v smereh šolskih poti, v ta namen naj se varujejo potrebni odmiki od obstoječih prometnih površin za dolgoročne ureditve kolesarskih stez.
(4) Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti in steze izvajajo v čim večji meri na samostojnem vozišču, ločeno od drugih vrst prometa.
32. člen
5.5 Zasnova komunalne ureditve
(1) S tem prostorskim planom se določa lokacija za (centralno) čistilno napravo v območju Pod Kozarco. Čistilna naprava naj ima planirano zmogljivost do 20.000 PE. Čistilna naprava je skupnega – javnega pomena in temeljna naložba za celovito sanacijo poselitvenega prostora Bleda in Blejskega jezera.
(2) Poleg čistilne naprave Bled se kot del sistema čiščenja odpadnih vod sanirajo in izboljšajo obstoječe čistilne naprave in dopolnijo z novimi, tako da tvorijo skupno zmogljivost do 2000 PE, to bodo čistilne naprave Lisice, Ribno – Bodešče, Bohinjska Bela in Obrne.
(3) Osnovno omrežje za odvod fekalnih vod še naprej predstavljata M in VS kanal, ki naj se dograjujeta v celovit sistem.
(4) Vsa nova poselitvena območja je treba predhodno celovito komunalno urediti.
6. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKEGA PLANA
33. člen
6.1 Usmeritve za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti
(1) Območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP): S PUP se ureja celoten prostor Občine Bled, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov. S PUP se začasno urejajo tudi območja planiranih prostorskih izvedbenih načrtov, do njihovega sprejetja. Prostor občine se ureja s:
– PUP za središče Bleda,
– PUP za območje planske celote Bled,
– PUP za območje Triglavskega narodnega parka.
(2) Območja planiranih prostorskih izvedbenih načrtov (PIN): Prostorski plan določa izdelavo PIN za tista območja urejanja, kjer je predvideno/pričakovano zahtevnejše urejanje (predvsem infrastruktura), potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces ter participacija javnosti.
Tabela 2: Planirani prostorski izvedbeni načrti
-----------------------------------------------------------------
Oznaka Naselje in naziv območja urejanja Planirani
območja prostorski
urejanja izvedbeni načrti
-----------------------------------------------------------------
BL-S8/2 Dobe – severni rob ZN*
BL-S10 Zagorice – vzhodni rob ZN*
BL-S24 Mlino ZN*
BL-S26 Dindol ZN*
BL-M4 Spodnje Seliše (Vezenine, kovinska) ZN*
BL-P1 Rečica – lesna industrija ZN*
BL-O1 Čistilna naprava pod Kozarco LN*
BL-R1 Športno rekreacijski park Bledec UN*
BL-R4/1 Velika Zaka – kemping UN*
KO-S2 Koritno – Polica ZN*
RI-S2 Ribno terasa – mežnar ZN*
SG-S3 Spodnje Gorje – na Fortuni ZN
SG-S4 Spodnje Gorje – Zgornji graben ZN*
SG-M3 Spodnje Gorje – ob železnici ZN*
SG – R1 Spodnje Gorje – ob Rečici (Polana) UN*
ZT-W1 Zatrnik – počitniške hiše UN*
ZT-R1 Zatrnik – smučišča
(območje prekrivajoče rabe) UN*
severna razbremenilna cesta LN*
-----------------------------------------------------------------
Tolmač oznak iz tabele:ZN – zazidalni načrt,
UN – ureditveni načrt,
LN – lokacijski načrt
Območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov: Na območju Občine Bled ostaja v veljavi: (ureditveni načrt za Zgornje Gorje, Uradni list RS, št. 58/98 in 6/01),
– Mlino M1 (Zazidalni načrt na območju med Savsko cesto in Cesto Gorenjskega odreda ZN M1, Uradni list RS, št. 71/97);
– lokacijski načrt za južno razbremenilno cesto (R315, odsek 1089) na Bledu (Uradni list RS, št. 65/02);
– odlok o lokacijskem načrtu za plinovod in kablovod Lesce – Bled (Uradni list RS, št. 60/02);
– odlok o ureditvenem načrtu Ribenska Gora (Uradni list RS, št. 65/02).
34. člen
Usmeritve za urejanje območij planiranih zazidalnih načrtov:
Pri zazidalnih načrtih nove poselitve je treba zagotoviti prometno povezavo novega območja z obstoječim prometnim omrežjem in obstoječimi poselitvenimi območji na tak način, da se zagotovi dobra in varna povezanost obstoječega z novim, da se sanirajo obstoječe neustrezne prometne razmere; potrebe za mirujoči promet nove poselitve morajo biti zagotovljene v okviru območja urejanja.
35. člen
6.2 Programske zasnove za prostorske izvedbene načrte
Programske zasnove za lokacijski načrt za čistilno napravo, za lokacijski načrt za južno razbremenilno cesto,za zazidalni načrt Koritno, za lokacijski načrt za plinovod in kablovod ter za ureditveni načrt Ribenska Gora so v prilogi 3, 4, 5, 6 in 7 in so sestavni del tega odloka.
36. člen
6.3 Geoinformacijska podpora za odločanje
(1) Občina bo:
– zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,
– zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah – interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz prostorskih planskih in izvedbenih dokumentov,
– zagotovila spremljanje uresničevanja v prostorskem planu določenih usmeritev,
– ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja.
(2) Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s spremljanjem uresničevanja prostorskega plana, bo občina sprožila dopolnitve prostorskega plana.
