Na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, 31/00 – popr. in 54/00 – ZKme) izdaja ministrica za gospodarstvo
P R A V I L N I K
o varnostnih zahtevah za premične, zaprte tlačne posode za stisnjene, utekočinjene in pod tlakom raztopljene pline
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik predpisuje varnostne zahteve za proizvodnjo in uporabo premičnih, zaprtih tlačnih posod za polnjenje s stisnjenimi, utekočinjenimi in pod tlakom raztopljenimi plini (v nadaljnjem besedilu: premične tlačne posode), ki so namenjene za ponovno polnjenje.
2. člen
Stisnjeni plini so po tem pravilniku plini, katerih tlak je pri temperaturi 15 °C višji od 1 bar.
Utekočinjeni in pod tlakom raztopljeni plini so po tem pravilniku plini, katerih tlak je pri temperaturi 40 °C višji od 1,25 bar.
3. člen
Ta pravilnik velja za:
– premične tlačne posode tipa jeklenke za polnjenje s stisnjenimi, utekočinjenimi in pod tlakom raztopljenimi plini s premerom pod 420 mm in celotno dolžino do 2000 mm, razen za majhne posode, izdelane iz celega, katerih prostornina ne presega 220 cm3 (v nadaljnjem besedilu: jeklenke),
– premične tlačne posode, vgrajene na vozilih ali namenjene za prevoz z vozili (kontejnerji).
4. člen
Jeklenke so lahko načrtovane in proizvedene tudi v skladu s:
– pravilnikom, ki ureja tlačne posode tipa jeklenke,
– pravilnikom, ki ureja jeklene plinske jeklenke iz celega,
– pravilnikom, ki ureja plinske jeklenke iz nelegiranega aluminija ali aluminijevih zlitin iz celega,
– pravilnikom, ki ureja varjene plinske jeklenke iz nelegiranega jekla.
V primeru uporabe pravilnikov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo samo tiste določbe tega pravilnika, ki ne posegajo v določbe navedenih pravilnikov.
II. MATERIAL ZA IZDELAVO PREMIČNIH TLAČNIH POSOD
5. člen
Mehanske lastnosti in kemična sestava materiala za izdelavo premičnih tlačnih posod se dokazujejo s potrdilom o skladnosti materiala, ki ga izda priglašeni organ, ali z izjavo o skladnosti proizvajalca materiala.
6. člen
Jeklo za izdelavo premičnih tlačnih posod iz celega mora imeti v vzdolžni smeri natezno trdnost od 350 do 1200 N/mm2, raztezek pa od 14 do 26%.
Predpisane vrednosti raztezka se nanašajo na kratko proporcionalno epruveto z merilno dolžino
l = 5d
za okrogli prerez ali
l = 5,65 · koren(A(0))
za poljubni prerez, kjer je A(0) površina prereza epruvete.
Za vmesne vrednosti natezne trdnosti se raztezek izračuna po obrazcu:
9000
raztezek = ————————————————— (ali najmanj 14%).
natezna trdnost
Za raztezek v prečni smeri so dopustna odstopanja za 2% pod predpisanim odstotkom raztezka v vzdolžni smeri.
Največja dovoljena hitrost obremenitve pri nateznih preizkusih sme znašati 10 N/mm2 v sekundi.
7. člen
Za izdelavo kovanih in zvarjenih premičnih tlačnih posod je dovoljena uporaba jeklene pločevine z natezno trdnostjo od 350 do 600 N/mm2.
Raztezek v prečni smeri mora imeti, odvisno od natezne trdnosti, naslednje najnižje vrednosti, in sicer:
----------------------------------------------------------------
Natezna trdnost σ(m)3 v Raztezek
N/mm2
----------------------------------------------------------------
600 16%
560 do 530 18%
530 do 460 20%
450 21%
440 22%
430 23%
420 24%
410 do 370 25%
360 26%
350 27%
----------------------------------------------------------------
Preizkušanje materiala se opravlja s preizkušanci dolžine:
l = 200 mm, za prerez preizkušanca A(0) > 300 mm2;
l = 10 d za okrogli ali l = 11,3 A(0) za poljubni prerez preizkušanca in A(0) < 300 mm2.
8. člen
Uporaba bakra je dovoljena samo za izdelavo premičnih tlačnih posod za polnjenje z utekočinjenimi plini, ki z bakrom ne tvorijo kemičnih spojin, kot so: klorometan, kloroetan, bromoetan, dimetileter in žveplov dioksid, kakor tudi s stisnjenimi plini, za katere je dopustni polnilni tlak manjši od 20 bar.
