Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi Farmacevtsko-medicinska zbirka Bohuslava Lavičke kot celota.
Zbirka obsega 402 knjigi in 500 predmetov in je v lasti družbe Lek, Tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov, d.d., Ljubljana.
Spisek predmetov, ki sestavljajo zbirko, hrani Narodni muzej Slovenije.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev Farmacevtsko- medicinske zbirke Bohuslava Lavičke za spomenik državnega pomena:
– zbirka je edina te vrste v Sloveniji in ima izjemen kulturni, izobraževalni in znanstveni pomen;
– zbirka je odraz posebnih zanimanj izobraženega farmacevta, delujočega v srednjeevropskem okolju, ki je zbral in tako ohranil izjemne predmete s področja medicine in farmacije od antike do 20. stoletja;
– oprema obeh lekarn, ene s konca 18. stoletja, druge s konca 19. stoletja, ki sta sestavni del zbirke, je pomembna zaradi svoje starosti, pričevalnosti in znane provenience;
– bogato dopolnitev zbirke predstavljajo lekarniške posode za droge – lesene in poslikane, keramične in steklene – iz različnih evropskih specializiranih delavnic;
– posebnost in pomembno celoto predstavlja izjemna zbirka rimskih kirurških inštrumentov iz 1. do 3. stoletja – antični pribor sestavljajo različne igle, dve rimski kirurški sondi ter pinceta, celoto dopolnjujejo antične uteži;
– unikat v slovenskem prostoru sta lekarniška omarica iz 16. stoletja s preparati rastlinskega, živalskega in človeškega izvora ter nagačen krokodil, kakršen je v renesansi in baroku krasil zasebne muzejske zbirke;
– izjemnega pomena po starosti, kvaliteti ohranjenosti, številu zbirke in dragocenosti izvodov predstavlja knjižnico, ki vsebuje 402 dela (338 naslovov) s področja antične in francoske književnosti, filozofije pedagogike ter naravoslovnih znanosti iz obdobja od 15. do 20. stoletja. Naravoslovni del sestavljajo knjige z alkimistično vsebino do sodobnih kemijskih, fizikalnih in bioloških priročnikov. Posebej so predstavljene tudi medicinske znanosti ter farmacija. Med njimi so tri inkunabule ter 44 del iz 16. stoletja. Večina jih je iz 17. in 18. stoletja, manjši del iz 19. in 20. stoletja. Med njimi so avtorji, pomembni za slovensko ozemlje (Mattioli, Scopoli, Schönleben) ter pri nas izredno redka rudarska enciklopedija De re metallica Georga Agricole;
– zbirka je kot kulturni spomenik pomembna kot celota.

Za zbirko velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje zbirke v njeni izvirnosti in neokrnjenosti,
– dovoljena je le preventivna in aktivna konservacija po predhodnem soglasju Narodnega muzeja Slovenije;
– lastnik mora določiti odgovorno osebo, ki bo skrbela za izvajanje varstvenega režima;
– zbirka mora biti dokumentirana v skladu z zahtevanimi standardi. Zbirka mora biti hranjena v zavarovanem in ustrezno klimatsko urejenem prostoru. Če so predmeti iz zbirke predstavljeni javnosti, morajo biti temu ustrezno zavarovani.

Kakršenkoli poseg v zbirko je možen ob predhodnem soglasju Narodnega muzeja Slovenije. O izposoji in selitvi zbirke ali delov zbirk iz prostorov družbe Lek, Tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov, d.d., Ljubljana, mora biti pisno obveščen Narodni muzej Slovenije in pristojna inšpekcijska služba.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.