37. člen
6.4 Merila za odstopanje prostorskih izvedbenih aktov od prostorskega plana
S prostorskimi izvedbenimi akti (pia) se usmeritve iz prostorskega plana podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v PIA so dopustna odstopanja (tolerance):
– glede namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi so dopustna večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu določena pretežna namembnost površin, odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha,
– glede velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja:
– za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu,
– za dozidavo k obstoječemu objektu, če ta ne presega 30% obstoječe zazidane površine objekta, pri čemer se upošteva tudi razširitev funkcionalnega zemljišča,
– kadar razmejitev ne poteka po parcelni meji in razširitev gradbene parcele ne presega 500m2 površine, razširitev stavbnega zemljišča ni možna preko meje stavbnih zemljišč iz prostorskega plana, ki sovpada s parcelno mejo,
– za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1964 se lahko določi funkcionalno zemljišče, čeprav v prostorskem planu ni prikazano stavbno zemljišče, to pa ne velja za pomožne objekte za kmetijstvo,
– glede meja PIN so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru PIN urediti tudi prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev tega najprimernejša z istim PIN v istem postopku, sprememba območja urejanja sme biti izključno povezana s predmetom urejanja PIN, povečave območja za potrebe zazidave ali drugih ureditev niso dopustne.
38. člen
6.5 Kriteriji za dopolnjevanje prostorskega plana Občine Bled
Pri spreminjanju in dopolnjevanju tega prostorskega plana občina:
– ne bo odobravala predlogov za dopolnitev plana, ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami tega prostorskega plana,
– ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
– ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.
39. člen
6.6 Program dodatnih raziskav, analiz in študij
(1) Občina bo v nadaljnjem obdobju zagotovila naslednje študije in strokovne podlage, ki bodo osnova za dopolnitev prostorskega plana oziroma za prostorske izvedbene akte:
– strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov,
– strokovne podlage za dispozicijo trajnih in posebnih odpadkov,
– strokovne podlage za sistem kolesarskih poti in stez v Občini Bled, v povezavi s sosednjimi občinami.
(2) Občina bo v nadaljnjem v sodelovanju z Ministrstvom za promet in pripravila strokovne podlage za nadaljevanje severne razbremenilne ceste v smeri proti Pokljuki.
40. člen
6.7 Naloge, ki jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami
Občina Bled se bo s sosednjimi občinami dogovarjala in usklajevala glede:
– varstva vodnih virov in drugih trajnih naravnih virov,
– komunalnih in energetskih infrastrukturnih ureditev, zlasti še glede:
– odstranjevanja in dispozicije komunalnih in posebnih odpadkov,
– odvajanja odplak,
– plinovoda,
– prometne infrastrukture:
– primarnih cestnih povezav,
– dostopnosti planin in gozdov na meji občin,
– kolesarskih povezav,
– razvoja turizma in rekreacije v obvodnem prostoru Save Dolinke in Save Bohinjke,
– varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
S sprejetjem tega prostorskega plana prenehajo veljati:
(1) vsi dosedanji prostorski planski dokumenti Občine Radovljica na območju Občine Bled:
– dolgoročni plan Občine Radovljica za obdobje od 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/86, 23/88, 9/89, 2/90),
– srednjeročni plan občine Radovljica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/86, 15/87, 15/88, 9/89, 2/90, 4/90, Uradni list RS, št. 26/91, 1/93, 4/94, 37/94, 48/94, 79/94, 5/95),
(2) vsi dosedanji prostorski planski dokumenti Občine Bled na območju Občine Bled:
– spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Radovljica za obdobje od 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana občine Radovljica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Bled (Uradni list RS, št. 15/96, 3/98, 27/98, 58/98, 90/98),
(3) in prostorski izvedbeni akti:
– uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v Občini Radovljica (območje izven TNP), (Uradni list RS, št. 73/94),
– zazidalni načrt za obrtno cono Lisice (UVG, št. 4/86 in 12/89, Uradni list RS, št. 4/94),
– zazidalni načrt Zasip SD-12a – prva faza (Uradni list RS, št. 15/96, UVG, 16/85).
Za prostorsko izvedbene akte velja prehodno obdobje o prenehanju veljave in sicer do sprejetja PUP za plansko celoto Bled.
42. člen
Prostorski plan Občine Bled je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na Občini Bled, na krajevnih skupnostih Bohinjska Bela, Ribno, Spodnje Gorje, Zasip in na Upravni enoti Radovljica.
43. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01505-1/2002
Bled, dne 23. oktobra 2002.
Župan
Občine Bled
mag. Boris Malej l. r.
Priloga 3: Programska zasnova za lokacijski načrt za čistilno
napravo pod kozarco
1. Območje urejanja z lokacijskim načrtom
Z lokacijskim načrtom se ureja:
a) območje urejanja BL O1 Čistilna naprava pod Kozarco,
b) povezovalni kanal med M-kanalom in centralno čistilno
napravo in
c) rekonstrukcija Savske ceste od južne razbremenilne ceste do
čistilne naprave.
2. Podlage za določitev stavbnega zemljišča
a) Za ureditev čistilne naprave se namenijo naslednja
zemljišča:
1017, 1018, 1019, 1020, 1008/4, 1204/4; vse k.o. Želeče.
