Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90, 85/00) in 16. člena statuta Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah (Uradni list RS, št. 18/99, 71/01) je Občinski svet občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah na 32. redni seji dne 7. 11. 2002 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah.
Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah so opredeljene v dolgoročnem planu občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-2000 za območje Občine Destrnik – Trnovska vas, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Občine Destrnik – Trnovska vas, št. 2/97); v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan.
Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah so opredeljene v družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94) ter v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990 za območje Občine Destrnik – Trnovska vas, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Občine Destrnik – Trnovska vas, št. 2/97, 4/97 – popravek); v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan.

Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana se nanašajo na spremembe kart v merilu 1:5000 in 1:25000, in sicer na zasnovo primarne rabe prostora, zasnovo vodnega gospodarstva, zasnovo kulturne dediščine, zasnovo naselij, zasnovo prometnega omrežja in zasnovo energetskega omrežja.

Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana so naslednje:
– v točki 5.1.2. se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »5.1.2. Območje Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P2, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:

Obrazložitev kratic:
SKP stanovanjsko-kmetijska-poslovna
namembnost
PUP prostorski ureditveni pogoji
ZN zazidalni načrt«.
– V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za zadnjo alineo prvega odstavka doda nova alinea, ki se glasi: »- P2-S3/1 Vitomarci ZN«.
– V točki 5.2. Prostorski izvedbeni načrti se za podtočko 5.2.25. P11-S6/III Rabelčja vas – zahod (»breg«) doda naslednja podtočka, ki se glasi:
»5.2.26. P2-S3/1 Vitomarci
programske zasnove za zazidalni načrt za ureditveno območje P2-S3/1 Vitomarci
1. Meje območja in obodna parcelacija
Površina območja P2-S3/1 Vitomarci, predvidenega za kompleksno graditev in ki bo urbanistično urejano z zazidalnim načrtom, meri ca. 0,88 ha (od tega znaša površina dela lokalne ceste Vitomarci-Hvaletinci ca. 0,07 ha). Območje P2-S3/1 predstavlja nadaljevanje že obstoječega območja stavbnih zemljišč P2-S3 Vitomarci proti jugovzhodu.
Območje kompleksne pozidave meji:
– na severozahodu na površine naselja Vitomarci, že namenjene individualni pozidavi, in na funkcionalne zunanje površine osnovne šole
– na severovzhodu na območje gozda
– na jugovzhodu na kmetijske površine, ležeče severno od lokalne ceste Vitomarci-Hvaletinci (proti vzhodu se za kmetijskimi zemljišči nahaja območje obstoječe razpršene gradnje)
– na jugu in na jugozahodu na kmetijske površine.
Obodna parcelacija območja P2-S3/1 je sledeča:
Izhodišče je izbrano na zahodnem robu območja, na skupnem stičišču treh parcel št. 286/3, 1106 in 1110/2 (cesta Vitomarci-Hvaletinci).
Od izhodišča poteka meja v smeri proti severu (v severnem podaljšku zahodne meje parcele št. 1106) – v tej smeri seka cesto Vitomarci-Hvaletinci (parcela št. 1110/2) do presečišča s parcelo št. 289/2, ki je zemljišče obstoječe osnovne šole. Meja se v tej točki obrne proti vzhodu in poteka po južni meji parcele št. 289/2 do skupnega stičišča treh parcel št. 289/2, 290/1 in 1110/2 (cesta Vitomarci – Hvaletinci); od tega stičišča poteka obodna parcelacija po severozahodnih mejah parcel št. 290/1, 290/2, 291/1 in 291/2. Na skrajnem severnem vogalu parcele št. 291/2 se meja obrne proti jugovzhodu in poteka po skupni meji parcel št. 291/2 in 385, nato pa poteka proti jugozahodu po skupni meji parcel št. 291/1 in 295 do stičišča s cesto Vitomarci-Hvaletinci (parcela št. 1110/2). Nato prečka cesto Vitomarci-Hvaletinci na skupno stičišče treh parcel št. 1069/2, 1108 in 1110/2 (cesta Vitomarci-Hvaletinci). Od tu meja poteka po južnem robu parcele št. 1110/2 (cesta Vitomarci-Hvaletinci), v smeri proti zahodu in se zaključi v izhodišču.
Vse naštete parcele se nahajajo v k.o. Vitomarci.
2. Namenska raba
Območje leži ob prehodu naselja Vitomarci v kmetijske površine, na njegovi jugovzhodni strani. Namenjeno bo za stanovanja in nemotečo poslovno dejavnost. Območje s svojo poslovno vlogo dopolnjuje obstoječe upravno središče.
