Na podlagi 2. in 18. člena zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01; v nadaljnjem besedilu: ZRev-1) je revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo (v nadaljnjem besedilu: inštitut) na 7. redni seji 5. 9. 2002 določil

Hierarhijo pravil revidiranja (v nadaljnjem besedilu: hierarhija) je treba določiti zaradi:
– opredelitve pravil revidiranja in prioritete posameznih pravil revidiranja pri njihovi obvezni uporabi,
– zagotavljanja izvajanja revizijskih in njim sorodnih storitev na najvišji kakovostni ravni,
– ugotavljanja in določanja obsega revizorjeve odgovornosti do naročnikov in širše javnosti, ki uporablja in/ali se opira na revizorjeve storitve,
– zmanjševanja vrzeli v pričakovanjih javnosti, kar pripomore k boljšemu razumevanju revizorjevega dela in njegovih izsledkov, ki se sporočajo naročnikom in širši javnosti, ter za preprečevanje sprejemanja predpisov, ki bi revizorju nalagali naloge, ki jih glede na družbeno delitev dela ne more ali ne sme sprejemati,
– povečevanja družbene in posamične učinkovitosti revidiranja,
– podpore pri izvajanju revidiranja in revidiranju sorodnih storitev, s ciljem širjenja najboljših strokovnih rešitev in pravil etičnega ravnanja oziroma delovanja revizorja.

Pravila revidiranja, opredeljena v 4. do 13. členu te hierarhije, se nanašajo le na tista pravila iz 2. člena ZRev-1, ki jih sprejema inštitut.

Pravila revidiranja najširše določajo pogoje in način izvajanja revidiranja in poklicnega delovanja v smislu 2. člena ZRev-1. Sestavljajo jih: določbe ZRev-1, določbe drugih zakonov, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma druge oblike revizije, in predpisi, izdani na njihovi podlagi, temeljna revizijska načela, mednarodni standardi revidiranja, mednarodna stališča o revidiranju, slovenski standardi revidiranja, avtentična razlaga določb ZRev-1, stališča revizijskega sveta inštituta, navodila revizijskega sveta inštituta, pojasnila revizijskega sveta inštituta, metodološka gradiva inštituta, strokovna literatura in objavljeni strokovni prispevki (doma in v tujini), splošno sprejeto delovanje oziroma postopki delovanja revizorjev v tuji praksi, kodeks poklicne etike zunanjih revizorjev in druga pravila revidiranja, ki jih sprejema inštitut.

Temeljna revizijska načela najširše obravnavajo splošno priznana pravila za delovanje revizijske stroke ter oblikujejo podlago za standarde in postopke revidiranja pri izvajanju nalog za naročnike revizijskih storitev. Objavljena so v reviji Revizor, št. 1/94 na straneh od 58 do 62 in na spletnih straneh inštituta: www.si-revizija.si.

Standardi revidiranja so sodila za ugotavljanje (merjenje) kakovosti izvedbe revizijskega posla oziroma revizijskih postopkov. Opredeljuje jih zakon ali drug predpis, njihova uporaba pa je obvezna pri izvajanju revizije ali sorodnih storitev. Mednarodne standarde revidiranja sprejema Mednarodni odbor za pravila revidiranja pri Mednarodnem združenju računovodij, slovenske standarde revidiranja pa na podlagi 3. točke prvega odstavka 18. člena ZRev-1 revizijski svet inštituta; objavljena so v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh inštituta: www.si-revizija.si.

Avtentična razlaga določb ZRev-1 so določila in obrazložitve neposredne uporabe določb ZRev-1, pomembni za urejanje delovanja revizijske stroke v Republiki Sloveniji. Sprejema jih Državni zbor Republike Slovenije in so objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.

Stališča revizijskega sveta inštituta so stališča, povezana z uporabo posameznih više razvrščenih pravil revidiranja iz 16. člena hierarhije. Revizijski svet inštituta sprejema stališča na podlagi 3. točke prvega odstavka 18. člena ZRev-1 in jih objavlja v Uradnem listu RS, v reviji Revizor in na spletnih straneh inštituta: www.si-revizija.si.

Navodila revizijskega sveta inštituta so pravila delovanja in obnašanja revizijskih družb in samostojnih revizorjev v poslovnih stikih in razmerjih z naročniki revizijskih in njim sorodnih storitev. Navodila za delovanje revizijskih družb so objavljena v reviji Revizor, št. 1/94 na od straneh 72 do 91 in na spletnih straneh inštituta: www.si-revizija.si. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 18. člena ZRev-1 sprejema navodila kot pravila revidiranja revizijski svet inštituta.

Pojasnila revizijskega sveta inštituta so pojasnila, povezana z uporabo više razvrščenih pravil revidiranja iz 16. člena hierarhije. Revizijski svet inštituta sprejema pojasnila na podlagi 3. točke prvega odstavka 18. člena ZRev-1 in jih objavlja v Uradnem listu RS, v reviji Revizor in na spletnih straneh inštituta: www.si-revizija.si.

Med metodološka gradiva in priročnike inštituta sodijo podrobnejše analitične obdelave posameznih področij revidiranja ali revidiranju sorodnih storitev in njihovih povezav z računovodskim in davčnim področjem ter drugimi za revidiranje pomembnimi področji. Pripravljena metodološka gradiva in priročnike potrjuje revizijski svet inštituta, objavljena pa so v obliki samostojnih publikacij, ki jih izdaja inštitut.

