Na podlagi 90. in 96. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) in 40. člena uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01), sprejema upravljalec prenosnega omrežja Geoplin d.o.o. Ljubljana, po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije
T A R I F N I S I S T E M
za dobavo zemeljskega plina tarifnim odjemalcem na prenosnem omrežju
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
S tem tarifnim sistemom Geoplin d.o.o. Ljubljana, družba za trgovanje in transport zemeljskega plina, kot izvajalec gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (v nadaljevanju: prodajalec) določa tarifne postavke za zemeljski plin, ki ga dobavlja tarifnim odjemalcem na svojem prenosnem omrežju.
Tarifne postavke so določene z namenom, da vsak tarifni odjemalec prevzame tisti del stroškov, ki jih s svojim načinom odjema povzroča.
Poleg tarifnih postavk ta tarifni sistem določa tudi obračun odstopanj od pogodbenih elementov, način plačevanja, prekinljivost odjema ter olajšave.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
2. člen
Definicije
V tem tarifnem sistemu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v energetskem zakonu in podzakonskih aktih, poleg njih pa imajo v tem tarifnem sistemu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– tarifni odjemalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki odjema zemeljski plin iz prenosnega omrežja po pogojih tega tarifnega sistema,
– zemeljski plin je vsak ogljikovodik ali mešanica ogljikovodikov, katere bistvena sestavina je metan v plinastem stanju in ki se ga pridobiva iz zemlje v naravnem stanju ali skupaj s tekočimi ogljikovodiki,
– standardni kubični meter (Sm3) je enota za merjenje količin zemeljskega plina in je tista količina, ki se nahaja v volumnu 1 m3 pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in pri temperaturi 15 °C.
3. člen
Razvrstitev tarifnih odjemalcev v tarifni skupini
Tarifni odjemalci zemeljskega plina na prenosnem omrežju so razvrščeni glede na velikost letnega odjema v dve tarifni skupini:
– v 1. tarifno skupino spadajo tarifni odjemalci, ki sklenejo letno pogodbo za količino manjšo od 5 mio Sm3 zemeljskega plina,
– v 2. tarifno skupino spadajo tarifni odjemalci, ki sklenejo letno pogodbo za količino 5 mio Sm3 ali več zemeljskega plina.
4. člen
Povprečna prodajna cena zemeljskega plina za tarifne odjemalce na prenosnem omrežju
Oblikovanje tarifnih postavk za tarifne odjemalce na prenosnem omrežju temelji na skupnih stroških dobave tarifnim odjemalcem. Skupne stroške dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem sestavljajo:
– stroški nakupa plina pri dobaviteljih,
– stroški transporta do slovenske meje,
– stroški skladiščenja,
– stroški nadomestil za prekinljive odjemalce na podlagi 25. člena,
– stroški prodaje zemeljskega plina tarifnim odjemalcem,
– stroški dostopa do prenosnega omrežja prodajalca.
Stroški transporta do slovenske meje in stroški skladiščenja za tarifne odjemalce predstavljajo proporcionalni del skupnih zakupljenih stroškov transporta do slovenske meje in stroškov skladiščenja ob upoštevanju pogodbenega dnevnega odjema tarifnih odjemalcev.
Stroški dostopa do prenosnega omrežja za tarifne odjemalce predstavljajo proporcionalni del stroškov delovanja prenosnega omrežja prodajalca ob upoštevanju pogodbenega dnevnega odjema tarifnih odjemalcev.
Stroški nakupa zemeljskega plina pri dobaviteljih predstavljajo variabilni del skupnih stroškov, ostali stroški pa predstavljajo fiksni del skupnih stroškov.
Zmnožek povprečne prodajne cene zemeljskega plina za dobavo tarifnim odjemalcem (C) in vsote napovedanih letnih pogodbenih količin vseh tarifnih odjemalcev (Q) predstavlja skupne stroške dobave zemeljskega plina (SS) za izračun po tem tarifnem sistemu, tako da velja:
SS = C x Q (SIT)
Povprečna prodajna cena zemeljskega plina se oblikuje na osnovi predpisov o oblikovanju cen in temelji na stroških nakupa zemeljskega plina pri dobaviteljih, stroških transporta do slovenske meje, stroških skladiščenja zemeljskega plina, stroških zagotavljanja prekinljivosti, stroških prodaje tarifnim odjemalcem in stroških dostopa za tarifne odjemalce do prenosnega omrežja prodajalca.