Uporaba bakra in njegovih zlitin ni dovoljena za izdelavo premičnih tlačnih posod, ki so namenjene za polnjenje z acetilenom ali mešanico z acetilenom.
9. člen
Uporaba aluminijevih zlitin je dovoljena za izdelavo premičnih tlačnih posod za stisnjene in utekočinjene pline, razen borovega trifluorida in fluora, vodikovega sulfida, žveplovega dioksida, dimetiletra, etilenoksida in drugih plinov, ki razjedajo aluminijeve zlitine.
III. NAČRTOVANJE IN PROIZVODNJA PREMIČNIH TLAČNIH POSOD
10. člen
Premične tlačne posode se proizvajajo iz celega, z varjenjem, kovičenjem ali trdim spajkanjem.
11. člen
Vstopna odprtina premičnih tlačnih posod s prostornino več kot 1000 l in notranjim premerom nad 800 mm, mora biti velika najmanj 300 mm × 400 mm za ovalno in Ø400 mm za okroglo odprtino.
12. člen
Toplotna obdelava novih premičnih tlačnih posod se opravlja na način, ki je odvisen od vrste materiala in tehnologije izdelave.
Po toplotni obdelavi mehanske lastnosti materiala ne smejo biti nižje (slabše) od mehanskih lastnosti za material, ki jih predpisuje ta pravilnik.
Po opravljeni toplotni obdelavi se premične tlačne posode lahko obdelujejo le na način, pri katerem ne prihaja do toplotnih napetosti.
Po toplotni obdelavi mora proizvajalec žigosati premične tlačne posode z naslednjimi označbami:
1. z označbo “G” – premične tlačne posode, ki so žarjene čez točko Ac3 in ohlajene v mirnem zraku (normalizirane premične tlačne posode);
2. z označbo “V” – premične tlačne posode, katerih material je po žarjenju čez točko Ac3 oplemeniten s pospešenim hlajenjem in ponovnim popuščanjem (oplemenitene premične tlačne posode);
3. z označbo “S” – premične tlačne posode, žarjene pri temperaturi 600 do 650 °C, da bi se odpravile notranje napetosti, in varjene premične tlačne posode, katerih posamezni deli so bili predhodno normalizirani.
13. člen
Vse jeklenke, ki se polnijo z raztopljenim acetilenom, morajo biti izdelane iz celega ali zvarjene, enakomerno napolnjene s porozno maso in dozirane z ustreznim topilom.
Jeklenke za acetilen se smejo po izpraznitvi starih poroznih mas uporabiti šele potem, ko se napolnijo z novo porozno maso.
Porozna masa, s katero se polnijo jeklenke za acetilen, je lahko nasipna ali monolitna in mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) ne sme tvoriti kemičnih spojin z notranjo površino jeklenke;
b) ne sme tvoriti kemičnih spojin s topilom in acetilenom;
c) pri stiku s kovinsko površino se ne sme iskriti;
d) natopljena s topilom se pri tresenju in daljši uporabi ne sme usesti na dno, zgoščevati in ne delati lukenj;
e) zanesljivo mora preprečevati širjenje eksplozivnega razpadanja acetilena celo pri višji temperaturi, pri močnejšem tresenju jeklenke ali zaradi drugih vzrokov.
Nasipna masa mora biti sestavljena tako, da se vedno brez težave lahko preveri prisotnost vseh sestavin, ali obstajajo znaki razpadanja sestavin in ali se kemične in fizikalne lastnosti mase niso spremenile.
Polnjenje jeklenk za acetilen s porozno maso je dovoljeno, pod pogojem, da porozna masa ustreza določbam tretjega odstavka tega člena, kar se dokazuje s potrdilom o kakovosti, ki ga na podlagi poročila o preizkušanju izda proizvajalec porozne mase.
14. člen
Proizvajalec lahko načrtuje in preračuna premične tlačne posode po katerikoli metodi, ki je skladna z veljavnimi slovenskimi ali evropskimi standardi ali po drugi ustrezni metodi, ki jo izbere proizvajalec.
Debelina stene premičnih tlačnih posod, ki se vgrajujejo na cestna vozila (avtomobilske cisterne), se izračuna po izbrani metodi iz prejšnjega odstavka, pri čemer je računski tlak enak preizkusnemu tlaku, razen za posamezne nevarne snovi, za katere se določi višji računski tlak.
Debelina sten premičnih tlačnih posod mora biti čim bolj enakomerna in ne sme biti manjša kot 3 mm. Za premične tlačne posode, izdelane iz celega z notranjim premerom, ki ni večji od 270 mm in iz materiala z natezno trdnostjo, ki ni manjša od 450 N/mm2, je dopustna najmanjša debelina stene 2 mm.
