Na podlagi 20. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01), 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 35. in 37. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94), 16. člena statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99), 16. člena statuta Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 15/99 in 51/01), 16. člena statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 16/99), 16. člena statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 62/99) so občinski sveti Občine Ravne na Koroškem na 24. seji 25. 4. 2002, Občine Prevalje na 30. seji 28. 5. 2002, Občine Mežica na 33. seji 19. 9. 2002 in Občine Črna na Koroškem na 28. seji 27. 2. 2002 sprejeli

S tem odlokom Občina Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 5, Ravne na Koroškem; Občina Prevalje, Trg 2a, Prevalje; Občina Mežica, Trg svobode 1, Mežica in Občina Črna na Koroškem, Center 101, Črna na Koroškem, urejajo javno službo na področju knjižnične dejavnosti, status javnega zavoda, razmerja med ustanoviteljicami in javnim zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, delovanja ter financiranja javnega zavoda (v nadaljevanju: knjižnica).

Ustanoviteljice knjižnice so občine z naslednjimi deleži:
– Občina Ravne na Koroškem s 46,39% deležem;
– Občina Prevalje s 24,40% deležem;
– Občina Mežica s 15,19% deležem;
– Občina Črna na Koroškem s 14,02% deležem.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajajo občinski sveti.

Ime knjižnice: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem.
Sedež in naslov knjižnice: Na gradu 1, Ravne na Koroškem.
Skrajšano ime knjižnice: Koroška osrednja knjižnica (KOK).
Knjižnica se vpiše v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru in v razvid knjižnic, ki ga vodi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Knjižnica je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določa zakon in ta odlok.

Dejavnost, ki jo knjižnica opravlja v javnem interesu kot javno službo, je: 0/92.511 – dejavnost knjižnic.
Knjižnična dejavnost, ki je javna služba, zajema:
– zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva;
– zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij;
– izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov;
– posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev;
– sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij;
– pridobivanje in izobraževanje uporabnikov;
– informacijsko opismenjevanje;
– varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik;
– drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo;
– zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva.
Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju:
– pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema;
– dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu.
Dejavnost iz tega člena izvaja javni zavod. Njen obseg pa se določi s programom dela in finančnim načrtom.

Med dejavnosti javne službe sodijo tudi:
– O/92.512 – dejavnost arhivov;
– O/92.522 – varstvo kulturne dediščine;
– M/80.42 – drugo izobraževanje;
– K/72.40 – dejavnost, povezana z bazami podatkov;
– K/73.2 – raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja in humanistike;
– K/74.12 – računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje, razen revizijske dejavnosti in davčnega svetovanja;
– K/74.81 – fotografska dejavnost;
– K/74.832 – fotokopiranje in drugo razmnoževanje;
– K/74.84 – druge poslovne dejavnosti;
– K/74.841 – prirejanje razstav, sejmov in kongresov;
– DE/22.11 – izdajanje knjig;
– DE/22.13 – izdajanje revij in periodike;
– DE/22.15 – drugo založništvo;
– H/52.488 – trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah;
– H/52.471 – dejavnost knjigarn;
– H/55.302 – dejavnost okrepčevalnic;
– O/92.310 – obratovanje objektov za kulturne prireditve.
V okviru dejavnosti iz prejšnjega odstavka knjižnica:
– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju;
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih;
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture;
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami;
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo;
– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje, predavanja;
– vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini;
– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave;
– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki.
Knjižnica se lahko povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.

V knjižnici se lahko organizirajo enote knjižnice za izvajanje registrirane dejavnosti na različnih lokacijah. Oddelki se organizirajo za lažje izvajanje registrirane dejavnosti. Statut knjižnice določi, kje in katere enote se organizirajo. Statut določi tudi organizacijo oddelkov knjižnice.

Organi knjižnice so:
– direktor,
– svet knjižnice,
– strokovni svet.
Pristojnosti in naloge direktorja knjižnice in strokovnega sveta določi svet knjižnice na podlagi zakona, zakonskih določil in akta o ustanovitvi.