Povprečna prodajna cena zemeljskega plina je sestavljena iz variabilnega dela in fiksnega dela:
C = vc + fc (v SIT/Sm3)
Variabilni del cene (vc) je neodvisen od načina prevzema nabavljenih količin zemeljskega plina in je enak za vse tarifne odjemalce.
Fiksni del cene (fc), ki izvira iz fiksnih stroškov delovanja plinovodnega sistema, je odvisen od načina prevzema nabavljenih količin zemeljskega plina.
Delitev povprečne prodajne cene na variabilni in fiksni del za posamezno koledarsko leto se izvede na osnovi strukture cene zemeljskega plina na slovenski meji po nabavnih pogojih v oktobru prejšnjega leta, stroških dostopa do prenosnega plinovodnega omrežja in prodaje tarifnim odjemalcem ter stroških zagotavljanja prekinljivosti.
5. člen
Fiksni stroški tarifnega odjema
Zmnožek fiksnega dela cene in vsote napovedanih letnih pogodbenih količin vseh tarifnih odjemalcev predstavlja fiksne stroške tarifnih odjemalcev (FS):
FS = fc x Q (v SIT)
III. TARIFNE POSTAVKE IN ELEMENTI
6. člen
Tarifne postavke za tarifnega odjemalca
Pogodbene tarifne postavke za tarifnega odjemalca so:
– variabilni del cene (vc), izražen v SIT/Sm3;
– fiksni znesek (FZK), izražen v SIT/leto oziroma na njegovi osnovi, glede na pogodbene količine, izračunani fiksni del cene za tarifnega odjemalca (fcK), izražen v SIT/Sm3.
Variabilni del cene velja za spodnjo kalorično vrednost zemeljskega plina 34.076 kJ/Sm3. Pri odstopanju dejanske kalorične vrednosti od navedene se variabilni del cene korigira v razmerju z dejansko kalorično vrednostjo.
Dejanska kalorična vrednost se določi kot povprečje dnevnih dejanskih spodnjih kaloričnih vrednosti zemeljskega plina v obračunskem obdobju
7. člen
Letni fiksni znesek in povprečni fiksni del cene plina za posamezno tarifno skupino
Letni fiksni znesek skupine (FZS) se določi kot zmnožek letnega fiksnega stroška vseh tarifnih odjemalcev (FS) in razmerja med vsoto pogodbenih dnevnih odjemov tarifnih odjemalcev posamezne tarifne skupine (q(S)) ter vsoto pogodbenih dnevnih odjemom vseh tarifnih odjemalcev (q):
q(S)
FZ(S) = FS x —————— (v SIT)
q
Povprečni fiksni del cene za tarifno skupino se določi na osnovi vsote letnih pogodbenih količin posamezne tarifne skupine (Q(S)):
FZ(S)
fc(S) = ——————— (v SIT/Sm3)
Q(S)
8. člen
Letni fiksni znesek in fiksni del cene plina za tarifnega odjemalca v 1. tarifni skupini
Letni fiksni znesek za tarifnega odjemalca (FZ(K)) se določi na naslednji način:
Q(K) q(K)
FZ(K) = 0,35 x FZ(S1) x —————— + 0,65 x FZS1 x —————— (v SIT)
Q(S1) q(S1)
Fiksni del cene za tarifnega odjemalca (fc(K)) se določi na naslednji način:
FZ(K)
fc(K) = —————— (v SIT/Sm3)
Q(K)
9. člen
Letni fiksni znesek in fiksni del cene plina za tarifnega odjemalca v 2. tarifni skupini
Letni fiksni znesek za tarifnega odjemalca (FZ(K)) se določi na naslednji način:
q(K)
FZ(K) = FZ(S2) x —————— (v SIT)
q(S2)
Fiksni del cene za tarifnega odjemalca (fc(K)) se določi na naslednji način:
FZ(K)
fc(K) = —————— (v SIT/Sm3)
Q(K)
10. člen
Sprememba tarifnih postavk med pogodbenim letom
Pogodbeno leto je časovno obdobje od 8. ure prvega dne koledarskega leta do 8. ure prvega dne naslednjega koledarskega leta.