Za varjene premične tlačne posode, katerih preizkusni tlak ni večji kot 30 bar, ki so namenjene za pline, ki niso močno agresivni, sme biti debelina stene manjša od 3 mm, vendar ne manjša kot
0,136 · koren(D(s))
oziroma ne manjša od 1,5 mm.
Debelina sten premičnih tlačnih posod mora biti taka, da napetost pri preizkusnem tlaku na najtanjšem mestu ne preseže 2/3 meje tečenja za ogljikova jekla oziroma 3/4 za legirana jekla.
IV. OPREMA PREMIČNIH TLAČNIH POSOD IN OZNAČEVANJE
15. člen
Na vratu jeklenk mora biti trdno nameščen jeklen obroč z zunanjim navojem, ki služi za ojačanje vratu in navijanje zaščitne kape. Tak obroč se lahko opusti, če to zahteva konstrukcija jeklenke. Premične tlačne posode morajo biti načrtovane tako, da so stabilne, ko se postavijo pokonci. To ne velja za:
1. premične tlačne posode, ki se prevažajo v primerni embalaži;
2. ročne prenosne gasilne aparate polnilne mase do 3 kg in dihalne aparate;
3. druge premične tlačne posode, če so zunanji priključki za praznjenje, polnjenje in nameščanje armature dovolj zavarovani, same premične tlačne posode pa med prevozom zavarovane pred premikanjem.
16. člen
Vsaka jeklenka mora imeti najmanj en ventil za zapiranje, ki mora ustrezati namenu jeklenke. Za baterijo med seboj povezanih jeklenk zadostuje en ventil za zapiranje. Priključki na ventilih za zapiranje, aparati in naprave za polnjenje plinov ter naprave za praznjenje pri porabi morajo biti proizvedeni tako, da se pri polnjenju ali praznjenju ne morejo napačno uporabiti.
17. člen
Priključni navoji na ventilu jeklenke za vnetljive pline morajo biti levi, na ventilu jeklenke za druge pline pa desni.
Priključek za ventile za acetilen mora biti izdelan s stremenom. Izjemoma je priključek z navojem dovoljen za jeklenke, katerih prostornina ni večja od 10 l.
18. člen
Ventil na vsaki jeklenki mora biti zavarovan pred udarci. To se običajno doseže z zaščitno kapo, ki mora imeti eno ali več varnostnih odprtin, ali na drug ustrezen način. Zaščitna kapa za ventile na ročnih gasilnih aparatih, dihalnih aparatih in podobnih aparatih ni obvezna.
19. člen
Za armaturo premičnih tlačnih posod se mora uporabljati material, ki ne korodira in kemično ne reagira s snovmi v premični tlačni posodi.
Glavni in dodatni materiali, ki se uporabljajo za proizvodnjo armatur za premične tlačne posode za acetilen, ne smejo vsebovati bakra in bakrovih zlitin z več kot 65% bakra. Stik acetilena s srebrom, živim srebrom, cinkom, magnezijem, aluminijem in njihovimi zlitinami ni dovoljen.
Za armaturo premičnih tlačnih posod za utekočinjeni in pod tlakom raztopljeni amoniak se ne smejo uporabljati baker in njegove zlitine.
20. člen
Na armaturah kisikovih premičnih tlačnih posod in premičnih tlačnih posod za druge pline, ki oksidirajo, se za tesnjenje ne sme uporabljati gorljiv material, ki vsebuje masti, olja, rastlinske in podobne snovi.
21. člen
Vsaka premična tlačna posoda mora imeti na svoji površini ali na pritrjeni tablici vtisnjene naslednje označbe:
1. firmo oziroma ime ali registrirani znak proizvajalca;
2. tovarniško številko premične tlačne posode;
3. leto izdelave;
4. ime plina, s katerim se premična tlačna posoda polni, pri čemer ime plina ne sme biti označeno samo s kemično formulo;
5. maso prazne premične tlačne posode v kg, vključno z maso podnožja, obroča na vratu in ventila, toda brez zaščitne kape, za jeklenke za raztopljeni acetilen pa maso brez kape, toda s porozno maso, acetonom in ventilom;
6. prostornino premične tlačne posode, v l;
7. preizkusni tlak, v barih;
8. žig toplotne obdelave, vtisnjen za tovarniško številko premične tlačne posode;
9. žig pristojnega organa z datumom zadnjega pregleda.
