Na podlagi drugega odstavka 13. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02), izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o izdelkih in snoveh, ki prihajajo v stik z živili
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izdelki in snovi (v nadaljnjem besedilu: materiali in izdelki), ki v svojem končnem stanju prihajajo v stik ali so namenjeni za stik z živili.
Ta pravilnik se uporablja tudi za materiale in izdelke, ki prihajajo v stik z vodo, ki jo lahko ljudje uporabljajo za pitje in pripravo hrane.
Ta pravilnik se ne uporablja za:
– stalno opremo javne ali zasebne vodooskrbe,
– snovi za premaze, kot so snovi, ki prekrivajo sirovo skorjo, gotove mesne izdelke ali sadje, in so sestavni del živil, ki se lahko uživajo skupaj s temi živili,
– starine.
Odvzem vzorcev in analizne metode za preskušanje materialov in izdelkov določajo posebni predpisi.
2. člen
Materiali in izdelki morajo biti izdelani v skladu z dobro proizvodno prakso tako, da v normalnih oziroma predvidljivih pogojih uporabe njihove sestavine ne prehajajo (v nadaljnjem besedilu: migrirajo) v živila v količinah, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi, povzročile nesprejemljivo spremembo v sestavi živil ali poslabšale njihove organoleptične lastnosti.
3. člen
Skupine materialov in izdelkov v smislu tega pravilnika so:
– polimerni materiali in izdelki,
– regenerirane celulozne folije,
– elastomeri in guma, le z namenom omejitve migracije N-nitrozaminov in N-nitrozabilnih snovi
iz dud in tolažilnih dud,
– keramični materiali in izdelki,
– kombinacije naštetih skupin.
Naslednje skupine materialov in izdelkov urejajo posebni predpisi:
– papir in lepenko,
– steklo,
– kovine in zlitine,
– les, vključno s pluto,
– tekstilne izdelke,
– elastomere in gumo (migracijo snovi razen N-nitrozaminov in N-nitrozabilnih snovi),
– barve za tiskanje,
– premaze in lake,
– silikone,
– ionsko izmenjevalne smole.
4. člen
Materiali in izdelki morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a) za njihovo izdelavo se smejo uporabljati le snovi, ki so uvrščene na pozitivni seznam (seznam snovi, katerih uporaba je dovoljena);
b) takšne snovi morajo izpolnjevati predpisana merila čistosti;
c) za uporabo teh snovi in/ali materialov in izdelkov, v katerih se te snovi uporabljajo morajo biti opredeljeni posebni pogoji;
d) za nekatere sestavine ali skupine sestavin materialov in izdelkov, morajo biti določene mejne vrednosti za specifično migracijo v oziroma na živila;
e) celotna migracija sestavin v oziroma na živila ne sme presegati mejnih vrednosti;
f) če je to potrebno, pogoje, katerih namen je zaščititi zdravje ljudi pred vsemi nevarnostmi, ki bi lahko nastale kot posledica stika materialov in izdelkov z ustmi;
g) druge pogoje, s katerimi se zagotavlja, da je material oziroma izdelek v skladu z 2. členom tega pravilnika.
5. člen
Materiali in izdelki morajo izpolnjevati zdravstvena merila iz Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika.
Materiali in izdelki morajo izpolnjevati tudi specifične zahteve iz Prilog II, III, IV, V, VI in VII, ki so sestavni del tega pravilnika.
6. člen
Uporaba snovi, ki ne izpolnjujejo meril in zahtev iz prilog od II do VI za izdelavo materialov in izdelkov, je dovoljena le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) imajo dovoljenje za uporabo, ki se lahko izda za največ dve leti;
b) materiali in izdelki, pri izdelavi katerih je bila uporabljena ta snov morajo biti vključeni v uradni nadzor materialov in izdelkov;
c) taki materiali in izdelki morajo imeti vidno oznako, ki je določena v dovoljenju za uporabo iz točke a) tega člena.
7. člen
Dovoljenje iz točke a) prejšnjega člena izda Urad za živila in prehrano. Pred iztekom roka za katerega je bilo izdano dovoljenje, se postopek za izdajo dovoljenja lahko ponovi.
8. člen
Če obstajajo utemeljeni razlogi za podrobno preiskavo škodljivih posledic uporabe materiala ali izdelka za zdravje ljudi, ki so posledica novih strokovnih dognanj ali ponovne ocene obstoječih podatkov, se lahko začasno ustavi ali omeji uporaba ustreznih določb tega pravilnika.