Pred začetkom pogodbenega leta se po tarifnem sistemu določi variabilni del cene (vc) in za vsakega odjemalca letni fiksni znesek (FZ(K)). Kolikor se med pogodbenim letom spremeni povprečna prodajna cena (C) se od spremembe dalje v enakem razmerju indeksira variabilni del cene in tisti del fiksnega zneska (FZ(K)), ki pripada obdobju od spremembe dalje, z veljavnostjo do konca pogodbenega leta oziroma do naslednje spremembe povprečne prodajne cene za tarifne odjemalce.
11. člen
Letni fiksni znesek za tarifnega odjemalca, ki prične z odjemom po pričetku pogodbenega leta
Za tarifnega odjemalca, ki začne z odjemom po začetku leta, v tem letu velja, da je njegov fiksni del cene enak povprečnemu fiksnemu delu cene skupine, v katero je, glede na količine za katere sklepa pogodbo za to leto, razvrščen.
Za takšnega odjemalca se fiksni znesek določi na naslednji način:
FZ(K) = fc(S) x Q(K) (v SIT)
12. člen
Tarifne postavke za količine prevzete v vročevodnih kotlovnicah na nadomestno gorivo
Za tarifnega odjemalca, ki ima vročevodno kotlovnico z maksimalno dnevno porabo najmanj 90.000 Sm3 in ima možnost uporabe nadomestnega goriva, ter je opremljena z meritvami količin na enakovreden način kot za ostali oziroma skupni odjem, se tarifne postavke za odjem takšne kotlovnice določijo ločeno od ostalega odjema.
Tarifni odjemalec iz prvega odstavka napove letno pogodbeno količino in pogodbeni dnevni odjem ločeno za odjem kotlovnice in ostali odjem. Tarifni odjemalec napove pogodbeno količino in dnevni odjem za vročevodno kotlovnico le pod pogojem, da je v vročevodni kotlovnici že dosegel dnevni odjem 90.000 Sm3.
Tarifni odjemalec iz prvega odstavka se mora obvezati, da bo v zimskem obdobju na poziv prodajalca najkasneje v 6 urah na vročevodnih kotlih v celoti prešel na uporabo nadomestnega goriva.
Za ostali odjem tarifnega odjemalca veljajo vsa določila tarifnega sistema za tarifne odjemalce glede na razvrstitev v tarifno skupino.
Prodajalec zaračuna tarifnemu odjemalcu količine zemeljskega plina prevzete v kotlovnici iz prvega odstavka tega člena po povprečni prodajni ceni zemeljskega plina (C).
Napovedani pogodbeni dnevni odjem kotlovnice iz prvega odstavka tega člena se ne upošteva pri izračunu fiksnega zneska posamezne tarifne skupine.
13. člen
Pogodbeni dnevni odjem
Pogodbeni dnevni odjem odjemalca (q(K)) je izražen v Sm3/dan. Pogodbeno leto je razdeljeno na dve obdobji:
– zimsko obdobje: januar, februar, marec, oktober, november, december,
– poletno obdobje: april, maj, junij, julij, avgust, september.
Pogodbeni dnevni odjem za zimsko obdobje in pogodbeni dnevni odjem za poletno obdobje predstavljata največji dovoljeni odjem odjemalca v obračunskem dnevu, ki je časovno obdobje od 8. ure kateregakoli dne do 8. ure naslednjega dne.
14. člen
Napoved pogodbenega dnevnega odjema
Tarifni odjemalec, ki načrtuje največji dnevni odjem v zimskem obdobju, napove samo pogodbeni dnevni odjem za zimsko obdobje (q(KZ)). Za takega tarifnega odjemalca velja, da je pogodbeni dnevni odjem (q(K)) enak pogodbenemu dnevnemu odjemu za zimsko obdobje (q(K) = q(KZ)).
Tarifni odjemalec, ki načrtuje največji dnevni odjem v poletnem obdobju, napove pogodbeni dnevni odjem za zimsko obdobje (q(KZ)) in pogodbeni dnevni odjem za poletno obdobje (q(KP)). Za takega tarifnega odjemalca se pogodbeni dnevni odjem določi tako, da velja:
q(K) = q(KZ) + 0,35 x (q(KP) – q(KZ))
kjer so:
q(K) – pogodbeni dnevni odjem odjemalca,
q(KZ) – pogodbeni dnevni odjem odjemalca za zimsko obdobje,
q(KP) – pogodbeni dnevni odjem odjemalca za poletno obdobje.