Poleg označb iz prejšnjega odstavka mora biti na premični tlačni posodi označen:
1. za stisnjene pline – največji dopustni polnilni tlak, v barih;
2. za utekočinjene pline in za amoniak, raztopljen pod tlakom – največja dopustna polnilna masa, v kg;
3. za jeklenke za acetilen – označba porozne mase in topila, žig proizvajalca porozne mase, masa jeklenke z ventilom, skupaj s porozno maso in topilom, vendar brez kape, največji dopustni polnilni tlak in žig pristojnega organa z datumom pregleda, izvedenega po polnjenju jeklenke s porozno maso.
22. člen
Če se spremeni namen premične tlačne posode, se smejo oznake in napisi spremeniti le na praznih premičnih tlačnih posodah in z odobritvijo pristojnega organa. V tem primeru je treba preveriti, ali premična tlačna posoda ustreza novemu namenu.
Odstranjevanje oznak ni dovoljeno.
23. člen
Minimalna višina črk oznak na premičnih tlačnih posodah je 5 mm, razen za jeklenke s premerom, manjšim od Ø140 mm, kjer je dopustna višina črk vsaj 2,5 mm.
Višina črk oznak na premičnih tlačnih posodah ne sme biti večja:
1. za številko premične tlačne posode in firmo oziroma ime proizvajalca – 16 mm;
2. za vrsto plina – 10 mm;
3. za druge oznake – 8 mm.
Oznake ne smejo biti vrezane globlje od 0,6 mm. Robovi oznak ne smejo biti ostri.
24. člen
Zunanje površine premičnih tlačnih posod se pred korozijo zaščitijo z barvanjem. Predpisane barve se obenem uporabljajo tudi za razpoznavanje vrste plina, s katerim je jeklenka napolnjena.
Jeklenke morajo biti prebarvane na način, kot to določa standard SIST EN 1089-3.
Jeklenke za utekočinjeni naftni plin morajo biti prebarvane z oranžno barvo, RAL 2003 (nerjavne ali aluminijaste jeklenke imajo lahko samo barvni opas).
Premične tlačne posode za gasilne aparate morajo biti pobarvane z rdečo barvo RAL 3000 in RAL 3002.
Ni dovoljeno barvati jeklenk v druge namene, razen za namene iz prvega odstavka tega člena.
Premične tlačne posode se morajo barvati tako, da ostanejo vtisnjene označbe na njih vidne, in da niso izpolnjene z barvo.
Na jeklenkah za propan-butan s polnilno maso od 10 do 35 kg se mora teža premične tlačne posode (tara) posebej označiti s številkami črne barve na sferni površini.
Jeklenke, ki so vgrajene v posebne aparate s točno določenim namenom, so lahko pobarvane tako, kot ustreza namenu oziroma okolju, v katerem se uporabljajo.
Premične tlačne posode se ne sme dati v promet, če na njej ni z barvo označena vrsta plina.
25. člen
Za vse premične tlačne posode, določene za polnjenje s stisnjenimi plini, mora biti hidravlični preizkusni tlak 1,5-krat večji od dopustnega polnilnega tlaka, najmanj pa za 5 bar večji od tega tlaka.
Za premične tlačne posode za utekočinjene pline mora preizkusni tlak pri preizkusu s hladnim vodnim tlakom znašati najmanj:
1. za ogljikovodike, ki vsebujejo tudi metan:
– v premičnih tlačnih posodah skupine A 225 bar
– v premičnih tlačnih posodah skupine B 300 bar
2. za acetilen:
– v premičnih tlačnih posodah skupine A 225 bar
– v premičnih tlačnih posodah skupine B 300 bar
3. za ogljikov dioksid in oljni plin, pri katerem
pri temperaturi 40 °C tlak ne preseže tlaka
ogljikovega dioksida (na primer: generatorski plin)
in trifluormonoklormetan 190 bar
4. za dušikov oksidul 180 bar
5. za klorovodik 100 bar
6. za etan 95 bar
7. za vodikov sulfid 45 bar
8. za propilen in amoniak 35 bar
9. za propan 25 bar
10. za klor, dušikov tetraoksid 22 bar
11. za klorometan in dimetileter 16 bar
12. za fosgen (karbonil klorid) in klorcian 15 bar
13. za metilamin 14 bar
14. za difluormetan 13 bar
15. za žveplov dioksid in butan (normalni
butan, izobutan in tehnični butan) 12 bar
16. za kloroetan, etilamin, etilenoksid,
butadien, bromoetan, izobutilen, vinilmetileter,
dimetilamin, trimetilamin in butilen (buten) 10 bar
Za premične tlačne posode za pod tlakom raztopljene pline mora preizkusni tlak pri preizkusu z vodnim tlakom znašati:
1. za acetilen 60 bar
2. za raztopljeni amoniak:
– pri 35 do 40% amoniaka v masi 4 bar
– pri 40 do 50% amoniaka v masi 9 bar
Pri določanju preizkusnega tlaka je potrebno paziti na prenapolnitev za 5% največjega dopustnega delovnega tlaka pri tistih plinih, katerih kritična temperatura je pod 40 °C.
