Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 in 13/02) ter 10. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01) je Občinski svet občine Jesenice na 43. seji dne 26. 9. 2002 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine Jesenice za obdobje 1986-2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88 in 22/90, 31/90, 30/96, 46/97, 51/98 in 41/99), sprejme ureditveni načrt Črna vas na Blejski Dobravi, ki ga je izdelal Atelje Prizma, d.o.o., Jesenice pod št. 352-12/00, ki obravnava območje opuščenih zemljišč Železarne Jesenice na Blejski Dobravi, ki je na zahodu omejeno s traso železniške proge Jesenice – Nova Gorica oziroma progovnim sistemom postaje Vintgar na vzhodu in na jugu meji na občinsko cesto do naselja Na Saplah oziroma na območje veljavnega UN za melioracijo Blejska Dobrava. Na severu pa meji z ureditvenim območjem J4/S3, to je s stanovanjskim naseljem Na Saplah.
Ureditveni načrt obravnava območje, ki je v dolgoročnem planu določeno kot ureditveno območje J4/P1 in je namenjeno proizvodnji, obrti in skladiščenju ter v manjšem delu tudi terciarnim in kvartarnim dejavnostim.

Ureditveni načrt iz 1. člena obsega: besedilo tega odloka, tekstualni del in grafični del, ter soglasja.
Tekstualni del obsega:
1. Odlok z obrazložitvijo,
2. Soglasja pristojnih organov in organizacij.
Grafični del obsega:
1. Izrez iz dolgoročnega družbenega plana občine Jesenice 1986–2000 M 1:5000
1.1. Izrez iz srednjeročnega družbenega plana občine Jesenice 1986–1990 M 1:15000,
1.2. Izrez iz prostorskih ureditvenih pogojev M 1:5000
2. Kopijo katastrskega načrta M 1:1000,
3. Geodetski načrt obstoječega stanja z vrisano mejo območja M 1:500,
4. Novo ureditev:
4.1. Ureditveno zazidalna situacija - namenska raba površin M 1:500,
4.2. Načrt gradbenih parcel in načrt zakoličbe M 1:500,
5. Zbirno karto komunalnih naprav in omejitev v prostoru M 1:500,
6. Idejne rešitve komunalnih naprav in prometnih omrežij.

Območje ureditvenega načrta obravnava območje opuščenih zemljišč Železarne Jesenice na Blejski Dobravi, ki je na zahodu omejeno s traso železniške proge Jesenice–Nova Gorica oziroma progovnim sistemom železniške postaje Vintgar, na vzhodu in na jugu meji na občinsko cesto do naselja Na Saplah oziroma na območje veljavnega UN za melioracijo Blejska Dobrava. Na severu pa meji z ureditvenim območjem J4/S3, to je z stanovanjskim naseljem Na Saplah.
Detajlno meja območja poteka od izhodiščne točke, ki jo predstavlja severozahodni mejnik parcele št. 1578 (ki je hkrati tudi severovzhodni mejnik parcele št. 1577/2). Meja od te točke poteka proti vzhodu ves čas po severni meji parcele št. 1579/3 oziroma južni meji parcele št. 1572/16 (cesta). Proti jugu zavije na vogalu objekta na parceli št. 1572/1.
Dalje poteka po zahodni meji parcele št. 1572/5 (cesta) do mejne točke med parcelama št 1572/18 in 1630/2 (cesta).
V tej točki zavije proti zahodu po južni meji parcele št. 1572/18, 1572/24 in 1572/19 do najjužnejše točke območja, ki jo predstavlja meja med parcelo 1572/25 in 2003 (železnica).
Od te točke zavije meja območja proti severu in poteka po zahodni meji parcele št. 1572/25, 1572/21 do zahodne meje parcele št. 1572/11. To parcelo razdeli na polovico in nadaljuje v smeri severovzhod do severne meje parcele 1572/1. Po njej poteka proti vzhodu do jugozahodnega vogala parcele št. 1578 in proti severu po zahodni meji parcele 1578 nadaljuje do izhodiščne točke.
Območje je velikosti 46.647 m2 oziroma ca. 4,5 ha.
Parcele, ki so obravnavane z ureditvenim načrtom so:
1572/2, 1580, 1578, 1579/1, 1579/2, 1579/3, 1572/3, 1572/15, 1572/8, 1572/12, 1572/13, 1582, 1583, 1584, 1585, 1586, 1587, 1572/9, 1572/10, 1572/6, 1572/18, 1572/17, 1572/20, 1572/22, 1572/19, 1572/23, 1572/24, 1572/21, 1572/25, 1572/11. Vse parcele so v k.o. Blejska Dobrava.
Meja območja ureditvenega načrta je prikazana grafično na karti ˝Obstoječe stanje z vrisano mejo območja˝ (3).