15. člen
Letna napoved odjema zemeljskega plina
Tarifni odjemalec je dolžan zaradi potreb po časovno usklajeni nabavi in prodaji zemeljskega plina in določitvi tarifnih postavk za naslednje koledarsko leto napovedati odjem v roku in na način, kot ga opredeli prodajalec, vendar ne prej kot do 1. novembra tekočega leta za naslednje koledarsko leto.
Za tarifnega odjemalca, ki do navedenega roka ne bo napovedal odjema za naslednje leto in zemeljski plin namerava odjemati, se letna pogodba pripravi na osnovi letne količine in pogodbenega dnevnega odjema iz zadnje pogodbe.
Dokler letna pogodba o dobavi zemeljskega plina ni podpisana, prodajalec ni obvezen dobavljati zemeljski plin tarifnemu odjemalcu. Kolikor prodajalec lahko dobavlja plin in ga tarifni odjemalec odjema, se za obračun uporabijo tarifne postavke, ki so izračunane v skladu s tem tarifnim sistemom in vsebovane v tarifnemu odjemalcu posredovani letni pogodbi.
IV. ODSTOPANJA OD POGODBENIH ELEMENTOV
1. Dodatno plačilo zaradi prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema
16. člen
Prekoračitev pogodbenega dnevnega odjema
Prekoračitev pogodbenega dnevnega odjema v posameznem mesecu (p(M)) v zimskem obdobju se izračuna, kadar je q(MAX,M) > q(KZ)
(q(MAX,M) – q(KZ))
pM = ——————————————————— x 100 (%)
q(K)
Prekoračitev pogodbenega dnevnega odjema v posameznem mesecu (p(M)) v poletnem obdobju se izračuna, kadar je q(MAX,M) > q(KP)
(q(MAX,M) – q(KP))
pM = ———————————————————— x 100 (%)
q(K)
pri čemer je:
q(MAX,M) – drugi največji doseženi dnevni odjem odjemalca v mesecu v Sm3/dan,
q(K) – pogodbeni dnevni odjem odjemalca v Sm3/dan,
q(KZ) – pogodbeni dnevni odjem odjemalca za zimsko obdobje v Sm3/dan,
q(KP) – pogodbeni dnevni odjem odjemalca za poletno obdobje v Sm3/dan.
17. člen
Dodatno plačilo zaradi prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema
Dodatno mesečno plačilo (D) zaradi prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema v posameznem mesecu se določi na naslednji način:
FZ(K)
D = F x ————— (v SIT)
12
kjer je: F – faktor za izračun plačila zaradi prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema
Faktor F se izračuna na naslednji način:
-------------------------------------------------------------------
p (%) Faktor F
-------------------------------------------------------------------
1. tarifna skupina 2. tarifna skupina
-------------------------------------------------------------------
0 – 5 3 x p/100 4,6 x p/100
5 – 10 0,15 + 4 x (p – 5)/100 0,23 + 5,6 x (p – 5)/100
> 10 0,35 + 5 x (p – 10)/100 0,51 + 6,6 x (p -10)/100
-------------------------------------------------------------------
Pri izračunu faktorja F, zaradi prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema v posameznem mesecu, se odstotek prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema (p(M)) v %, ki je bil že dosežen in upoštevan pri določitvi plačila D v treh predhodnih mesecih pogodbenega leta, ne upošteva, tako da se vrednost p (%) določi na naslednji način:
p = p(M) – p(M,3)
pri čemer je p(M,3) višina prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema, ki je bila v pogodbenem letu že trikrat dosežena in upoštevana pri izračunu mesečnega dodatnega plačila D.
V primeru, da je vrednost p < 0 je višina mesečnega dodatnega plačila D = 0.
18. člen
Prekoračitev pogodbenega dnevnega odjema v poletnih mesecih
Izračunano dodatno mesečno plačilo (D) za prekoračitev pogodbenega dnevnega odjema v poletnih mesecih se zmanjša za 50%.