Za polnilni tlak za stisnjene pline se šteje tlak pri temperaturi 15 °C, za utekočinjene pline pa parni tlak pri temperaturi 40 °C.
26. člen
Pri novih premičnih tlačnih posodah so glede na načrtovanje dopustna odstopanja, in sicer:
a) od notranje prostornine – do + 5%;
b) od zunanjega premera glede ovalnosti – do ± 1,5%;
c) od predvidene debeline stene – od + 10% do – 5%; z izjemo jeklenk premera pod 270 mm in premičnih tlačnih posod za klor in druge agresivne pline, za katere ni dovoljeno zmanjševanje predvidene debeline; za premične tlačne posode iz celega znaša dopustno odstopanje debeline stene + 20%;
d) na premičnih tlačnih posodah niso dopustna upogibanja vzdolž glavne osi, izbokline, vbokline, dvoplastnosti, zareze in podobno, razen zarez, nastalih pri obdelavi, katerih globina ne sme presegati 5% debeline pločevine.
27. člen
Kontrolno mehansko preizkušanje materiala in proizvodnje jeklenk iz celega sestoji iz preverjanja debeline stene v treh vzdolžnih smereh vertikalnega prereza jeklenke in nateznih ter upogibnih preizkusov.
Za preizkuse iz prejšnjega odstavka se vzorci jemljejo na naslednji način:
a) iz vsake skupine 500 jeklenk iz iste šarže materiala ali iz vsake šarže materiala, če je iz ene šarže izdelanih manj kot 500 jeklenk, se po toplotni obdelavi in po označitvi izloči po ena jeklenka;
b) iz vsake jeklenke, določene za preizkušanje, se vzame po ena epruveta za natezne preizkuse v vzdolžni smeri in po tri epruvete za upogibne preizkuse v prečni smeri.
28. člen
Kontrolno mehansko preizkušanje materiala in proizvodnje drugih premičnih tlačnih posod, razen jeklenk sestoji iz preverjanja debeline stene in nateznih ter upogibnih preizkusov.
Za preizkuse iz prejšnjega odstavka se vzorci jemljejo tako, da se od ene izmed premičnih tlačnih posod, ki se izdelujejo iz materiala iste šarže, med proizvodnjo premičnih tlačnih posod vzame obroč, ki mora biti dovolj širok, da se lahko iz njega izrežejo epruvete, in sicer se iz vsakega preizkusnega obroča izreže po ena epruveta za natezni preizkus in po tri epruvete za upogibni preizkus, vse v prečni smeri.
Preizkusni obroči se morajo skupaj s premičnimi tlačnimi posodami toplotno obdelati.
Če se morajo epruvete poravnati, se mora to storiti v hladnem stanju, pred toplotno obdelavo premičnih tlačnih posod in epruvete.
29. člen
Pri preizkušanju premičnih tlačnih posod:
a) morajo rezultati nateznih preizkusov ustrezati vrednostim iz 6. člena tega pravilnika;
b) upogibni preizkus in natezni preizkus se opravita skladno s slovenskimi, evropskimi ali drugimi enakovrednimi standardi, ki jih izbere proizvajalec;
c) debelina stene premične tlačne posode na najtanjšem mestu mora ustrezati minimalni računski debelini;
d) dopustna so odstopanja iz 26. člena tega pravilnika;
e) preizkusi se opravijo na eni najlažjih premičnih tlačnih posod.
30. člen
Na varjenih premičnih tlačnih posodah se morajo opraviti preizkusi varjenih spojev.
Vzorci za preizkuse, v primeru velike serijske proizvodnje varjenih jeklenk s postopkom avtomatskega varjenja oziroma spajkanja in kontinuiranim sistemom toplotne obdelave, se jemljejo na naslednji način:
1. od vsakih 1000 jeklenk se po opravljeni toplotni obdelavi vzame ena jeklenka za mehanske natezne preizkuse, upogibne preizkuse in preizkuse žilavosti;
2. od vsakih 1000 jeklenk se po toplotni obdelavi vzame ena jeklenka za preizkuse s porušitvijo, pri čemer mora biti najmanjši tlak porušitve trikrat večji od preskusnega tlaka, povečanje premera jeklenke pri porušitvi pa najmanj 9%.