Strokovna literatura in objavljeni strokovni prispevki (doma in v tujini) so priznana avtorska dela, zlasti na področju uvajanja novosti v revizijsko stroko, ki omogočajo lažje razumevanje pravil delovanja revizijske stroke. Seznam strokovne literature, priznane kot sestavni del pravil revidiranja, določi revizijski svet inštituta in ga objavi na spletnih straneh inštituta: www.si-revizija.si.

Splošno sprejeto delovanje oziroma postopki delovanja revizorjev v tuji praksi so rešitve, ki so splošno sprejete in se uporabljajo v tuji praksi (na primer ameriški splošno sprejeti standardi revidiranja) ter ki po mnenju domače strokovne javnosti rešujejo tiste probleme in vprašanja, ki jih še ni obravnaval niti Mednarodni odbor za pravila revidiranja niti revizijski svet inštituta, so pa bistvenega pomena za delovanje revizorja. Rešitve, obvezne za slovensko revizijsko stroko, potrjuje revizijski svet inštituta ter jih objavlja (bodisi celotno besedilo bodisi naslove, če gre za strokovno literaturo) na spletnih straneh inštituta: www.si-revizija.si.

Kodeks poklicne etike zunanjih revizorjev je revizorjem vodilo pri opravljanju poklicnih dolžnosti, ki določa temeljne prvine etičnega in poklicnega obnašanja v stroki in v javnosti. Objavljen je v reviji Revizor, št. 1/94 na straneh od 63 do 71 in na spletnih straneh inštituta: www.si-revizija.si. Spremembe in dopolnitve kodeksa sprejema na podlagi 3. točke prvega odstavka 18. člena ZRev-1 revizijski svet inštituta.

Ravni pravil revidiranja, opredeljene v členih od 16 do 19, določajo tudi prioriteto posameznih pravil revidiranja pri njihovi obvezni uporabi; tako da se v primeru nasprotja med pravilom na višji ravni in pravilom na nižji ravni uporabi pravilo na višji ravni, v primeru nasprotij med pravili iste ravni pa se uporabi višje razvrščeno pravilo revidiranja na tej ravni (najvišja stopnja razvrstitve je razvrstitev pod črko (a)).

Ravni pravil revidiranja
1. Prva raven:
(a) zakon o revidiranju;
(b) avtentična razlaga določb zakona o revidiranju;
(c) predpisi državnih organov o revizorjevih poročilih (razširjeno poročanje) in njihove avtentične razlage, ki jih izdajajo:
– Banka Slovenije,
– Agencija za trg vrednostnih papirjev,
– Agencija za zavarovalni nadzor,
– Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in
– Ljubljanska borza,
ter navodila za njihovo izvajanje iz prvega odstavka 17. člena te hierarhije;
(d) mednarodni standardi revidiranja in mednarodni kodeks poklicne etike računovodskega strokovnjaka;
(e) temeljna revizijska načela;
(f) slovenski standardi revidiranja in slovenski kodeks poklicne etike zunanjih revizorjev.
2. Druga raven:
(a) mednarodna stališča o revidiranju;
(b) stališča, pojasnila in priporočila revizijskega sveta inštituta.
3. Tretja raven:
(a) navodila za delovanje revizijskih družb;
(b) metodološka gradiva in priročniki inštituta.
4. Četrta raven:
(a) domača in tuja strokovna literatura;
(b) splošno sprejeto delovanje oziroma postopki delovanja revizorjev v tuji praksi.

Uporaba pravil, ki sodijo na prvo raven, je pri revidiranju računovodskih izkazov obvezna, s tem da revizijski svet inštituta sprejme posebno navodilo za izvedbo predpisa državnega organa o revizorjevem poročilu (razširjeno poročanje), kadar je za izvedbo tega predpisa po pravilih stroke potrebno dodatno pojasnilo.
Slovenski (posebni) standardi revidiranja urejajo predvsem:
– razmerja med revizorjem in organi upravljanja v podjetju,
– razmerja in postopke pri (ne)sodelovanju z državnimi represivnimi organi,
– revizijske postopke pri prisilnih poravnavah in stečajih,
– revizijske postopke in delovanje revizorja v zvezi z določbami zakona o gospodarskih družbah, ki se ne nanašajo na revidiranje računovodskih izkazov, ter
– druga področja po presoji revizijskega sveta inštituta.

Pravila revidiranja na drugi in tretji ravni se izdajajo, da bi pooblaščenim revizorjem in revizorjem pomagala pri izvajanju standardov ali pri širjenju dobrih rešitev. Nimajo veljave standardov, uporabljajo pa se, kadar se v različnih okoliščinah ugotavlja revizorjeva poklicna skrbnost.

Na četrti ravni se kot pravila revidiranja lahko uporabijo:
– strokovna literatura po seznamu iz 11. člena te hierarhije, če njene rešitve podpirajo in razširjajo ter dodatno osvetljujejo določbe mednarodnih in slovenskih standardov revidiranja;
– splošno sprejeto delovanje oziroma postopki delovanja revizorjev v tuji praksi, ki jih je v skladu z 12. členom te hierarhije potrdil revizijski svet Inštituta, če ni možno pridobiti zadovoljivih odgovorov ali rešitev na prvi, drugi in tretji ravni te hierarhije.

Ta hierarhija začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.