2. Obračun fiksnega zneska za prekoračitev letnega pogodbenega odjema
19. člen
Letna prekoračitev pogodbenega odjema tarifnega odjemalca
Prodajalec dobavi tarifnemu odjemalcu letno pogodbeno količino zemeljskega plina. V okviru razpoložljivih količin in transportno tehničnih možnosti lahko odjemalec prevzame tudi večjo količino zemeljskega plina od pogodbene, kar pomeni, da je letni pogodbeni odjem prekoračen.
Letna prekoračitev pogodbenega odjema za tarifnega odjemalca (QNP,K) se ugotovi po izteku pogodbenega leta na naslednji način:
Q(NP,K) = (Q(K,R) – Q(K))
kjer je: Q(K,R) – dejansko prevzeta letna količina.
Prodajalec zaračuna tarifnemu odjemalcu dejansko prevzeto letno količino zemeljskega plina po variabilnem delu cene z računi za posamezno obračunsko obdobje, doplačilo fiksnega zneska za letno prekoračitev pogodbenega odjema pa po izteku pogodbenega leta, v skladu z 20. in 24. členom.
20. člen
Doplačilo fiksnega zneska za letno prekoračitev pogodbenega odjema
Doplačilo fiksnega zneska za tarifnega odjemalca (FDK) v 1. tarifni skupini se določi na naslednji način:
– v primeru, da tarifni odjemalec v pogodbenem letu prevzame količino zemeljskega plina, ki ne presega 103% letne pogodbene količine, mu prodajalec zaračuna dodatni fiksni znesek:
FD(K)= Q(NP,K) x 0,35 x fc(S1,12) (v SIT)
– v primeru, da tarifni odjemalec v pogodbenem letu prevzame količino zemeljskega plina, ki presega 103% letne pogodbene količine, mu prodajalec zaračuna dodatni fiksni znesek:
FD(K) = 0,03 x Q(K) x 0,35 x fc(S1,12) + (Q(NP,K) – 0,03 x Q(K)) x fc(K,12) (v SIT)
kjer so: fc(K,12) – fiksni del cene tarifnega odjemalca veljaven v decembru pogodbenega leta
fcS(1,12) – povprečni fiksni del cene 1. tarifne skupine v decembru pogodbenega leta
Doplačilo fiksnega zneska za tarifnega odjemalca (FDK) v 2. tarifni skupini se določi na naslednji način:
– v primeru, da tarifni odjemalec v pogodbenem letu prevzame količino zemeljskega plina, ki presega 103% letne pogodbene količine, mu prodajalec zaračuna dodatni fiksni znesek:
FD(K) = (Q(NP,K) – 0,03 x Q(K)) x fc(K,12) (SIT)
21. člen
Poračun fiksnih zneskov
Po izteku pogodbenega leta prodajalec opravi poračun zaračunanih doplačil fiksnih zneskov za letno prekoračitev pogodbenega odjema iz 20. člena tako, da vrne vsakemu posameznemu tarifnemu odjemalcu znesek FV(K):
q(K)
FV(K) = FD ————— (SIT)
q
kjer so: FD – vsota zaračunanih doplačil fiksnih zneskov odjemalcem skladno z 20. členom.
3. Plačilo minimalnih količin
22. člen
Minimalna količina zemeljskega plina
Tarifni odjemalec je dolžan v pogodbenem letu plačati najmanj minimalno letno količino zemeljskega plina, ki jo mora plačati tudi v primeru, da je ni prevzel. Minimalna letna količina zemeljskega plina odjemalca ali kotlovnice iz 12. člena znaša:
– za 1. tarifno skupino 80% letne pogodbene količine in
– za 2. tarifno skupino in kotlovnice iz 12. člena 85% letne pogodbene količine.