Območje ureditvenega načrta Črna vas je namenjeno predvsem proizvodnim, storitvenim, obrtnim in skladiščnim dejavnostim ter v manjšem delu tudi terciarnim in kvartarnim dejavnostim.
Na posameznih gradbenih parcelah so dopustne tudi drugačne namembnosti oziroma dejavnosti, skladno z osnovno namembnostjo ureditvenega načrta in pod pogoji:
– da dejavnosti nimajo škodljivih vplivov na delovne pogoje v objektu in v sosednjih objektih ter na bivalne pogoje v bližnjih stanovanjskih objektih,
– da je zagotovljena ustrezna dostopnost in število parkirnih mest po normativih,
– da je zagotovljena ustrezna oskrba s komunalno in energetsko infrastrukturo.

Območje ureditvenega načrta je po funkciji razdeljeno na:
– obstoječe objekte s funkcionalnimi površinami, ki se ohranijo,
– površine oziroma parcele označene z zaporednimi številkami od 1–25, ki so namenjene gradnji.
Ohranijo se:
– tirne naprave in objekti železniškega gospodarstva na območju železniške postaje,
– objekti na južni strani (Holding Iskra) in dva večja objekta v območju.
Odstranijo se:
– objekti, ki se v prvi fazi potreb po novih površinah ne skladajo z namembnostjo, ki se predvideva za območje ureditvenega načrta,
– pomožni objekti južno od stanovanjskih in industrijskih objektov, ki se rušijo v prvi fazi in se pridobijo nove proste površine, uporabne za dejavnosti, ki jih predpisuje ureditveni načrt.
Uporabni objekti, ki se zaradi obstoječih vsebin v prvi fazi ohranjajo, se posodobijo in uskladijo z veljavno zakonodajo v desetletnem obdobju od veljavnosti ureditvenega načrta. Ti objekti se lahko adaptirajo, rekonstruirajo ali odstranijo in na njihovih mestih zgradijo novogradnje.