Navedena zemljišča se trajno namenijo za čistilno napravo in
spremljajoče dejavnosti.
b) priključni kanal se izvede preko naslednjih zemljišč:
905/11, 919/3, 921, 926/2, 926/4, 926/5, 928/1, 928/4, 928/5,
928/9, 928/12, 928/15, 928/17, 944/2, 950/2, 951/1, 1008/1,
1008/2, 1008/3, 1008/4, 1008/6, 1008/8, 1011/1, 1014, 1080/5,
1081, 1082, 1083, 1084, 1191/1, 1191/3, 1191/5, 1197, 1202/1,
1205/1, vse k.o. Želeče.
Po izvedbi kanala se zemljišča povrnejo v prvotno rabo
(travnik, gozd), pretežna namenska raba površin (po
prostorskem planu) ostane nespremenjena.
c) z rekonstrukcijo Savske ceste se obstoječa cesta delno
razširi; zemljišča, na katera bo segala razširitev s
spremljajočimi ureditvami so:
1202/1, 1194/1, 1086, 1090/2, 1200/1, 1085/2, 1085/3, 1085/4,
1090/3, 1079/7, 1085/1, 1085/5, 1199, 1077/4, 1085/6, 1077/1,
1077/3, 1195/2, 1073, 1206/1, 1008/8, 1193/1, 1066/2, 1072/1,
1067/1, 1070/1, 1070/2, 1072/2, 1206/1, 1071, 1069, 1207,
1065/1, 1068/1, 1060/1, 1195/1, 1017, 1060/15, 1060/14,
1008/10, 1202/5, 1008/11, 1060/1, 1063, 1008/12, 1064, 1061,
1008/13, 1062, 1008/14, 1060/8, 1060/9, 1060/10, 1202/1,
1202/8, 1060/11, 1194/2, 1101/6, 1104/1, 1101/8, 1089/2,
1087/1, 1090/1, 1087/2, 1088/2, 1088/3, 1088/9, 1088/6
vse k.o. Želeče.
3. Organizacija dejavnosti
Območje BL O1 se nameni za čistilno napravo, kompostarno in
reciklažno dvorišče. V območju so dopustne še poslovne
dejavnosti, povezane z osnovno namembnostjo tega območja.
4. Tehnološki pogoji in omejitve
Čistilna naprava Bled predstavlja centralno čistilno napravo v
sistemu čiščenja odpadnih vod v Občini Bled. Planirana
zmogljivost čistilne naprave je do 20.000 PE.
Na centralno čistilno napravo se priključujeta dva zbirna
kanala: M kanal in VS kanal. Sistem zbiranja odpadnih vod je
trenutno mešan, planirana pa je postopna preureditev v ločen
sistem.
5. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje
Vzhodni rob območja čistilne naprave naj se zasadi, tako da se
ustvari zelen pas proti polju.
6. Usmeritve za infrastrukturno opremo območja
Dovoz do čistilne naprave se uredi po Savski cesti. Odsek
Savske ceste do čistilne naprave se rekonstruira. Z izgradnjo
južne razbremenilne ceste se izvede odcep na Savsko cesto.
Za potrebe delovanja čistilne naprave in za požarno varnost je
treba izvesti priključek na vodovodno omrežje. Zagotovljene
morajo biti najmanj 2-4 m3/d, vršni pretok, ki ga mora
zagotavljati hidrantno omrežje pa mora biti 10l/s pri tlaku
min. 3,5bar.
Zagotoviti je treba dvojno napajanje z električno energijo.
Primarno napajanje je treba zagotoviti s priključkom na
elektro omrežje. V območju ČN se postavi transformatorska
postaja. Za sekundarno napajanje je treba v območju ČN
postaviti elektroagregat.
Do ČN se izvede priključek na PTT omrežje. Potrebna je ena
ISDN linija.
7. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne
dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Na območju LN ni območij varstva naravnih vrednot.
Območje čistilne naprave leži v območju kulturne dediščine z
evidenčno številko 344/00 - Ambient Bleda, kulturna krajina,
integralna KD*.
8. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in
delovnega okolja
V neposredni bližini ČN ni območij poselitve. Emisije ČN ne
bodo vplivala na obstoječa poselitvena območja.
Za zmanjšanje vplivov prometa se obstoječa cesta rekonstruira,
delno razširi in izvede nov zgornji ustroj, kar bo prispevalo
k zmanjšanju negativnih vplivov prometa.
Priloga: Grafični prikaz območja LN v merilu 1:3500.
Priloga 4: Programska zasnova za lokacijski načrt za južno
razbremenilno cesto
I. Opredelitev območja:
- Območje urejanja lokacijskega načrta obsega novo traso
regionalne ceste R 315 na Bledu - južna razbremenilna cesta,
na odseku od križišča z Ljubljansko cesto na območju
"Betinskega klanca" do priključka na obstoječo cesto s
priključevanjem na Cesto Svobode pod "Pristavo".