Za preizkušanje varjenih spojev drugih premičnih tlačnih posod, razen jeklenk, se vzorci jemljejo tako, da se med izdelavo premične tlačne posode na odprtem koncu cilindričnega plašča doda dovolj širok podaljšek, da se iz njega lahko izrežejo epruvete, ki se jih mora potem skupaj s premično tlačno posodo toplotno obdelati (tehnološke plošče).
Epruvete se jemljejo in preizkušajo na način, ki je določen skladno s slovenskimi, evropskimi ali drugim enakovrednimi standardi, ki jih izbere proizvajalec.
31. člen
Pri preizkušanju mehanskih lastnosti varjenega spoja se ravna na naslednji način:
1. epruvete se morajo pred preizkušanjem toplotno obdelati na enak način kot sama premična tlačna posoda;
2. število preizkusov mora ustrezati številu partij uporabljenih elektrod oziroma dodajnega materiala, pri čemer se mora za vsako novo načeto količino 1500 kg opraviti posebno preizkušanje, če znaša ena partija več kot 1500 kg;
3. če je varjenje opravljalo več varilcev, se mora iz partije opravljenih del vsakega varilca vzeti vzorec in ga preizkusiti, ne glede na porabljeno količino elektrod oziroma dodajnega materiala;
4. mehansko preizkušanje elektrod oziroma dodajnega materiala je obvezno, če kakovost materiala ni znana oziroma če se kakovost materiala ne more dokazati s potrdilom o kakovosti proizvajalca dodajnega materiala.
32. člen
Razen preverjanja mehanskih lastnosti se zvarni spoj preišče tudi s presvetlitvijo (z radiografijo).
Na varjenih premičnih tlačnih posodah, razen na jeklenkah ali na njihovih delih, je presvetlitev obvezna le za sočelne spoje, pri čemer se presvetli:
1. za sočelne spoje v stanju »kot varjeno« – najmanj 25% celotne dolžine zvara;
2. za sočelne spoje, ki se toplotno obdelujejo – najmanj 30% vseh izvedenih sočelnih varjenih spojev.
Če se pri presvetlitvi sočelnih spojev ugotovijo nedovoljene napake, se presvetlitev nadaljuje od mesta napake v dolžini, določeni v 1. in 2. točki prejšnjega odstavka.
Če se pri presvetlitvi sočelnih spojev od mesta napake naprej ugotovi še kakšna napaka, se morajo vsi sočelni spoji presvetliti v njihovi celotni dolžini.
Preiskava s presvetlitvijo je obvezna tudi za jeklenke, vendar le, če imajo vzdolžne spoje, in sicer na eni jeklenki izmed vsakih 100 jeklenk. Najmanjša dolžina spoja, ki se preizkuša, znaša 100 mm vzdolžnega spoja in 50 mm (po 25 mm na straneh) pripadajočega prečnega (krožnega) spoja.
Kriterij sprejemljivosti zvarnih spojev mora biti določen pri načrtovanju.
33. člen
Rezultati nateznih preizkusov kovanih in varjenih premičnih tlačnih posod morajo ustrezati vrednostim iz 7. člena tega pravilnika.
Natezna trdnost spoja mora znašati:
1. za koeficient oslabitve pločevine z varjenjem ali kovičenjem glede na polno pločevino, ki je večji kot 0,5 – najmanj 90% najnižje določene vrednosti natezne trdnosti polne pločevine;
2. za koeficient oslabitve pločevine z varjenjem ali kovičenjem glede na polno pločevino, ki je enak 0,5 – najmanj 70% najnižje določene vrednosti natezne trdnosti polne pločevine.
Natezni in upogibni preizkusi kovanih, varjenih in trdo spajkanih premičnih tlačnih posod ter preizkusi žilavosti teh premičnih tlačnih posod se opravljajo skladno s slovenskimi, evropskimi ali drugimi enakovrednimi standardi, ki jih izbere proizvajalec.