Zaradi sožitja stanovanjskega programa in poslovnih dejavnosti je vnaprej zahtevano nehrupno (mirno) okolje. Dovoljevane bodo le ekološko neoporečne poslovne dejavnosti (torej takšne, ki so prilagojene značaju poselitve).
Dodaten pogoj je, da so izbrane dejavnosti tudi prometno nemoteče. Niso možne dejavnosti, ki so vezane na nesorazmerne velikosti motornih in drugih vozil, in dejavnosti, ki imajo za posledico pogostnost pojavljanja vozil.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Osnovni center naselja ostaja še naprej na obstoječi lokaciji. Dejavnosti, ki jih zaradi stiske z obcestnim prostorom tukaj ni možno vnašati ali dopolnjevati, bodo preusmerjene v novo območje P2-S3/1. Te dejavnosti praviloma še niso dokončno opredeljene, niti jih ni zaželeno vnaprej pretirano omejevati. Programske zasnove zato podajajo osnovne usmeritve za organiziranost območja.
Odločujoča je obstoječa prometna navezava. Lokalna cesta, ki se počasi spušča v dolino, ostaja hrbtenica območja. V splošnem se vzdolžno ob njej, zaenkrat samo na levi (severni) strani, oblikuje poslovno območje, šele v globino sledi individualna stanovanjska pozidava.
Postavitev posameznih poslovnih objektov naj sledi z daljšo stranico objekta plastnicam pobočja. Višinske razlike padajočega terena se premoščajo s prečnimi prometnimi navezavami. Ker je možna tudi gradnja poslovnih objektov v nizu, je predhodno potrebno skrbno preučiti njihovo zaporedje in višinsko prilagoditev.
Individualne stanovanjske zgradbe so locirane na zunanjem robu pozidave. Zaradi lege pobočja taka pozidava omogoča tudi kvalitetno osončenje večine bivalnih prostorov.
Predvidena etažnost je (K)+P+M. Po večplastni proučitvi in posebni utemeljitvi lahko zazidalni načrt za pomembnejšo zgradbo v obcestnem delu pozidave predvidi tudi enonadstropni objekt, s tem, da je končna urbanistična in arhitekturna oblika celotnega naselja usklajena.
Stanovanjski in/ali polovno-stanovanjski objekti so prostostoječi, locirani praviloma v vogalni del posameznega stavbišča. Zaželena je ločitev na stanovanjski del in ostali del posameznega objekta. Jasno nakazan mora biti dostop v poslovne prostore; oblikovan naj bo ustrezno posamezni izbrani dejavnosti.
Zemljiške parcele, namenjene individualni stanovanjski pozidavi, so praviloma velikosti ca. 700–900 m2 (morda do največ ca. 1100 m2), kar zadošča tudi za morebitne poznejše dozidave stanovanjskih objektov ali postavitve prostostoječih garaž in manjših gospodarskih objektov. Seveda je možno oblikovati tudi manjše zemljiške parcele – take, ki bodo zadoščale željam po samo stanovanjski zgradbi.
Velikost in razmerja parcel, predvidenih za poslovno pozidavo in skupno prometno ureditev, natančneje določi zazidalni načrt.
Pozidava s tlorisno zasnovo v obliki črke “L” praviloma ni izvedljiva (običajno je vidna in moteča podkletitev prečnega kraka ali kadar velikost objekta ne omogoča zadostnih medsebojnih odmikov). Z uporabo poznanih tehničnih rešitev (sosednji zidovi brez odprtin, skupna streha z ločilnim požarnim zidom sosednjih objektov, kratek prečni trakt in podobno) pa je seveda možno uporabiti tudi tovrstno urbanistično možnost. Vendar morajo, pri takšni izbiri pozidave, biti vsi objekti v istem nizu enako oblikovno in gabaritno zasnovani.
4. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Na območju predvidene pozidave ni varovanih objektov in/ali krajine.
Pri snovanju novih objektov in mikrolokaciji le-teh je potrebno upoštevati smeri dominantnih pogledov na jugovzhodni del naselja Vitomarci in bližnje ruralno zaledje.
Ohraniti je potrebno morebitna obstoječa kvalitetna drevesa.
Individualna obhišna zasaditev mora biti izvedena z avtohtonim rastlinjem. Na mejah med posameznimi lastniškimi parcelami so lahko zasajene žive meje. V celoti mora biti dan poudarek krajinski tipiki objektov in pozidave.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Območje je namenjeno stanovanjem oziroma nemotečim poslovnim dejavnostim, z javnim programom v neposredni soseščini (šola, skupna manjša čistilna naprava).
Dodano skupno število gradbenih objektov s predvidenimi stanovanji in nemotečo poslovno dejavnostjo na območju kompleksa pozidave ne bo pomenilo prekomerno povečane obremenitve za okolje.