- Območje obsega zemljišča naslednjih parcelnih številk:
295/18, 297/1, 297/6, 297/11, 297/19, 297/21, 297/26, 297/31,
297/32, 297/36, 297/37, 297/41, 297/42, 297/43, 297/44,
297/45, 297/46, 297/47, 297/48, 297/49, 297/50, 298/5, 298/12,
298/14, 298/16, 511/1, 512/3, 513/1, 514, 515, 516/1, 516/2,
517, 518/1, 518/2, 519/1, 519/2, 520, 521, 522, 523, 534, 535,
536, 537/1, 537/2, 554, 555, 557, 558, 559, 560, 561, 562,
563, 567, 570/1, 570/2, 571, 572/1, 572/2, 578, 579, 580,
581/1, 582, 583, 607/1, 607/2, 607/3, 608, 609, 660/1, 661,
664/1, 664/2, 665, 666, 667/1, 667/2, 668/1, 668/2, 669,
670/1, 672, 674/2, 680/1, 680/2, 683/1, 684, 686, 687, 688/1,
688/2, 689, 690, 691, 693, 694, 696, 697, 699, 700, 825/1,
825/4, 826/1, 828, 829, 921, 923, 924, 926/1, 926/6, 926/7,
926/8, 975/1, 977/1, 977/2, 977/3, 982/1, 982/2, 982/7, 983,
984/1, 984/3, 985, 988, 989, 990, 991, 992, 1003, 1004/1,
1004/2, 1005/1, 1005/2, 1006/2, 1008/3, 1087/1, 1087/2,
1088/9, 1089/1, 1089/2, 1090/1, 1093, 1094/2, 1095, 1096/2,
1098/1, 1101/1, 1101/3, 1101/6, 1101/8, 1102, 1103/1, 1103/2,
1103/3, 1103/5, 1104/1, 1104/2, 1108/2, 1109, 1110, 1111/1,
1112/2, 1113, 1131/6, 1155/3, 1155/7, 1155/10, 1155/12,
1174/1, 1174/2, 1176, 1178, 1190/1, 1190/8, 1190/9, 1191/1,
1193/8, 1194/2, 1202/1, 1202/2, 1202/17, 1203/1 vse k.o.
Želeče.
II. Program:
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega območje omejene
in izključne rabe ceste s priključki ter spremljajočimi
objekti in ureditvami, katere predstavljajo pločniki, zidovi
in propust, prekrita trasa, predor, viadukt in komunalne
naprave ter protihrupna zaščita
Potek trase:
- Dolžina trase južne razbremenilne ceste je 3.300 m.
- Razbremenilno cesto se iz območja krožnega križišča na
Betinskem klancu usmeri v pokriti vkop dolžine 474 m v katerem
poteka do križanja z Ribensko cesto. Pokriti ukop ohranja
Jarško polje med Ribensko in Koritensko cesto.
- Od tod dalje se trasa usmeri usmeri vzdolž spodnjega roba
terase, ki jo je izoblikovalo nekdanje odtekanje voda z
območja jezerske sklede. Po krajšem poteku v premi se trasa
ceste z desno krivino oddalji od roba terase in prečka polje
južno od Dindola.
- Trasa poteka nato severno od naselja Na jasi in se usmeri v
predor med Dobro goro in Stražo. Iz predora trasa izstopi v
višini Mlinskega polja in se usmeri pod severna pobočja
Kozarce oziroma na južni rob polj ob naselju Mlino. Jezernico
prečka trasa z viaduktom dolžine 95 m in nato poteka preko
severnega dela polja med Jezernico in Savsko cesto. Zaradi
izvedbe priključka na regionalno cesto se zadnjem odseku pred
priključkom trase na obstoječo cesto deloma odmakne od
obstoječe trase pri Pristavi in se nato v ovinku pod njo
priključi na obstoječo traso.
- Sočasno je potrebno predvideti tudi posege na obstoječih
cestah in sicer:
- preureditev obstoječe ceste na Betinskem klancu na obeh
priključnih krakih Ljubljanske ceste zaradi izvedbe krožnega
križišča.
- izgradnjo križišča na Ribenski cesti z ureditvijo pasu za
leve zavijalce in načrtovati priključno cesto med Ribensko
cesto in razbremenilno cesto.
- Računska hitrost je 70 km/h.
Križišča in priključki:
- Južna razbremenilna cesta je namenjena poleg prevajanju
tranzitnega prometa v smeri proti Bohinju namenjena predvsem
povezavi poselitvenih območij na južni strani jezera, ki bodo
s številnimi priključki imeli zagotovljeno ustrezno
nadomestilo za ukinitev sedanje krajše cestne povezave
neposredno ob jezerski obali.
- Tako so poleg odcepnih križišč z Ljubljansko cesto na
Betinskem klancu in priključnega s Cesto svobode pri Pristavi
na trasi južne razbremenilne ceste potrebno predvideti še
naslednja križišča:
- trikrako križišče z deviiranim priključkom Ribenske ceste,
- štirikrako križišče s Selsko cesto,
- štirikrako križišče z Mlinsko cesto,
- štirikrako križišče s Savsko cesto.
- Vsa križišča morajo biti urejena z elementi, ki omogočajo
normalno pretočnost prometa tudi za tovorna vozila, tako da
sama območja križišč ne bi postala ozka grla in ovirala
normalnega odvijanja prometa.
- Na območju križišč je glavno traso potrebno razširiti z
dodatnim pasom širine 3 m za leve zavijalce v skladu s
prometnimi potrebami in varnostnimi zahtevami.
- Križišča naj bodo nesemaforizirana, vse prečne smeri naj se
na južno razbremenilno cesto priključujejo neprednostno.
- Križišče z deviirano Ribensko cesto je locirano okoli 170 m
izza izhodnega portala pokritega vkopa v smeri proti Bohinju.
V trasi južne razbremenilne ceste je potrebno predvideti
dodatni levi pas za vozila iz smeri Betinskega klanca
(Ljubljanska cesta) proti Ribnemu. Razširitev Ribenske ceste z
dodatnim levim pasom v smeri Ribno - južna razbremenilna cesta
naj bo predvidena tudi z ureditvijo križišča deviirane
Ribenske ceste z Ribensko cesto.