Minister, pristojen za zdravje mora v najkrajšem možnem času preučiti razloge iz prejšnjega odstavka in sprejeti potrebne ukrepe.
II. POLIMERNI MATERIALI IN IZDELKI
9. člen
Med polimerne materiale in izdelke se štejejo izdelki iz polimernih materialov in njihovi sestavni deli, ki kot končni izdelki prihajajo v stik z živili ali so temu namenjeni in so:
a) sestavljeni izključno iz polimernih materialov,
b) sestavljeni iz dveh ali več plasti snovi, od katerih se vsaka sestoji izključno iz polimernih materialov, ki so vezane med seboj z lepili ali na drug način.
10. člen
Polimeri so organske makromolekularne spojine, ki se pridobivajo s polimerizacijo, polikondenzacijo, poliadicijo ali katerimkoli drugim podobnim postopkom, iz molekul z manjšo molsko maso ali s kemijsko spremembo naravnih makromolekul. Makromolekularnim spojinam se lahko dodajajo tudi druge snovi.
Med polimerne materiale in izdelke se ne štejejo:
– regenerirane celulozne folije s premazi ali brez njih iz 18. do 20. člena tega pravilnika,
– elastomeri in naravne in sintetične gume,
– papir in karton, modificiran ali ne, z dodatkom polimernega materiala,
– površinski premazi, ki se pridobivajo iz parafinskih voskov, vključno s sintetičnimi parafinskimi voski, in mikrokristaliničnimi voski in površinski premazi, ki se pridobivajo iz mešanice teh voskov in mešanice voskov in polimernega materiala,
– ionske izmenjevalne smole,
– silikoni.
Ta pravilnik se ne uporablja za materiale in izdelke, sestavljene iz dveh ali več plasti, od katerih ena ali več plasti ni sestavljena izključno iz polimernega materiala, četudi je plast, ki prihaja v neposreden stik z živili, sestavljena izključno iz polimernega materiala.
11. člen
Sestavine polimernih materialov in izdelkov ne smejo migrirati v živila v količinah, ki presegajo 10 mg/dm2 površine materiala ali izdelka (mejna vrednost celotne migracije).
Ne glede na prejšnji odstavek, je mejna vrednost celotne migracije za sestavine, ki migrirajo v živilo, 60 mg/kg živila, v naslednjih primerih:
a) pri izdelkih, kot so posode ali so podobni posodam, ali ki jih je mogoče napolniti in imajo prostornino ne manj kot 500 ml in ne več kot 10 l;
b) pri izdelkih, ki jih je mogoče napolniti, in za katere ni možno oceniti površine v stiku z živili;
c) pri pokrovčkih, tesnilih, zamaških ali podobnih pripomočkih za zapiranje.
12. člen
Za izdelavo polimernih materialov in izdelkov se lahko uporabljajo le monomeri in druge izhodne snovi in aditivi iz seznamov A, B, C in D Priloge II z omejitvami in zahtevami predpisanimi v teh seznamih.
Seznam A Priloge II se lahko dopolni in spremeni:
– z dodajanjem snovi iz seznama B Priloge II v skladu z zdravstvenimi merili iz Priloge I, ali
– z uvrstitvijo “novih snovi” oziroma snovi, ki niso navedene v seznamih A in B Priloge II, v skladu z zdravstvenimi merili iz Priloge I, razen če so izpolnjeni pogoji iz 6. člena tega pravilnika.
Uporaba novih snovi je prepovedana, če ne ustrezajo določilom 4. in 6. člena tega pravilnika.
13. člen
Meje specifičnih migracij v seznamih Priloge II so navedene v mg/kg.
Ne glede na prejšnji odstavek, so meje specifičnih migracij lahko navedene v mg/dm2 :
a) pri izdelkih, kot so posode ali so podobni posodam, ali ki jih je mogoče napolniti in imajo prostornino manj kot 500 ml ali več kot 10 l;
b) pri ploščah, filmih in podobnih materialih, ki jih ni mogoče napolniti ali za katere je nepraktično (ni mogoče) določiti razmerje med površino materiala in količino živila v stiku z materialom.
V primerih iz prejšnjega odstavka, se meje specifičnih migracij iz Priloge II, izražene v mg/kg, delijo s dogovorjenim faktorjem pretvorbe 6, da se dobi vrednost v mg/dm2.