34. člen
Če se pri predpisanih preizkusih premičnih tlačnih posod iz celega, varjenih, kovanih in trdo spajkanih premičnih tlačnih posod ne dosežejo zadovoljivi rezultati, se ravna na naslednji način:
1. preizkusi se ponovijo še na eni epruveti, ki se vzame:
a) za jeklenke iz celega – z jeklenke, s katere je bila vzeta epruveta, ki se je pred tem preizkušala, ali od druge jeklenke iz iste skupine;
b) za varjene jeklenke – z ene izmed naslednjih treh jeklenk iz iste skupine;
c) za varjene premične tlačne posode večjih dimenzij – od istega dela, od katerega je bila vzeta tudi prva epruveta;
2. če tudi rezultati ponovljenih preizkusov na epruvetah iz 1. točke tega člena niso zadovoljivi, se cela skupina premičnih tlačnih posod, ki so se preizkušale, oziroma posamezne varjene premične tlačne posode večjih dimenzij zavržejo;
3. če proizvajalec zavržene premične tlačne posode iz 2. točke tega člena ponovno toplotno obdela, se lahko tako obdelane premične tlačne posode ponovno preizkusijo na način, ki je predpisan s tem pravilnikom. Če rezultati tega preizkušanja niso zadovoljivi, se cela skupina teh premičnih tlačnih posod oziroma posamične varjene premične tlačne posode dokončno zavržejo in prepove se njihovo ponovno preizkušanje;
4. če obstaja upravičen dvom, da so rezultati preizkušanja varjenih premičnih tlačnih posod nezadovoljivi zaradi lokalno omejene napake pri jemanju epruvet iz obroča, je dovoljeno, da se epruvete vzamejo na poljubnem mestu podaljšanega spoja poskusne premične tlačne posode. Če pri preizkušanju takšne epruvete ne uspe samo natezni preizkus, se lahko na zahtevo proizvajalca dovoli prevzem takšne premične tlačne posode z manjšim koeficientom slabljenja pločevine glede na polno pločevino;
5. če debelina stene preizkušenega vzorca premične tlačne posode na prerezu ne ustreza predpisani debelini, se debelina stene preveri še na eni premični tlačni posodi iz iste skupine. Če tudi debelina stene druge preizkušene premične tlačne posode ne ustreza predpisani debelini, se dokončno zavrže cela skupina posod, ki so se preizkušale, in prepove njihovo ponovno preizkušanje.
35. člen
Premične tlačne posode za acetilen in druge pline, ki zahtevajo polnjenje s poroznimi masami, se morajo pred polnjenjem s porozno maso preizkusiti z vodnim tlakom 60 bar.
V premičnih tlačnih posodah iz prejšnjega odstavka se mora pri vsaki odstranitvi ventila preveriti stanje porozne mase. Če je premična tlačna posoda polnjena z nasipno porozno maso, se ta masa doda pod pogojem, da ne sega do vratu premične tlačne posode.
Če se pri merjenju mase jeklenke ugotovijo odmiki, in sicer: za jeklenke 40 l – odmik – 1 kg do označene mase na jeklenki ali za jeklenke 5 l – odmik 0,2 kg od označene mase na jeklenki, se mora jeklenka dopolniti s topilom do označene mase, in se šele potem lahko polni s plinom.
V. PRIPRAVA PREMIČNIH TLAČNIH POSOD ZA POLNJENJE
36. člen
Premične tlačne posode se smejo polniti le s tistim plinom, za katerega so namenjene.
Pred polnjenjem se morajo vse premične tlačne posode, zlasti pa premične tlačne posode za vnetljive in oksidirajoče pline, temeljito očistiti, razen premičnih tlačnih posod za acetilen in druge pline, ki zahtevajo polnjenje s porozno maso.
Za utekočinjene pline, ki v vlažnem stanju precej razjedajo stene premične tlačne posode (klor, žveplov dioksid, didušikov tetraoksid, fosgen-karbonil klorid in podobni plini), se morajo uporabiti popolnoma suhe premične tlačne posode. Po končani izpraznitvi se morajo te premične tlačne posode takoj zapreti.
Premične tlačne posode, izdelane iz celega, se ne smejo popravljati z varjenjem ali trdim spajkanjem.
Polniti se smejo le tiste premične tlačne posode, ki so pregledane in preizkušene, in za katere ni potekel rok za redne preglede.
37. člen
Za premične tlačne posode za stisnjene pline in acetilen znaša največji dopustni tlak v napolnjeni premični tlačni posodi pri temperaturi 15 °C:
1. za čisti kisik in karbogen (kisik, pomešan s 5%
ogljikovim dioksidom): čisti vodik in vodik, pomešan
z metanom (vulkanski plin); žlahtne pline (argon,
neon, ksenon, kripton in helij, čiste ali med seboj
pomešane, kot tudi pomešane s kisikom ali dušikom);
metan, svetilni plin, ogljikov dioksid, vodni plin,
dušik, stisnjen zrak, borov trifluorid in fuman 200 bar
2. za ogljikovodike, pomešane z metanom:
– v premičnih tlačnih posodah skupine A 150 bar
– v premičnih tlačnih posodah skupine B 200 bar
3. za mestni plin 125 bar
4. za plinsko mešanico acetilena in
mestnega plina 10 bar
5. za stisnjeni acetilen 1,5 bar
6. za druge stisnjene pline 1 bar
7. za raztopljeni acetilen 15 bar
Premične tlačne posode skupine A so po tem pravilniku premične tlačne posode z delovnim tlakom 150 bar; premične tlačne posode skupine B pa premične tlačne posode z delovnim tlakom 200 bar.