Deviacije cest:
- Kot deviaciji v zvezi z novimi projektnimi rešitvami je
smatrati deviacijo Ribenske ceste s povezavo na križišče južne
razbremenilne ceste ter samo prenovo Ribenske ceste na območju
novega priključevanja omenjene deviacije.
- Cesta bo urejena z bankinami širine po 1, kar daje skupno
širino NPP 7,50 m.
- Poleg omenjene deviacije Ribenske ceste je potrebno urediti
še deviacijo obstoječe gozdne poti v Megre, ki jo na območju
med P43 in P45 tangira razbremenilna cesta in jo je potrebno
prestaviti višje proti pobočju in povezati z obstoječimi
gozdnimi potmi, ki vodijo proti sedlu Megre. Dolžina deviacije
gozdne poti v Megre je 185 m.
- V podaljšku Prežihove ulice (P64 - P65) je potrebno urediti
deviacijo gozdne poti dolžine 70 m z NPP 3,50.
Javni potniški promet:
- Ob južni razbremenilni cesti je potrebno predvideti ureditev
postajališč javnega prometa (medkrajevni promet) na naslednjih
lokacijah:
- obojestransko za priključkom Cankarjeve ceste,
- obojestransko za križiščem na Mlinski cesti,
- obojestransko za križiščem na Cesti svobode.
- Postajališča naj bodo načrtovana v skladu z veljavnim
standardom za dva avtobusa.
IV. Elementi ceste:
Značilni prečni profil ceste naj bo
- vozna pasova 2 x 3,00 = 6,00 m
- robna pasova 2 x 0,30 = 0,60 m
- bankini 2 x 1,00 = 2,00 m
Skupaj NPP 8,60 m
- Širina koritnice v vkopu je 0,50 m.
- Prečni prerez priključne ceste med Ribensko in južno
razbremenilno cesto naj predvidi
- dva vozna pasova širine po 3 m, robna pasova širine po 0,30
m in obojestranski bankini širine po 1 m.
- Ljubljanska cesta ima širino vozišča (vključno z robnima
pasovoma) 7 m, ob cesti potekata hodnika za pešce, hodnik
širine 1,6 m na severni strani poteka neposredno ob vozišču,
medtem ko je hodnik za pešce na južni strani (proti grapi)
odmaknjen od vozišča z vmesnim zelenim pasom, enak profil je
potrebno ohraniti tudi na deviirani trasi ceste.
Spodnji ustroj:
- Vkopi bodo izvajani pretežno v morenskih zasipih z
različnimi količinami gline, melja in peska in večjimi
skalnimi bloki. Na večih mestih je odločena jezerska kreda,
mestoma poteka trasa v melju in pesku, zato bo nosilnost
planuma v vkopih zelo različna.
- Na območju poteka trase preko jezerske gline je potrebno z
ustrezno peto iz kamnitega materiala zagotoviti stabilnost
nasipa.
- Na odseku razbremenilne ceste pri priključku Ceste svobode
bodo je stabilnost višjega nasipa (plazovito območje) potrebno
načrtovati ukrepe za stabilizacijo pete nasipa z gradnjo
pilotne stene.
Zgornji ustroj
- Pri načrtovanju zgornjega ustroja je potrebno upoštevati
veljavne standarde in načeloma zagotoviti enako sestavo kot na
Ljubljanski cesti oziroma Blejski vpadnici.
Objekti in zidovi
- Na trasi je potrebno predvideti naslednje objekte in
propuste:
- ploščati propust preko potoka Rečica,
- pokriti vkop med globeljo Rečice in Ribensko cesto:
- predor pod sedlom Megre
- viadukt preko globeli Jezernice.
- Vzdolž Ljubljanske ceste je zaradi prostorske utesnjenosti
možno predvideti delno prekritje potoka Rečica.
- Oporne zidove je potrebno načrtovati:
- ob vstopu in izstopu iz pokritega vhoda,
- ob vhodu in izstopu iz predora Megre,
- ob deviaciji poljske poti v podaljšku Prežihove ulice na
Mlinem,
- kot pilotno steno za temelj cestnega nasipa na območju
križišča s Cesto Svobode.
Regulacije
V lokacijskem načrtu je potrebno predvideti regulacijo Rečice
na območju Betinskega klanca. Pri načrtovaju regulacije je
potrebno upoštevati hidrološke podatke ter v kar največji
možni meri ohraniti naraven potek struge in njeno zarast. Po
podatkih iz leta 1988, ima Rečica merodajne visoke vode s
povratno dobo sto let na mestu križanja:
Odvodnjavanje:
Odvodnjavanje cestišča naj bo urejeno z odtokom vode v
vzdolžne jarke (na območju nasipov) in koritnic (na območju
vkopov) in ponikanjem na posamičnih močnih lokacijah.
Na območju potokov (Rečica, Jezernica) naj se predvidi
odvajanje vode v potoka, večjega dela trase južne
razbremenilne ceste med Ribensko in Mlinsko cesto pa ni možno
odvodnjavati drugače kakor s ponikovalnicami.
Predvidena je ureditev vzdolžnih drenaž in odvajanje pobočnih
voda v jarke in dalje v ponikovalnice.
V. Opis poteka trase z ozirom na prizadeta zemljišča:
Trasa ceste poteka po južnem robu Bleda in posega v svojem
začetnem delu v območju trase obstoječe ceste in objektov ob
Ljubljanski cesti. Izgradnja ceste na tem območju zahteva
rušitev treh objektov. V nadaljnjem poteku trasa poteka
pretežno po kmetijskih zemljiščih pri čemer je preko jarškega
polja trasa v prekritem ukopu, kar omogoča nadaljnjo rabo
kmetijskih zemljišč ter ohranitev značilne krajinske podobe.