Urbanistično oblikovanje ureditvenega območja mora biti enotno. Primarna smer oblikovanja objektov je pravokotna na cesto proti Saplam. Zunanja ureditev se prilagaja obstoječi okrog objekta Holdinga Iskre.
Zaradi tega ker vsi investitorji še niso znani, je koncept postavitve objektov takšen, da je objekte glede na potrebno velikost možno združevati.
Znotraj območja ureditvenega načrta so predvidene naslednje dejavnosti:
– industrijska proizvodnja,
– proizvodnja na obrtni ravni,
– skladiščenje vseh vrst blaga,
– trgovina široke potrošnje na drobno in debelo,
– splošne storitve,
– parkirišča za tovorna vozila,
– v mešanem območju stanovanja.
Zaradi fleksibilnosti so določeni za posamezne parcele, ki jim UN določa namembnost, naslednji regulacijski elementi:
– gradbene parcele za predvidene objekte oziroma območja objektov;
– gradbena meja in gradbena linija;
– odstotek zazidanih površin od 18 do 62%. (Ta odstotek določa zazidane površine glede na celotno površino parcele uporabnika. Zazidane površine pomenijo posledično velikost oziroma tlorisni gabarit objekta. Nezazidane površine pomenijo ostali del površine, ki jih koristi uporabnik, namenjene pa so za komunikacije, infrastrukturo, parkirišča in zelene površine);
– strehe so lahko simetrične dvokapnice manjšega naklona, polkrožne ali ravne strehe za zaključki fasadnih zidov;
– višinski gabariti posameznih objektov in sicer od 8–11 m ter odstopanji (2 -10% objekta lahko presega določeno višino, vendar ne več kot je določena maksimalna višina 14 m – silosi, dimniki);
– odmiki med posameznimi objekti (kolikor odmik ne določajo požarnovarnostni ukrepi) in možnost morebitnega združevanja sosednjih parcel.
Med prometno povezavo in parcelo uporabnika je območje komunalnih vodov oziroma infrastrukturni pas, ki se ne sme zazidati, lahko pa se izkoristi za zelenice,
– odmiki od parcelnih mej, ki so 2–4 m.
V območjih, ki so namenjena novim uporabnikom (parcele od 1–23), so določena izhodišča za velikosti parcel in sicer se velikosti gibljejo od 800 do 2.300 m2, ki se po potrebah lahko združujejo.
V območju, ki je namenjeno novim uporabnikom in je dovoljena mešana raba (poslovno-stanovanjska), to je na parcelah 24 in 25. Stanovanjski namen je podrejen osnovni namembnosti območja. Velikosti parcel se gibljeta od 1.800 do 2.300 m2. Stanovanjski objekti so lahko samostojni oziroma ločeni od poslovnih objektov ali v mansardi poslovnih objektov.
V upravnem postopku se določi mikrolokacija posameznega predvidenega objekta in upoštevanje regulacijskih elementov ter povezanost s komunalno infrastrukturo.
Sestavni deli mikrolokacije so:
– izrez iz ZN s povzetkom določil odloka,
– situacija – namenska raba površin – z lokacijo objekta (objektov), v kateri je določeno tudi funkcionalno zemljišče novega objekta (novih objektov) in prerez novega objekta (objektov) ter zasnova zunanje ureditve, parkirišč in ostalih funkcionalnih površin,
– dokazila o okoljski sprejemljivosti posega in dejavnosti v prostor.
Velikost funkcionalnih zemljišč, ki pripada posameznemu objektu, kadar ni v funkciji objekta celotna parcela, je minimalno enaka tlorisni površini objekta povečani za 4 m pas zemljišča okrog objekta. Zato se določi z mikrolokacijo.
Mikrolokacijo potrdi Občina Jesenice.
Dokazila o okoljski sprejemljivosti je potrebno predložiti pred izdajo upravnega dovoljenja za poseg v prostor tudi Občini Jesenice. Na osnovi teh dokazil je potrebno presoditi skladnost posega v prostor s tem odlokom in veljavno zakonodajo glede ekološke neoporečnosti investicije in proizvodnje se nanašajo na:
– varstvo zraka,
– varstvo pred hrupom,
– ekološko čiste surovine,
– ekološko čiste vmesne produkte,
– ekološko čiste končne produkte,
– količine industrijske in hladilne vode in način njene reciklaže (enkratni odvzem in dopolnjevanje sistema),
– druge vplive na okolje.
Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati potresno cono (osma) v kateri je obravnavano območje. Zaklanjanje na obravnavanem območju ni potrebno.

Zunanje ureditve.
Zunanje ureditve se morajo urediti v enem nivoju, ki je usklajen z višinskim potekom notranje povezovalne ceste. Cestne površine morajo ustrezati zakonskim predpisom. Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območju križišč in dovozov morajo biti utrjene in brez arhitekturnih ovir. Višinske razlike se premostijo s stopnicami in klančinami, ki morajo upoštevati zahteve funkcionalno oviranih.
Vse proste površine se morajo urediti kot zelenice, ki morajo biti povezane med seboj in z zelenimi površinami izven meja UN.
Na mestih, kjer brežin ni možno ustrezno zavarovati, se višinske razlike urejajo z opornimi zidovi v naravnih materialih.
Zahteva se dosledno ohranjanje skupin dreves zlasti tam, kjer predstavljajo mejo med območjem različnih uporabnikov. Tudi za vidne energetske vode je potrebno predvideti vizualno zaščito, prav tako deviacij in predvidenih povezav, ki potekajo izven nivojev celotnega območja. Bodoči energetski vodi na območju se projektira podzemno.
Objekti se lahko podkletijo v primeru, da bodo raziskave pokazale možnost glede na nosilnost temeljnih tal, ki bodo podane v geoloških poročilih za posamezne objekte.