Potrditev skladnosti z mejami specifičnih migracij iz Priloge II ni obvezna, če lahko dokažemo, da iz preverjanja ustreznosti mejni vrednosti za celotno migracijo sledi, da meje specifičnih migracij niso presežene.
Potrditev skladnosti z mejami specifičnih migracij iz Priloge II ni obvezna, če se lahko dokaže, da meja specifične migracije ni presežena, tudi če se domneva, da rezidualna substanca migrira v celoti.
Potrditev skladnosti z mejami specifičnih migracij iz Priloge II se lahko zagotovi tako, da se določi koncentracija določene snovi v končnem materialu ali izdelku pod pogojem, da je bila določena zveza med koncentracijo in specifično migracijo te snovi z ustreznimi preskusi ali z uporabo splošno priznanih difuzijskih modelov osnovanih na znanstvenih dokazih. Za dokaz neskladnosti materiala ali izdelka je treba ocenjeno vrednost migracije obvezno potrditi tudi z izvedbo eksperimentalnih preskusov.
14. člen
Če se za stik z živili uporabljajo materiali dobljeni z bakteriološko fermentacijo, se smejo uporabiti samo materiali navedeni v Prilogi III.
15. člen
Druge zahteve za nekatere snovi iz Prilog II in III (razen zahtev navedenih v seznamih A, B, C in D), so predpisane v Prilogi IV.
16. člen
Seznami monomerov in drugih izhodnih snovi iz seznamov A in B Priloge II, še ne vsebujejo monomerov in drugih izhodnih snovi, ki se uporabljajo samo v proizvodnji:
– površinskih premazov, ki se pridobivajo iz smol ali polimeriziranih izdelkov v obliki tekočine, prahu ali disperzije, kot so glazure, laki, barve itd.,
– epoksi smol,
– lepil in pospeševalcev lepljenja,
– barv za tiskanje.
17. člen
Koncentracija monomera vinil klorida v materialih in izdelkih, izdelanih iz polimerov in kopolimerov vinil klorida ne sme presegati 1 mg/kg končnega izdelka. Vrednost specifične migracije v živila ne sme presegati 0.01 mg/kg živila (spodnje meje zaznavnosti uporabljene metode), ali modelne raztopine, če je določitev v živilih zaradi tehničnih razlogov neizvedljiva.
18. člen
Polimerni materiali in izdelki, materiali in izdelki, ki so prekriti s površinskimi premazi in lepila, ki so izdelani iz ali vsebujejo eno ali več naslednjih snovi:
– 2,2-bis(4-hidroksifenil)propan bis (2,3-epoksipropil)eter (v nadaljnjem besedilu: BADGE) in v Prilogi V navedene derivate,
– bis(hidroksifenil)metan bis (2,3-epoksipropil)etri (v nadaljnjem besedilu: BFDGE) in v Prilogi V navedene derivate,
– druge novolac glicidil etre (v nadaljnjem besedilu: NOGE) in derivate, ki vsebujejo klorohidrinsko funkcionalno skupino, in imajo molsko maso manjšo od 1000 Daltonov, in so v stiku z živili ali so namenjeni za stik z živili, ne smejo:
– izločati snovi iz seznama A Priloge V v koncentracijah, ki presegajo mejne vrednosti iz te priloge,
– izločati snovi iz seznama B Priloge V v koncentracijah, ki presegajo mejne vrednosti iz te priloge,
– vsebovati NOGE sestavine z več kot dvema aromatskima obročema in z vsaj eno epoksi skupino, kot tudi njihove derivate, ki vsebujejo klorohidrinsko funkcionalno skupino, in imajo molsko maso manjšo od 1000 Daltonov v koncentracijah, ki presegajo vrednost 0,2 mg/6 dm2, vključno z merilno negotovostjo.
Določila iz tega člena ne veljajo za posode ali posode za shranjevanje s kapaciteto večjo kot 10.000 litrov ali za cevovode, ki jim pripadajo ali so povezani z njimi, in so prekriti s posebnimi odpornimi premazi.
III. REGENERIRANE CELULOZNE FOLIJE
19. člen
Regenerirane celulozne folije so materiali v obliki tankih listov, izdelani iz prečiščene celuloze, ki izvira iz nerecikliranega lesa ali bombaža, ki so mu z namenom, da bi zadostili posebnim tehničnim zahtevam, dodali ustrezne snovi v maso ali na površino. Regenerirana celulozna folija je lahko premazana na eni ali na obeh straneh.