Na območju med Dobro goro in Stražo trasa poteka v predoru,
kar ne prizadene značilne krajinske podobe in minimalno
prizadene gozdne površine na tem območju, potek trase preko
Mlinskega polja z znižano niveleto kar najmanj vpliva na
značilno veduto, potek na koncu vasi in v nadaljnjem poteku po
robu med gozdnimi in kmetijskimi površinami minimalno vpliva
na razdrobljenost kmetijskih zemljišč in kar najmanj prizadene
sposobnost kmetijske proizvodnje obstoječih kmetij.
VI. Usmeritve za ureditev komunalne infrastrukture:
Na obravnavanem poteku južne razbremenilne ceste tangira
cestna trasa obstoječe komunalne vode in naprave kanalizacije,
vodovoda, elektrike in telefonskega omrežja.
Kanalizacija
- Trasa južne razbremenilne ceste prečka obstoječo
kanalizacijo na dveh mestih in sicer približno 35 m zahodno od
priključka Cankarjeve ceste in približno 90 m zahodno od
križišča s Selsko cesto. Prvi kanal poteka z območja Zagoric
(Koritenska, Ribenska cesta) v smeri proti Selu in Savi
Bohinjki, druga pa se iz naselja Dindol vzhodno od vikend
naselja Na jasi priključuje na omenjeni kanal.
- Kanalizacijska cev iz Mlina poteka ob Jezernici po dnu
globeli in je višjeležeči viadukt razbremenilne ceste ne
tangira.
Vodovod
Obstoječi vodovod prečka Ljubljansko cesto na vzhodnem
priključnem kraku te ceste v bodočem križišču z južno
razbremenilno cesto. Vodovod, ki poteka po Koritenski cesti,
bo hkrati s samo Koritensko cesto potekal iznad pokritega
vkopa nove ceste. Dve obstoječi vodovodni cevi potekata vzdolž
Ribenske ceste in jih bo potrebno prestaviti oziroma urediti
prečkanje s pokritim vkopom oziroma vkopom pri izbrani
varianti (globok vkop ali pokriti vkop). Obstoječi vodovod za
oskrbo naselja Na jasi, ki poteka vzdolž Selske ceste bo
potrebno prestaviti na mestu globjega vkopa. Zavarovati bo
potrebno obstoječi vodovod vzdolž Mlinske ceste med Mlinom in
Selom.
Elektrovodi
Daljnovod 20kV med Koritnim in naseljem ob Alpski cesti prečka
pokriti vkop južne razbremenilne ceste med Koritensko in
Ribensko cesto. Daljnovod za oskrbo objektov ob Ribenski cesti
prečka traso ceste južno od Ribenske ceste. Ob Cankarjevi
cesti bo potrebno na mestu prečkanja zaščititi zemeljski 10 kV
kabel, ki poteka ob južnem robu te ceste. Okoli 50 m vzhodno
od križišča s Cankarjevo cesto prečka trasa 20 kV daljnovod
med Jaršami in Selom. Nizkonapetostni kabelski vod med Mlinom
in hribom Kozarce prečka traso južne razbremenilne ceste okoli
50 m vzhodno od gozdne poti v podaljšku Prežihove ulice. Okoli
60 m zahodno od križišča Savske ceste prečka južno
razbremenilno cesto 10 kV daljnovod med Pristavo in naseljem V
grabnu.
PTT vodi
- Ob južni strani Ljubljanske ceste poteka mednarodni
telefonski kabel, ki ga bo potrebno ob gradnji križišča
Ljubljanske ceste z južno razbremenilno cesto deloma
prestaviti in ustrezno zaščititi.
- Obstoječi PTT vod ob južni strani Koritenske ceste bo
potekal iznad pokritega vkopa.
- Ob vzhodnem robu Cankarjeve ceste poteka obstoječi vod PTT v
smeri proti Ribnemu. Na odseku med Selsko cesto in vstopom v
predor Megre prečkata traso dve trasi obstoječih telefonskih
vodov, ki ju bo potrebno prestaviti.
- Isto velja za telefonski kabel pod Kozarco na odseku med
Mlinsko cesto in potjo v podaljšku Prežihove ulice. Trasa nove
ceste tangira tudi vod, ki poteka med naseljem Zazer in
objekti ob Savski cesti.
- Pri izgradnji novih oziroma obnovi obstoječih komunalnih
naprav je potrebno zagotoviti stalno delovanje obstoječih
komunalnih naprav.
VII. Usmeritve glede oblikovanja in varovanja naravne in
kulturne dediščine:
- Brežine vkopov in nasipov naj bodo humusirane in
zatravljene.
- Nagib brežin je odvisen od vrste tal oziroma zagotovitve
stabilnosti nagiba pobočij vkopov in nasipov in naj bo urejen
v nagibu 2:3 in 1:2.
- Del visokega nasipa južne razbremenilne ceste pri priključku
Ceste svobode naj bo urejen s kamnito oblogo z nagibom brežine
1:1.
- Na območju trase je potrebno posebno pozornost posvetiti
oblikovanju vstopov v pokriti ukop.
- Na območju križišča z Ljubljansko cesto, vstopa v pokriti
ukop, priključka na Ribensko cesto, vstopov v predor ter
priključka na Cesto Svobode potrebno zagotoviti intenzivno
hortikulturno ureditev.