Predlagani in predvidoma prevladujoči stanovanjski program zahteva nehrupno (mirno) okolje in dovoljuje le ekološko neoporečno dejavnost, torej takšno, ki je dejansko prilagojena značaju poselitve.
Zaželeno je mnogo zelenja.
Osončenje zemljišča je že sedaj kvalitetno.
6. Promet
Obstoječa lokalna cesta Vitomarci-Hvaletinci ostaja glavna napajalna komunikacija do posameznih vstopov na območje pozidave. Z lokalne ceste se, v prometno pravilno zasnovanih križiščih, odcepita interni dovozni cesti na območje. Zazidalni načrt bo določil, ali bi bilo (zaradi predvidenega števila vozil in s tem upoštevanja prometnovarnostnih zahtev) potrebno na obstoječi lokalni cesti urediti prometne pasove za leve zavijalce.
Na območje pozidave sta predvidena dva osnovna dovoza. Praviloma morajo biti dovozi vedno zasnovani na pozicijah, ki bodo dovoljevale kasnejše širitve oziroma nadaljevanje pozidave.
Notranjo komunikacijo območja tvori (na glavno cesto prečno nastavljena) transportna cesta. Zanjo je potrebno zagotoviti prosti prometni koridor širine najmanj 5,50 m oziroma še bolje 7 m. Kadar je notranja ulica slepa, je potrebno urediti obračališče na zaprtem koncu. Obračališče mora zagotavljati možnost neoviranega obračanja komunalnih in urgentnih vozil običajnih poznanih dimenzij. Vsaka notranja ulica je obenem pešpot (višinsko ločeni pločnik ni predviden), saj je namenjena samo lokalnemu in interventnemu dovozu.
Vzdolž lokalne ceste Vitomarci-Hvaletinci niso možna parkirišča. Zagotovljena morajo biti na od ceste ločeni površini. Predvidena so med cesto in objekti, vzdolž obcestnih fasad objektov. Predvidena naj bi bila vsaj po tri za vsako posamezno dejavnost v objektu.
Dovozi k obstoječim zgradbam izven območja obdelave (šola, obstoječe individualne hiše) se ne spremenijo.
7. Komunalna infrastruktura
Obstoječe vodovodno omrežje poteka ob cesti. Izvedena bo navezava novega omrežja na obstoječe in ob tem bo s projektom potrebno preveriti ali dejanski premeri cevi ter razpoložljive količine vode ustrezajo predvidenim potrebam.
Kanalizacijsko omrežje v tem delu naselja Vitomarci bo vezano na predvideno lokalno čistilno napravo. Načrtovana je severovzhodno od zgradbe osnovne šole. Predvidoma bo lahko gravitacijsko zajela vse odpadne fekalne vode obravnavanega območja. Meteorne vode s strešin in utrjenih površin se vodijo v ponikovalnice.
Potrebno je preveriti razpoložljive količine električne energije v obstoječi transformatorski postaji. Do vseh objektov bo potrebno zgraditi sekundarno telefonsko omrežje ter predvideti distribucijo KTV.
Ogrevanje objektov bo individualno. Zaželen ogrevalni vir je utekočinjeni naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje.
8. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Zaklonišča so predvidena le, če to veljavni predpisi zahtevajo.
Ukrepi za varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami bodo v celoti upoštevani.
9. Zmogljivosti območja
Obstoječi objekti:
Na območju P2-S3/1 ni obstoječih objektov.
Predvideni objekti:
– obcestni niz (skupno vsaj dveh) objektov, ki so seveda lahko ločevani na funkcionalno in/ali investicijsko smiselne enote,
– v notranjosti območja je, glede na izvedljivo parcelacijo zemljišč, možno predvideti skupno ca. 3 individualne stanovanjske ali tudi stanovanjsko-poslovne zgradbe,
– notranje komunikacije; po potrebi obračališče za tovorna motorna vozila, ki je predvideno le na slepem (zaprtem) delu ulice, z možnostjo kasnejšega nadaljevanja posamezne komunikacije.«.
· Spremenijo se karte v merilu 1:5000 in 1:25000, in sicer se spremenijo zasnova primarne rabe prostora, zasnova vodnega gospodarstva, zasnova kulturne dediščine, zasnova naselij, zasnova prometnega omrežja in zasnova energetskega omrežja.
· Doda se karta Programske zasnove za zazidalni načrt za območje P2-S3/1 Vitomarci v merilu 1:2000.
· Karte so sestavni del tega odloka.
· Sestavni del odloka so tudi strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine, ki jih je v septembru 2000 izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.

Površine najboljših kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 3,75 ha. Površine drugih kmetijskih zemljišč se povečajo za 1,13 ha. Površine gozdov se zmanjšajo za 0,18 ha. Površine ureditvenih območij naselij in razpršene gradnje se povečajo za 3,12 ha.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.