Regenerirana celulozna folija je lahko:
a) sama po sebi končni izdelek,
b) del končnega izdelka, ki vsebuje še druge snovi, in ki bo v stiku z živili ali je že v stiku z živili, ker je bila izdelana v ta namen.
Ta pravilnik se ne uporablja za:
a) regenerirano celulozno folijo, ki ima na strani, ki je namenjena za stik z živilom, nanos premaza večji od 50 mg/dm2, ali za prevleko iz regenerirane celulozne folije, ki ima nanos premaza večji od 50 mg/dm2 in obstaja možnost, da pride do stika z živili,
b) umetne ovoje (‘’čreva‘’) iz regenerirane celuloze.
20. člen
Za izdelavo regenerirane celulozne folije se smejo uporabljati samo snovi ali skupine snovi iz Priloge VI.
Ne glede na prejšnji odstavek, se za izdelavo regenerirane celulozne folije lahko uporabljajo tudi druge snovi, kadar so te snovi uporabljene kot barvila ali lepila, pod pogojem, da ne prehajajo v ali na živila v koncentracijah, ki jih je še mogoče zaznati z validirano analitsko metodo.
Potiskane površine regenerirane celulozne folije ne smejo prihajati v stik z živili.
21. člen
V prometu, razen v prometu na drobno, morajo biti materiali in izdelki, narejeni iz regenerirane celulozne folije, ki so namenjeni za stik z živili, opremljeni z oznako v skladu z določili 6. in 28. člena tega pravilnika.
Prejšnji odstavek ne velja za materiale in izdelke iz regenerirane celulozne folije, ki so že po svojih lastnostih nedvoumno namenjeni za stik z živili.
Kjer so navedeni posebni pogoji uporabe, je potrebno material ali izdelek, izdelan iz regenerirane celulozne folije, ustrezno označiti v skladu s tem pravilnikom.
IV. KERAMIČNI MATERIALI IN IZDELKI
22. člen
Keramični materiali in izdelki so materiali in izdelki narejeni iz mešanice anorganskih materialov z običajno visoko vsebnostjo gline in silikatov, mešanici pa je lahko dodana majhna količina organskih snovi. Ti materiali in izdelki se najprej oblikujejo, tako nastala oblika pa se trajno utrdi z žganjem. Lahko so glazirani, emajlirani in/ali okrašeni.
23. člen
Količine svinca in kadmija, ki prehajajo iz keramičnih izdelkov, ne smejo presegati mejnih vrednosti iz 24. člena tega pravilnika, upoštevajoč merilo iz 25. člena tega pravilnika.
Količine svinca in kadmija, ki migrirajo iz keramičnih izdelkov, se določijo s preskusi, v skladu s predpisom, ki ureja preskušanje migracije iz materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.
Pri keramičnih posodah s keramičnim pokrovom, je mejna vrednost svinca in/ali kadmija, ki ne sme biti presežena (mg/dm2 ali mg/l), vrednost, ki se uporabi samo za posodo.
Posoda in notranja površina pokrova se morata preskušati ločeno in pri enakih pogojih.
Količina svinca in/ali kadmija, ki migrira iz posode in količina svinca in/ali kadmija, ki migrira iz pokrova se sešteje. Tako dobljena vsota dveh količin svinca in/ali kadmija, se upošteva samo na površino ali na volumen posode, ki je v bila preskušana.