- Zaradi ohranitve značilne podobe doline Jezernice, je
potrebno posebno pozornost posvetiti oblikovanju viadukte
preko Jezernice, ki naj bo načeloma oblikovan v obliki ločne
konstrukcije.
VIII. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in
delovnega okolja
- Protihrupni ukrepi morajo biti dimenzionirani na
ekvivalentne nivoje za časovni presek leta 2012 v nočnem času
v odvisnosti od obstoječe pozidave in mejne ravni za vir hrupa
za II. območje zaščite pred hrupom (49 dB(A).
- Pri določitvi potrebnih višin protihrupnih ukrepov je
potrebno upoštevati refleksija hrupa, odmik protihrupnega
ukrepa od emisije, oddaljenost protihrupnega ukrepa od
ščitenih objektov, konfiguracija terena ter višina ščitenih
objektov.
- Načeloma je potrebno predvideti aktivne ukrepe varovanja
pred hrupom v primeru, da prostorske možnosti to omogočajo naj
bodo to protihrupni nasipi z ozelenitvijo na lokacijah kjer
toni možno pa kot ozelenjene protihrupne ograje. Izjemoma,
kjer zaradi bližine in nivelete trase ni možnih drugih ukrepov
naj se predvidi pasivne ukrepe - dodatna izolacija oken in
fasade.
- Ves humus, ki bo odkopan je potrebno deponirati in uporabiti
za ponovno ureditev zelenih površin.
- Vse odstranjeno zelenje - žive meje je potrebno v celoti
nadomestiti.
- V času gradnje je prepovedano kakršnokoli odlaganje
materiala v strugi vodotokov, prav tako je potrebno preprečiti
kakršnokoli onesnaževanje vode, regulacijo Rečice pa izvesti z
avtohtonimi materiali in obvodnim zelenjem.
IX. Usmeritve glede etapnosti gradnje
Celotne izvedbe ni možno razdeliti na etape razen v času
gradnje kot gradbeno tehnološke zaključene enote - gradnje
posameznih objektov / viadukt, pokriti ukop, predor/. V vsaki
etapi je sočasno z rekonstrukcijo ceste potrebno zagotoviti
izgradnjo ali obnovo vseh načrtovanih komunalnih naprav.
X. Usmeritve z vidika obrambe in zaščite
- Izgradnja razbremenilne ceste bo imela ima z vidika zaščite
pomembno vlogo, saj omogoča izločitev prometa iz območja
objezerske sklede in s tem pomembno vpliva na zmanjšanje
možnosti onesnaženja jezera v primeru nesreč ob prevozu
naftnih derivatov in nevarnih snovi hkrati pa zagotavlja
alternativno prevoza v primeru nesreč.
- Izbrani tehnični elementi tako z vidika profila ceste in
načrtovanja objektov omogočajo uporabo objekta za potrebe
prevozov za potrebe obrambe in s tem bistveno prispeva k
mobilnosti enote Slovenske vojske v vojašnici na Bohinjski
Beli.
Priloga 5: Programska zasnova za zazidalni načrt za Koritno -
Polica (KO S2)
1. Podlage za določitev stavbnega zemljišča
Območje urejanja obsega naslednje parcele: 1390, 596, 597,
605, 598/4, 598/1, 604, 598/3, 603/1, 618, 1391, 619, 606/1,
617, 616, 609, 620, 611, 615/3, 615/2, 621/1, 615/1, 614/7,
vse k.o. Ribno. Območje grafično določeno v namenski rabi
površin v merilu 1:5000.
2. Organizacija dejavnosti in za opremljanje
Območje je namenjeno bivanju - stanovanjski zazidavi, dopustna
je oskrba za lokalne potrebe na zemljiščih ob lokalni cesti.
Dopustne so tudi poslovne dejavnosti kot delo na domu, ki
prekomerno ne vplivajo na okolico. Območje se prometno napaja
po obstoječi lokalni cesti od Blejskega mostu in skozi vas.
Komunalna ureditev območja se priključuje na obstoječe
vodovodno omrežje, odvod odpadnih vod se uredi s prečrpavanjem
proti Bledu ali z lokalno čistilno napravo.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje
Planirana gostota naselitve znaša 80 preb/ha. Zazidava naj bo
kombinirana s samostojnimi eno ali dvo-stanovanjskimi ter
večstanovanjskimi objekti, z etažnostjo do P+2+M.
4. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne
dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Na območju urejanja KO S2 ni naravnih vrednot in kulturne
dediščine.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in
delovnega okolja
Pri urejanju novega območja naj se istočasno izboljša
komunalna in prometna opremljenost obstoječega naselja.
Priloga 6: Programska zasnova za lokacijski načrt za plinovod
in kablovod Lesce - Bled
1. Podlage za določitev območja urejanja
Del območja urejanja, ki se nahaja na območju Občine Bled
obsega naslednje parcele: 1396, 1292, 1297, 1298/3, 1299/1,
1301/1, 1359/2, 1301/2, 1300, 1303, 1304, 1307, 1308, 1311,
1312, 1315/1, 1332, 1359/1, 1330/1, 1329, 1341/3, 1342/56,
787, 788, 789, 786, 785, 782, 781, 778, 777, 758/2, 759, 760,
770, 761, 1378, 763, 765, 766, 767/1, 717, 767/2, 721/2,
721/1, 713, 1375, 705, 704/1, 703/1, 693, 703/3, 703/2, 692/1,
690, 683/2, 679, 1342/61, 758/1, 762, 1299/3 vse k.o. Ribno.