Knjižnica ima direktorja, ki opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Direktor organizira in vodi delo in poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico in je odgovoren za zakonitost dela knjižnice. Pristojnosti in naloge direktorja opredeljujeta zakon in statut knjižnice.

Mandat direktorja traja 5 let.
Direktorja knjižnice imenuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa.
Svet knjižnice si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje občin ustanoviteljic, ki imajo v lasti več kot polovico soustanoviteljskega deleža in mnenje občin, ki so na knjižnico s pogodbo prenesle opravljanje te dejavnosti, ter mnenje strokovnih delavcev knjižnice.
Strokovni delavci knjižnice o mnenju glasujejo tajno.
Soglasja in mnenja se nanašajo na kandidata oziroma kandidatko za direktorja, ki ga predlaga svet knjižnice izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje.
Če občine ustanoviteljice ali pogodbenice in strokovni delavci iz četrtega odstavka tega člena ne odgovorijo v roku 60 dni, se šteje, da so bila soglasja podana oziroma mnenja pozitivna.
Po pridobitvi soglasij in mnenj svet knjižnice imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta.
Način in postopek imenovanja in razrešitve se podrobneje uredi s statutom.
Za direktorja je lahko imenovan, kdor:
– ima visoko izobrazbo ustrezne smeri;
– opravljen izpit iz bibliotekarske stroke;
– 5 let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti in
– vsaj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih v knjižnični dejavnosti ter
– predloži program dela.

Če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet knjižnice imenuje vršilca oziroma vršilko dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev knjižnice, oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.

Knjižnico upravlja svet knjižnice, ki šteje dvanajst članov, od tega štiri predstavnike ustanoviteljev, in sicer: enega predstavnika Občine Ravne na Koroškem, enega predstavnika Občine Prevalje, enega predstavnika Občine Mežica, enega predstavnika Občine Črna na Koroškem, štiri predstavnike delavcev knjižnice in štiri predstavnike uporabnikov.
Predstavnike ustanoviteljev imenujejo občinski sveti Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem. Predstavnike uporabnikov na predlog direktorja knjižnice imenujejo občinski sveti Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem izmed aktivnih članov knjižnice.
Predstavnike delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je knjižnica ustanovljena, volijo delavci knjižnice na neposrednih in tajnih volitvah. Kandidate lahko predlagajo strokovni svet, reprezentativni sindikati in zbor delavcev.

Člani sveta knjižnice so imenovani oziroma izvoljeni za pet let.
Svet knjižnice ima naslednje pristojnosti:
– razpisuje, imenuje in razrešuje direktorja knjižnice;
– sprejema statut in druge splošne akte, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi, statut ali drugi splošni akti knjižnice;
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest;
– sprejema program dela knjižnice in spremlja njegovo izvrševanje;
– razpisuje volitve članov v svet knjižnice;
– sprejema program razreševanja presežnih delavcev;
– odloča o varstvu pravic kot drugostopenjski organ;
– opravlja druge, z zakonom ali aktom o ustanovitvi in statutom ter drugimi splošnimi akti knjižnice določene naloge;
– sprejema finančni načrt in zaključni račun;
– opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjižnice.

Strokovni svet knjižnice šteje pet članov, ki jih imenuje svet knjižnice, in sicer predsednika in dva člana izmed strokovnih delavcev knjižnice na predlog direktorja, dva člana pa na predlog Kulturniške zbornice Slovenije.
Mandat članov strokovnega sveta traja pet let in so po izteku mandata lahko ponovno imenovani.
Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje direktorju ter svetu knjižnice mnenja, predloge in pobude za reševanje strokovnih problemov.

Knjižnica pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti:
– iz proračuna občin ustanoviteljic;
– od prodaje storitev na trgu;
– iz državnega proračuna;
– od donacij, daril in drugih zakonitih virov, na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in statutom knjižnice.