24. člen
Keramični izdelki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, če količine svinca in kadmija, ki migrirajo med preskusom, opravljenim skladno s pogoji opredeljenimi v predpisu, ki ureja preskušanje migracije sestavin materialov in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili, v živilo, ne presegajo mejnih vrednosti:
-----------------------------------------------------------------------
Svinec (Pb) Kadmij (Cd)
-----------------------------------------------------------------------
Kategorija 1
Izdelki, ki se jih ne da napolniti
in izdelki, ki so lahko napolnjeni
in pri katerih višina polnjenja
od najnižje točke do vodoravne
črte zgornjega roba znaša
največ 25 mm 0,8 mg/dm2 0,07 mg/dm2
-----------------------------------------------------------------------
Kategorija 2
Vsi drugi izdelki, ki se lahko
napolnijo 4.0 mg/l 0,3 mg/l
-----------------------------------------------------------------------
Kategorija 3
Posoda za kuhanje, embalažne
posode in posode za shranjevanje,
s prostornino večjo kot tri litre 1,5 mg/l 0,1 mg/l
-----------------------------------------------------------------------
25. člen
Če migracija iz keramičnega izdelka presega količine iz prejšnjega člena, vendar ne za več kot 50%, za ta izdelek kljub temu velja, da ustreza zahtevam pravilnika, pod pogojem, da povprečna količina izločenega svinca in/ali kadmija iz najmanj treh izdelkov enake oblike in dimenzij, z enakimi okraski in glazuro, ki so preskušeni pod pogoji opredeljenimi v predpisu, ki ureja preskušanje migracije sestavin iz materialov in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili, ne presega mejnih vrednosti, pri čemer količine izločenega svinca in/ali kadmija iz posameznega izdelka ne presegajo mejnih vrednosti za več kot 50%.
V. MIGRACIJA N-NITROZAMINOV IN N-NITROZABILNIH SNOVI IZ DUD, TOLAŽILNIH DUD IN GRIZAL
26. člen
Iz dud (nastavkov na otroških stekleničkah), tolažilnih dud in grizal, ki so narejeni iz elastomerov ali gume, ne smejo migrirati v modelno raztopino sline, ki se uporablja za preskušanje migracije, N-nitrozamini in N-nitrozabilne snovi.
Dude, tolažilne dude in grizala izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, če izmerjene koncentracije N-nitrozaminov in N-nitrozabilnih snovi v modelni raztopini, ki jo uporabimo za preskus ne presegajo spodnje meje zaznavnosti (LOD) uporabljene validirane analitske metode.
27. člen
Spodnje meje zaznavnosti (LOD) so v smislu tega pravilnika:
Skupni N-nitrozamini, ki se sproščajo
na kg dud, tolažilnih dud, ali grizal izdelanih
iz elastomera ali gume 0,01 mg/kg
Skupne N-nitrozabilne snovi, na kg dud,
tolažilnih dud, ali grizal izdelanih iz elastomera
ali gume 0,1 mg/kg
VI. PROMET Z MATERIALI IN IZDELKI
28. člen
Materiali in izdelki, ki so predmet tega pravilnika ter materiali in izdelki namenjeni za stik z živili, ki jih urejajo predpisi iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika in predpis iz 31. člena tega pravilnika, razen dud in tolažilnih dud, morajo biti opremljeni z:
a) – oznako “primerno za živila”, ali
– s simbolom določenim v prilogi VII, ali
– s posebno oznako, ki zadeva njihovo uporabo (npr. avtomat za kavo, steklenica za vino, jušna žlica),
b) – navedbo posebnih pogojev, kjer je to potrebno, ki jih je treba upoštevati pri njihovi uporabi,
c) – imenom ali blagovno znamko in naslovom ali sedežem podjetja, ali
– z zaščiteno (registrirano) blagovno znamko proizvajalca ali predelovalca, oziroma prodajalca,
d) – z oznako, določeno v dovoljenju za uporabo, v primeru iz 6. člena tega pravilnika.
Podatki iz prejšnjega odstavka morajo biti vidni, dobro čitljivi in obstojni:
a) v prometu na drobno:
– na materialih in izdelkih ali embalaži, ali
– na nalepkah, pritrjenih na materiale in izdelke, ali na njihovo embalažo, ali
– na obvestilu v neposredni bližini materialov in izdelkov, ki ga kupci lahko jasno vidijo. Slednje je za primere navajanja blagovne znamke, proizvajalca ali pridelovalca, možno le tedaj, kadar se ti podatki ali nalepka, na kateri se nahajajo, ne more iz tehničnih razlogov pritrditi na materiale in izdelke,
b) v prometu, razen v prometu na drobno:
– na spremnih dokumentih,
– na nalepkah ali embalaži,
– ali na samih materialih in izdelkih.
29. člen
Podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti označeni na materialih in izdelkih, ki izpolnjujejo:
a) zahteve in merila, predpisana v 2. členu tega pravilnika;
b) posebne zahteve in merila, ki so predpisana v tem pravilniku za posamezne skupine materialov in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili ali so bili izdelani v ta namen.