Območje urejanja obsega traso plinovoda in kablovoda vključno
z delovnim pasom. Območje je grafično določeno v namenski rabi
površin v merilu 1:5000.
2. Organizacija dejavnosti
Trasa je namenjena položitvi povezovalnega 10 barskega
plinovoda od MRP Lesce do RP v Koritnem in položitvi 20 kV
kablovoda od RP Roblekova v Radovljici do RP Bled na Bledu na
delu trase, kjer je trasa skupna s plinovodom.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje
Trasa plinovoda in kablovoda je izbrana tako, da ne poteka po
poseljenih območjih. Po izvedbi del se mora teren povrniti v
prejšnje stanje.
4. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne
dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Trasa se izogiba območjem naravnih vrednot. Prečkanje reke
Save bo izvedeno pod strugo reke.
Na območju urejanja ni objektov in območij kulturne dediščine.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in
delovnega okolja
Med izvedbo gradbenih del je potrebno izvesti vse ukrepe za
zmanjšanje negativnih vplivov na bivalno in delovno okolje.
Ob normalnem obratovanju načrtovani poseg ne bo imel
negativnih vplivov na okolje, ki bi presegale zakonske
omejitve.
Priloga 7: Programska zasnova za ureditveni načrt - Ribenska
Gora
1. Območje ureditvenega načrta
Območje ureditvenega načrta Ribenska gora poteka po naslednjih
obodnih parcelah v katastrski občini Ribno:
1394, 207/1, 182, 189/2-del, 189/1-del, 190/1-del, 191/1-del,
193/2, 194/2-del, 195/2-del, 197, 201/10-del,1349-del, 202 +
parcele od meje katastrske občine Ribno do osi reke Save
Bohinjke v k.o. Selo: 1244/1-del, 445,1244/2-del, 461-del,
462-del, 440-del,460-del.
Območje je grafično določeno v karti namenske rabe površin v m
1: 5000
2. Organizacija dejavnosti in pogoji za infrastrukturno
opremljanje območja
Območje je razdeljeno na posamezna ožja območja urejanja
- območje urejanja Rekreacija:
Dopustne so naslednje dejavnosti:
- športne, rekreativne, kulturne in prireditvene dejavnosti,
- gostinstvo (obseg prilagojen namenu),
- trgovina v sklopu gostinske dejavnosti
- območje urejanja Hotel:
Dopustne so naslednje dejavnosti:
- turizem in gostinstvo - hotel z dejavnostmi, ki pomenijo
dodatno ponudbo
- zdravstvene in storitvene dejavnosti, trgovina
- športne in prireditvene dejavnosti
- območje urejanja Sava
Dopustne so naslednje dejavnosti:
- rekreativne (pasivne) in prireditvene dejavnosti, gostinstvo
in trgovina
- območje urejanja Gozd
Dopustve so nasledne dejavnosti:
- gozdarstvo,
- pasivna rekreacija
- šolstvo - gozdna učna pot
Dovoljene so rekonstrukcije cest in preplastitve, ki morajo
biti izvedene tako, da višinsko odgovarjajo obstoječim
navezavam. Profili rekonstruiranih cest naj ne odstopajo od
obstoječih osnovnih tras cest. Promet je v območju
ureditvenega načrta omejen. Parkirišča je treba zagotoviti na
funkcionalnem zemljišču objektov. Večja parkirišča se uredijo
v območjih, kjer so dovoljene prireditve.
Komunalni vodi in naprave morajo biti vkopani. Po izgradnji se
zemljišče uredi in sanira v prvotno stanje.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje
Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov je
potrebno upoštevati morfološke značilnosti, razmerja, merila
in kvalitete posameznih območij urejanja.
Posegi v prostor morajo obdržati vzpostavljeno oblikovno
celoto v posameznem območju urejanja in se prilagajati
okoliškim objektom in ureditvam.
V območju ureditvenega načrta Ribenska gora mora biti prenova
odprtega prostora (preoblikovanje prostora, sanacije, nove
talne ureditve površin in oprema prostora) poenotena. Gozdne
površine se maksimalno ohranjajo, s tem da je dopustno
varovalno gospodarjenje s povečanjem biološke pestrosti gozda.
Pri urejanju je potrebno upoštevati gozdno gospodarske načrte.
Vse dejavnosti, ki so v tem prostoru dovoljene, morajo v
največji možni meri tudi ostali prostor ohranjati v obstoječem
naravnem stanju. Preoblikovanje prostora je dovoljeno le, če
prostor pridobi na kvaliteti in v primeru sanacije
degradiranih površin, ki naj se po možnosti sanirajo v prvotno
stanje.
4. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne
dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Območje ureditvenega načrta predstavlja prostor, ki je
zaščiten kot naravna dediščina: mrtvica na levem bregu Save
Bohinjke zahodno od Ribenskega mosta in mrtvica na levem bregu
Save Bohinjke pod vasjo Ribno. Za posege v prostor velja
varstveni režim za hidrološke naravne spomenike. Za nameravane
posege v območju UN je potrebno pridobiti naravovarstvene
smernice k posegom v prostor.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in
delovnega okolja
Pri urejanju o območju UN naj se izboljša komunalna in
prometna opremljenost obstoječega naselja - posledično bodo
izboljšani tudi pogoji za varstvo okolja z vidika vplivov na
zrak, vode, tla, hrup in ravnanje z odpadki.