23. člen
Vrednost neprevzete količine zemeljskega plina
Po koncu pogodbenega leta je prodajalec dolžan za vsakega odjemalca ugotoviti v preteklem letu prevzeto količino zemeljskega plina. Če je le-ta manjša od minimalne količine zemeljskega plina, bo tarifni odjemalec razliko med realizirano in minimalno količino plačal po povprečnem variabilnem delu cene, ki je veljal v pogodbenem letu, za katerega se ugotavljanje količin nanaša:
V(NK) = (Q(K,MIN) – Q(K,R)) x vc(POV)
kjer so:
V(NK) – vrednost neprevzete količine zemeljskega plina odjemalca,
Q(K,MIN) – minimalna letna količina zemeljskega plina odjemalca,
Q(K,R) – prevzeta letna količina zemeljskega plina odjemalca,
vc(POV) – povprečni variabilni del cene v pogodbenem letu, ki se izračuna z upoštevanjem števila dni, v katerih je posamezni variabilni del cene veljal.
Za tarifne odjemalce, ki izkoristijo pravico iz 12. člena se vrednost neprevzetih količin za odjem vročevodne kotlovnice določi na naslednji način:
V(NK,KOT) = (Q(KOT,MIN) – Q(KOT,NG) – Q(KOT,R)) x CPOV
kjer so:
V(NK,KOT) – vrednost neprevzete količine zemeljskega plina kotlovnice,
Q(KOT,MIN) – minimalna letna količina zemeljskega plina kotlovnice,
Q(KOT,R) – prevzeta letna količina zemeljskega plina kotlovnice,
C(POV) – povprečna prodajna cena v pogodbenem letu, ki se izračuna z upoštevanjem števila dni, v katerih je cena veljala,
Q(KOT,NG) – količina zemeljskega plina, ki jo odjemalec zaradi uporabe nadomestnega goriva ni mogel prevzeti.
V. PLAČEVANJE
24. člen
Mesečna plačila za dobavljeni plin
Prodajalec izstavi tarifnemu odjemalcu mesečno račun za prvo in račun za drugo obračunsko obdobje. Prvo obračunsko obdobje obsega dobavo zemeljskega plina od vključno 1. do vključno 15. v mesecu. Drugo obračunsko obdobje obsega dobavo zemeljskega plina od vključno 16. do vključno zadnjega v mesecu. Nastanek terjatve je zadnji dan obračunskega obdobja.
Račun zapade v plačilo 30. dan po nastanku terjatve ob pogoju, da ima na dan nastanka terjatve odjemalec poravnane vse obveznosti. Kolikor ta pogoj ni izpolnjen, račun zapade v plačilo 15 dan po nastanku terjatve.
Z računom za prvo obračunsko obdobje prodajalec tarifnemu odjemalcu zaračuna 1/24 njegovega letnega fiksnega zneska, zmnožek variabilnega dela cene plina s količino plina prevzeto v tem obračunskem obdobju, ustrezne takse in davke:
M1 = (FZ(K)/24) + (Q(K,M1) x vc) + Y
Z računom za drugo obračunsko obdobje za mesece od januarja do novembra, prodajalec tarifnemu odjemalcu zaračuna 1/24 njegovega letnega fiksnega zneska, zmnožek variabilnega dela cene plina s količino plina prevzeto v tem obračunskem obdobju, morebitno dodatno mesečno plačilo D, ustrezne takse in davke:
M2 = (FZ(K)/24) + (Q(K,M2) x vc) + D + Y
Z računom za drugo obračunsko obdobje meseca decembra prodajalec tarifnemu odjemalcu zaračuna 1/24 njegovega letnega fiksnega zneska, zmnožek variabilnega dela cene plina s količino plina prevzeto v tem obračunskem obdobju, morebitno dodatno mesečno plačilo D, morebitno doplačilo dodatnega fiksnega zneska iz 20. člena, morebitno vračilo iz 21. člena, ustrezne takse in davke:
M2(12) = (FZ(K)/24) + (Q(K,M2) x vc) + D + FD(K) – FV(K) + V(NK) + Y
kjer so: M1 – znesek računa za prvo obračunsko obdobje
M2 – znesek računa za drugo obračunsko obdobje,
M2(,12) – znesek računa za drugo obračunsko obdobje v decembru,
Q(K,M1) – prevzeta količina plina v prvem obračunskem obdobju,
Q(K,M2) – prevzeta količina plina v drugem obračunskem obdobju,
D – dodatno mesečno plačilo prekoračitve pogodbenega dnevnega odjema,
FD(K) – dodatni fiksni znesek za letno nadpogodbeno količino,
FV(K) – vračilo fiksnega zneska odjemalcu po letnem obračunu,
V(NK) – vrednost neprevzetih količin zemeljskega plina,
Y – ustrezni davki, takse in njim podobne dajatve.