Med posebne zahteve iz prejšnjega odstavka, se šteje tudi pisna izjava, ki potrjuje, da so materiali in izdelki skladni s tem pravilnikom.
Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti navedeni v slovenskem jeziku, razen kadar je kupec o materialih in izdelkih obveščen na drug način.
Podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena, niso obvezni za materiale in izdelke, pri katerih je iz namena uporabe jasno, da so predvideni za stik z živili.
30. člen
Materiali in izdelki, ki ne izpolnjujejo pogojev iz tega pravilnika, so lahko v prometu najpozneje do 31. 12. 2003.
Uporaba in/ali prisotnost BADGE, BFDGE in NOGE za izdelavo materialov in izdelkov, navedenih v prvem odstavku 18. člena, je dovoljena do 31. 12. 2004.
Določila iz 18. člena tega pravilnika ne veljajo za materiale in izdelke, ki so prekriti s površinskimi premazi in so bili dani v promet pred 1. 12. 2002.
Za aditive iz seznama D Priloge II se meje specifične migracije uporabljajo od 1. 1. 2004, če se za potrditev ustreznosti uporabljajo modelne raztopine za maščobna živila, ali nadomestni preskusi.
31. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki smejo v promet (Uradni list SFRJ, št. 26/83, 61/84, 56/86, 50/89 in 18/91; Uradni list RS, št. 20/01), v naslednjih členih, ki se nanašajo na materiale in izdelke v stiku z živili:
– vsebnosti 2., 4. in 5. točke 6. člena,
– 20., 21., 22., 23., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 33., 34., 35., 36., 37., 41., 44., 50. in 61. člen,
– 25. člen, razen 3. točke drugega odstavka tega člena, v delu, ki se nanaša na sekundarne aromatske amine in ostanke peroksidov, in 4. točke drugega odstavka tega člena,
– drugi odstavek 43. člena,
– drugi odstavek 47. člena v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev, predpisanih v 25. do 36. členu pravilnika,
– prvi odstavek 67. člena v delu, ki se nanaša na pogoje iz 25. do 36. in 44. člena pravilnika.
32. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0220-29/2002
Ljubljana, dne 8. novembra 2002.
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje
PRILOGA I
ZDRAVSTVENA MERILA, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI MATERIALI IN
IZDELKI, NAMENJENI ZA STIK Z ŽIVILI
1. Določijo se, kjer je primerno, pozitivni seznami snovi, ki se
lahko uporabljajo za izdelavo materialov in izdelkov,
namenjenih za stik z živili. Sprejemljivost snovi za uvrstitev na
pozitivni seznam se določi glede na količino snovi, ki lahko
migrira v živila, kot tudi glede na njeno toksičnost.
2. Snov se uvrsti na pozitivni seznam samo v primerih, kjer pri
normalnih ali pričakovanih pogojih uporabe kateregakoli
materiala in izdelka, katerega sestavni del je, ta snov ne
migrira v živila v količini, ki bi lahko predstavljala nevarnost
za zdravje ljudi.
3. Za nekatere materiale morda ni primerno, da se uvede pozitiven
seznam, ker takšen seznam ne bi bil koristen, kar zadeva zaščito
zdravja ljudi. V takih primerih se določijo vse snovi, pri
katerih je potrebno uvesti mejne vrednosti za specifično
migracijo, da bi preprečili njihov prenos v živila v količinah,
ki bi lahko pomenile nevarnosti za zdravje. Merila iz 1. in 2.
točke veljajo tudi za te snovi.
4. Vse snovi uvrščene na sezname se redno spremljajo in se jih
ponovno oceni, kadar je to potrebno zaradi novih znanstvenih
dognanj ali ponovne ocene obstoječih znanstvenih podatkov.
5. Kjer je za posamezno snov določen sprejemljiv ali dopustni
dnevni vnos, se po porebi določijo mejne vrednosti za specifično
migracijo, da ne bi bila ta količina presežena. Kjer je za
določeno snov mejna vrednost za specifično migracijo določena, je
treba posvetiti pozornost tudi drugim možnim virom
izpostavljenosti tej snovi.
6. V nekaterih okoliščinah pa mejna vrednost za specifično
migracijo snovi morda ni najbolj ustrezen način za zaščito
zdravja ljudi. V takih okoliščinah je glavno vodilo za določanje
primernega ukrepanja potreba po zaščiti zdravja ljudi.