Motorni promet
Območje se v celoti prometno napaja po notranji povezovalni cesti s ceste proti naselju na Saplah, za katero je predvidena obnova. Cesta mora biti široka namanj 6,40 m, z enostranskim pločnikom 1,60 m. Enako mora biti urejena notranja povezovalna cesta. Pločniki so z dvignjenim robnikom ločeni od motornega prometa. Povezani so s peš površinami ob objektih in s peš površinami izven območja UN.
Na V strani območja se vzdolž ceste proti Saplam uredijo parkirišča tako, da se nadaljuje ureditev parkirišč, kot so izvedena vzdolž vzhodne strani objekta Holdinga Iskre. Parkirišča se kot obstoječa ozelenijo. Tako predstavljajo naravno zeleno povezavo s prvim območjem kmetijskih zemljišč, ki se pričenja preko ceste proti Saplam.
Mirujoči promet
Nova objekta oziroma objekti (tudi stanovanjski) na S strani v mešanem območju, se bodo gradili v večji oddaljenosti od cestišča, kot je obstoječi objekt (hangar), tako da se bosta prometna ureditev širšega območja in prometna varnost bistveno izboljšala.
Tovorna, transportna, dostavna in osebna vozila se parkirajo na manipulacijskih in funkcionalnih površinah posameznih uporabnikov, kar se prikaže v mikrolokaciji in projektu zunanje ureditve posamezne lokacije.
Velikost posameznega parkirnega mesta osebnih avtomobilov je minimalno 2,30 m x 4,80 m. Zagotoviti je potrebno ustrezno število širših parkirnih mest za invalide. Velikosti parkirnih mest za dostavna, tovorna in transportna vozila se morajo izvesti v skladu s predpisi in morajo ustrezati zahtevam, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja.

1. Kanalizacija
Kanalizacija območja se bo v celoti vodila v nov kolektor, ki bo povezoval Blejsko Dobravo preko Lipc s CČN Jesenice na Javorniku. Do izvedbe kolektorja način zbiranja odpadnih voda določijo soglasjedajalci v upravnem postopku.
Posebej naj se obdelajo morebitne tehnološke vode posameznih uporabnikov. S parkirišč se površinske vode vodijo preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo, ki poteka južno od območja in je v gradnji. Poleg zalednih voda se na obravnavane površine iztekajo tudi površinske vode, katere odvodnjavajo v meteorno kanalizacijo. Odvodnjavanje zalednih voda je predvideno delno s travnatimi muldami, ki imajo zaobljeno dno in brežine, delno s cevnimi prepusti. Cevni prepusti pod potmi so tipske izvedbe.
V projektih je treba dimenzioniranje prilagoditi maksimalni propustnosti.
2. Vodooskrba
Območje se v celoti priključuje na obstoječe vodovodno omrežje Blejske Dobrave. Novo vodovodno omrežje bo potrebno obdelati projektno, prav tako posamezne priključke. Za celotno območje se izvede hidrantno omrežje.
3. Električno omrežje
Območje Črne vasi se bo priključilo na električno omrežje preko obstoječih in novih transformatorskih postaj.
Javna razsvetljava je predvidena ob rekonstruirani dovozni cesti, prečnih in sekundarnih povezavah ter na obstoječih parkiriščih in novih parkiriščih v obravnavanem območju.
4. Telekomunikacijsko omrežje
Območje bo v celoti na novo priključeno na telekomunikacijsko omrežje. Omrežje se predvidi v komunalnem koridorju oziroma pasu in dostopnih cestah.
5. Plinovod
Plinovodno omrežje je v neposredni bližini območja in potrebno je zgraditi omrežje zemeljskega plina tudi do območja, ki ga obravnava ureditveni načrt.
6. Zbiranje in odstranjevanje odpadkov
Zbiranje in odvoz odpadkov se uredi v skladu s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98).
7. Ogrevanje
Predvideno je individualno ali skupinsko ogrevanje posameznih objektov. Predvidena je gradnja plinskih kotlovnic.

Na območju ureditvenega načrta ni kulturnih spomenikov.
Zunanja ureditev objektov se prilagaja obstoječi ureditvi v območju. Zahteva se posaditev skupin dreves, zlasti tam, kjer lahko predstavljajo mejo med območji različnih uporabnikov. Z zunanjo ureditvijo se uredijo travnate površine in zasaditve. Zaradi plitve humusne plasti je potrebno pazljivo ravnanje z zemljo in humusom, tako da se z vseh površin, ki jih zavzema poseg zazidave, humus deponira in kasneje uporabi za izvedbo zunanjih ureditev okrog objektov. Isto je treba predvideti tudi deponije za material s tras infrastrukture, ki jih je treba prekriti s humusom in zatraviti.
Varovanje voda
Obravnavano območje se nahaja izven zavarovanih območij podtalnice ali drugega vodnega vira, zaradi tega za območje urejanja niso predvideni posebni dodatni ukrepi.
Varstvo zraka
Novi objekti in dejavnosti z izbiro ekološko primernega goriva (zemeljski plin) dodatno ne bodo onesnaževali zraka.