Sredstva za izvajanje javne službe knjižnice, ki je javni zavod, zagotavljajo ustanoviteljice in drugi pogodbeni partnerji na podlagi pogodbe ter na osnovi programa dela in finančnega načrta, pripravljenih skladno s pogoji iz 36. člena zakona o knjižničarstvu, h katerima so podali ustanovitelji oziroma soustanovitelji in pogodbeni partnerji soglasje.

Med občinami ustanoviteljicami se finančna obveznost za skupne stroške razdeli skladno s kriteriji, navedenimi v sporazumu, potrjenem na občinskih svetih občin ustanoviteljic. Medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju občine, krije vsaka občina sama.
Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva v dvanajstinah v skladu s pravilnikom iz 36. člena zakona o knjižničarstvu.
Občine zagotavljajo sredstva za materialne stroške in nakup gradiva v skladu s sprejetim finančnim načrtom knjižnice.
Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za izvajanje javne službe tekoče po dvanajstinah.
Skupni stroški iz prvega odstavka tega člena obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela, povezane z izborom, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke in z delovanjem skupnih služb.
V dvomu, ali določeni stroški sodijo med skupne stroške, odloči minister, pristojen za kulturo.

Presežek prihodkov nad odhodki uporablja knjižnica za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti v soglasju z ustanoviteljicami.
Če odhodki presegajo prihodke pri izvajanju javne službe, kljub 100% pokrivanju finančnih obveznosti občin ustanoviteljic skladno s 16. členom, se primanjkljaj pokriva v skladu z deleži iz sprejetega sporazuma. Če ustanoviteljice ne krijejo primanjkljaja, se ta likvidira v breme virov sredstev sorazmerno z lastniškimi deleži ustanoviteljic v sredstvih, s katerimi upravlja knjižnica.
V primeru, da primanjkljaj izhaja iz neporavnanih obveznosti posamezne občine ustanoviteljice, ga pokrije ta občina.

Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja knjižnica z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Knjižnica upravlja s premičnim premoženjem na način in po postopku, ki ga določa zakon, z nepremičninami pa samo s poprejšnjim soglasjem ustanovitelja, kjer nepremičnina leži.

Nepremično premoženje knjižnice je last občine ustanoviteljice, kjer se premoženje nahaja.
Premično premoženje je last občin ustanoviteljic po kriteriju števila prebivalstva.
Premičnega premoženja, ki je namenjeno izvajanju dejavnosti in z njim upravlja knjižnica, ni mogoče fizično deliti.

Ustanovitelji imajo do knjižnice naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavljajo skladnost programov in finančnih načrtov knjižnice s pogoji iz pravilnika po 36. členu zakona o knjižničarstvu;
– izdajajo soglasja k letnim programom dela in finančnim načrtom knjižnice;
– dajejo soglasja k statutu knjižnice, aktu o sistemizaciji delovnih mest in planu zaposlitev;
– spremljajo skladnost porabe sredstev z letnimi programi in finančnimi načrti;
– opravljajo druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

V primeru, da posamezna ustanoviteljica ne izpolnjuje svojih obveznosti po tem odloku, mora knjižnica obvestiti ostale ustanoviteljice in ministrstvo, pristojno za kulturo.

Knjižnica vsako leto pripravi program dela in finančni načrt, h kateremu dajo soglasje občine ustanoviteljice. Knjižnica je dolžna vsakoletno sporočati ustanoviteljem o izvrševanju letnega programa dela in razvoja knjižnice.

Delo knjižnice je javno. O delu knjižnice obvešča javnost direktor knjižnice ali oseba, ki jo pooblasti.

Svet knjižnice opravlja svoje naloge do konstituiranja novega sveta knjižnice.

Do sprejema novega sporazuma med občinami ustanoviteljicami se finančne obveznosti za skupne stroške razdelijo v skladu s sporazumom, podpisanim 15. 9. 1999.

Knjižnica prične s postopkom za izvolitev oziroma imenovanje članov sveta neposredno po uveljavitvi tega odloka. Organi knjižnice se morajo v skladu z zakonom in tem odlokom konstituirati v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, objavljen v Uradnem listu RS, št. 24/98.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.