V primeru, da tarifni odjemalec ne poravna računa v roku zapadlosti ima prodajalec pravico zahtevati zavarovanje plačil za nadaljnjo dobavo zemeljskega plina.
VI. PREKINLJIVI ODJEM ZEMELJSKEGA PLINA
25. člen
Prekinljivi odjem zemeljskega plina
V slučaju, da prodajalec ugotovi, da bi s prekinljivim odjemom lahko zagotovil oskrbo vseh odjemalcev, prodajalec lahko s tarifnim odjemalcem sklene pogodbo o prekinljivem odjemu, pri čemer mora tarifni odjemalec izpolnjevati vsaj naslednja dva pogoja:
– prekinljivi del odjema znaša najmanj 30.000 Sm3/dan in
– skladiščne zmogljivosti za nadomestno gorivo za najmanj 14-dnevno obratovanje.
Prekinljivi odjemalec se obveže, da bo v zimskem obdobju v primeru potrebe na poziv prodajalca najkasneje v roku 24 ur prešel na nadomestno gorivo. Prodajalec lahko odjemalca pozove na prekinitev večkrat. Prodajalec se lahko z odjemalcem dogovori, da prekine samo del svojega odjema.
Kot nadomestilo prekinljivemu odjemalcu bo prodajalec znižal letni fiksni znesek v višini obresti za vrednost povprečne pogodbene mesečne količine zemeljskega plina upoštevaje aktivno bančno obrestno mero za kredite do enega leta za bančne komitente najboljšega razreda. Vrednost povprečne pogodbene mesečne količine zemeljskega plina se določi kot zmnožek povprečne pogodbene količine v mesecih januar, februar, november in december pogodbenega leta ter povprečne prodajne cene zemeljskega plina v decembru pred pogodbenim letom.
Navedeno nadomestilo velja pod pogojem, da se odjemalec zaveže, da bo v pogodbenem letu v obdobju kurilne sezone prešel na prvi poziv prodajalca na uporabo nadomestnega goriva v skupnem trajanju do 30 dni. V slučaju ekonomske upravičenosti lahko prodajalec s prekinljivim odjemalcem dogovori tudi drugačno nadomestilo, vendar največ do višine stroškov, ki bi jih prodajalec imel, če bi moral odjemalca oskrbovati brez prekinitve.
VII. OLAJŠAVE
26. člen
Olajšave za distributerje v občinah, ki uvajajo zemeljski plin
Za lokalne distributerje v občinah, kjer šele uvajajo zemeljski plin, velja, da v prvih treh letih, v katerih imajo s prodajalcem sklenjeno pogodbo za celo leto, naslednje:
– ne upošteva se določilo o plačilu minimalnih količin zemeljskega plina;
– mesečno dodatno plačilo za prekoračitev q(K) se uveljavi po pogodbi. Po izteku leta se ugotovi, kolikšen bi bil letni fiksni znesek po pogodbi, če bi distributer prijavil kot pogodbeni dnevni odjem dejanski doseženi največji dnevni odjem v preteklem letu. V primeru, da je ta fiksni znesek manjši od vsote letnega fiksnega zneska in dodatnih mesečnih plačil za prekoračitev q(K,) (FZ(K) + D), se razlika prizna kot dobropis;
– kadar je faktor dinamike odjema manjši od 0,25 se za izračun upošteva faktor dinamike 0,25 in se pogodbeni dnevni odjem določi na naslednji način:
Q(K)
q(K) = ————————————
0,25 x 365
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
27. člen
Prehodna določba
Z dnem pričetka uporabe tega tarifnega sistema preneha veljati tarifni sistem za dobavo in prodajo zemeljskega plina iz transportnega omrežja (Uradni list RS, št. 50/97, 54/97 in 60/98).
28. člen
Končna določba
Ta tarifni sistem začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 2003.
Geoplin d.o.o. Ljubljana
Uprava
Albin Rome l. r.
Janez Možina l. r.
Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k tarifnemu sistemu za dobavo zemeljskega plina tarifnim odjemalcem na prenosnem omrežju pod št. 382-04/2002-1 z dne 7. novembra 2002.