Varstvo pred požarom
Objekti morajo biti načrtovani tako, da bo zagotovljen varen umik ljudi in premoženja. Ob objektih so površine za hipno evakuacijo.
Požarno varstvo je potrebno zagotoviti v skladu z zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Pri projektiranju in gradnji posameznih objektov je potrebno upoštevati pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o skladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 12/71 in 20/71). Smeri evakuacijskih poti se določijo v požarnovarnostnih študijah in elaboratih.
Po pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 l/sek, zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena 25–30 l/sek, prednost imajo podzemni hidranti). Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.
Varstvo pred hrupom
Predvidene funkcije ne smejo presegati dovoljenih ravni hrupa, ki jih opredeljuje uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).

Do začetka izvajanja ureditvenega načrta ostanejo zemljišča v dosedanji rabi.
Ureditveni načrt se bo izvajal v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne, in sicer:
I. faza - komunalno urejanje območja
Zgradi se notranja povezovalna in dovozna cesta ter sekundarne cestne povezave. Izvedejo so primarni vodi komunalnih naprav, po projektih pa se izvede tudi sekundarno omrežje, kar bo predstavljalo komunalno ureditev parcel.
II. faza - izvajanje pozidave območja
Objekti se bodo gradili v skladu z interesi investitorjev.
Vsak objekt ali skupina objektov oziroma tehnična rešitev, ki zagotavlja funkcionalno celoto in uporabo objekta oziroma posameznega dela, lahko predstavlja samostojno fazo.
III. faza – adaptacija, rekonstrukcija obstoječih objektov ali odstranitev in gradnja novih objektov s funkcionalnimi površinami, ki se ohranijo.

Tolerance v funkciji in namenski rabi površin
Odstopanja od tehničnih ali ureditvenih elementov UN Črna vas na Blejski Dobravi so možna če se v nadaljnjem proučevanju geoloških, hidroloških geomehanskih, topografskih ali katastrskih razmer ugotovijo ekonomsko in tehnično bolj utemeljene rešitve s katerimi pa se ne smejo poslabšati ekološki pogoji ali pa bi bila odstopanja v nasprotju z javnimi interesi ali soglasji pridobljenimi k UN Črna vas. Z odstopanji morajo soglašati organi oziroma organizacije, katerih delovno področje bi spremembe kakorkoli zajele.
Odstopanja so dopustna v primeru če se zaradi spremembe programskih rešitev in spremembe potreb investitorjev poiščejo takšne tehnične rešitve, ki so primernejše iz funkcionalnega, oblikovalskega, prometno-tehničnega, okoljskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Mogoča je pozidava posameznih parcel z objekti, združevanje parcel in s tem večanje objektov, če jih bodo pogojevale potrebe posameznih investitorjev ob upoštevanju gradbenih linij ter odmikov od cest in železnice.
Funkcionalna zemljišča bodo dokončno določena in prikazana na podlagi programov izbranih investitorjev v posameznih izsekih iz zazidalnega načrta.
V primeru združevanja posameznih parcel je možna opustitev vmesnih cest, sprememba tras komunalne in prometne infrastrukture s pogojem, da le-te ne bodo porušile osnovnega koncepta in da so v soglasju z upravljalci posameznih vodov.
Tolerance pri objektih.
Tolerance pri gabaritih objektov, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti pristojni upravni organ za urejanje prostora, pri izvedbi tega zazidalnega načrta, so naslednje:
– odstopanje odstotka zazidanosti je dovoljeno do 5%,
– odstopanja višinskih gabaritov niso dovoljena,
– odstopanja glede namenske rabe objektov so dovoljena v primeru, da se dokaže upravičenost in ekološka neoporečnost (energetski objekti, vodooskrbni objekti, toplotne postaje oziroma oskrbni objekti).

Obveznosti investitorjev so:
– predvideti in izvesti vse ukrepe za varovanje okolja,
– opredeliti in izvesti vse ukrepe protipožarne zaščite,
– pri izkopih odstraniti plodno zemljo v skladu z odlokom o ravnanju s plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico,
– poskrbeti za obnovo travnatih površin,
– redno vzdrževati objekte, objekte infrastrukture in okolice.
Obveznosti izvajalcev so:
– pri izvajanju posegov v prostor zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč, v času gradnje racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometne površine zagotoviti varen promet,
– sočasno in usklajeno izvajanje komunalnih vodov in naprav,
– izvajanje komunalne infrastrukture skladno z gradnjo objektov,
– višinske razlike med zemljišči urediti kjer je to mogoče z travnatimi brežinami.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem organu za urejanje prostora Občine Jesenice in Upravne enote Jesenice.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati doslej veljavna določila za predmetno območje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.