Za plinske zmesi se največji dopustni tlaki v napolnjeni premični tlačni posodi določijo na podlagi pogojev, ki onemogočajo ločevanje plinske zmesi s kondenzacijo ali kako drugače.
38. člen
Za utekočinjene pline in pod tlakom raztopljeni amoniak mora biti na vsak kilogram polnjenja prostornina premične tlačne posode v l naslednja:
1. za bromoetan 0,7
2. za klor, fosgen (karbonil klorid), didušikov
tetraoksid in žveplov dioksid 0,8
3. za difluormetan 0,89
4. za trifluormonoklormetan in klorcian 0,9
5. za klorometan in kloroetan 1,25
6. za vinilklorid 1,26
7. za etilenoksid 1,30
8. za ogljikov dioksid, dušikov oksidul 1,34
9. za vodikov sulfid 1,45
10. za klorovodik in vinilmetileter 1,50
11. za dimetileter 1,65
12. za metilamin, etilamin in dimetilamin 1,70
13. za trimetilamin 1,80
14. za butadien 1,85
15. za amoniak 1,86
16. za izobutilen in butilen 1,90
17. za butan (normalni butan, izobutan in
tehnični butan) 2,12
18. za propilen 2,25
19. za propan 2,47
20. za oljne pline 2,50
21. za etan 3,30
22. za etilen:
– premične tlačne posode
skupine A 3,50
– premične tlačne posode skupine B 2,60
23. za ogljikovodike z metanom:
– premične tlačne posode skupine A 5,34
– premične tlačne posode skupine B 4,10
24. za raztopljeni amoniak:
– s 35 do 40% amoniaka v masi 1,25
– s 40 do 50% amoniaka v masi 1,30
Z drugimi utekočinjenimi plini se smejo premične tlačne posode polniti le pod pogojem, da pride na 1 kg polnjenja najmanj 5 l prostornine.
VI. POLNJENJE PREMIČNIH TLAČNIH POSOD
39. člen
Premične tlačne posode lahko polni le tista polnilnica plina, ki je ustrezno opremljena za polnjenje in ki upošteva predpise o varnosti in zdravju pri delu.
Polnilnica plina lahko polni le tiste jeklenke, ki so v njeni lasti. Polni lahko tudi jeklenke, ki so last pravne ali fizične osebe, s katero ima sklenjeno pogodbo o polnjenju.
Premično tlačno posodo je dolžan polnilec plina preveriti pred polnjenjem, med njim in po njem. Če ugotovi, da je premična tlačna posoda v stanju, ki ne zagotavlja varnega obratovanja, potem take premične tlačne posode ne sme napolniti, lastnik oziroma pravna ali fizična oseba, s katero ima sklenjeno pogodbo o polnjenju, pa jo mora izločiti iz uporabe.
Vse napolnjene premične tlačne posode morajo biti označene v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi.
40. člen
Vsaka eksplozija premične tlačne posode ali vsaka poškodba, ki poveča tveganje obratovanja, se mora prijaviti Tržnemu inšpektoratu RS in Inšpektoratu RS za delo ter v primeru smrtne poškodbe tudi ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
VIII. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
41. člen
Označevanje jeklenk s starimi barvnimi oznakami je dovoljeno do 31. decembra 2012.
42. člen
Vse jeklenke, ki so že v uporabi, je potrebno označiti z oznako lastnika najpozneje v dveh letih od uveljavitve tega pravilnika. Polnilnica lahko v prehodnem obdobju dveh let polni tudi tiste jeklenke, katerih lastništvo ni označeno, vendar mora pri tem poskrbeti za vse potrebne varnostne ukrepe.
43. člen
Tehnične lastnosti premičnih tlačnih posod, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika označene in opremljene po pravilniku, ki ureja tehnične normative za premične, zaprte posode za komprimirane, utekočinjene in pod tlakom raztopljene pline, se morajo v rokih, ki veljajo za redne preglede v pravilniku, ki ureja pregled in preizkušanje tlačnih posod, uskladiti z določbami tega pravilnika, razen če to ni drugače predpisano.
44. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o tehničnih normativih za premične, zaprte posode za komprimirane, utekočinjene in pod tlakom raztopljene pline (Uradni list SFRJ, št. 25/80, 9/86 in Uradni list RS, št. 84/97).
45. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-218/2002
Ljubljana, dne 4. novembra 2002.
d. Tea Petrin l. r.
Ministrica za gospodarstvo
