Na podlagi 15. člena statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 18/99 in 52/01) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet občine Mirna Peč na 32. redni seji dne 5. 11. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt kamnoloma Čemše.
Predlog ureditvenega načrta kamnoloma Čemše je bil narejen z upoštevanjem usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Novo mesto za območje Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 37/01) v katerem je bil za kamnolom Čemše predviden ureditveni načrt in določeno okvirno območje urejanja.
Ureditveni načrt je izdelalo podjetje BD projektiranje d.o.o. pod št. 02/02-UN, oktober 2002. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Ker je dosedanje izkoriščanje kamnoloma in peskokopa potekalo brez ustrezne tehnične dokumentacije, se je lastnik kamnoloma – Občina Mirna Peč odločil pripraviti ustrezno strokovno gradivo, s pomočjo katerega bi bilo mogoče sanirati obstoječi kamnolom ter nadaljevati zmerno izkoriščanje preostale razpoložljive surovine. Projekt nadaljnjega izkoriščanja mora obenem omogočati sprotno sanacijo degradiranih predelov.
Osnovni dokument, na katerem temelji priprava ureditvenega načrta za kamnolom Čemše, so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Novo mesto za območje Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 37/01), kjer je za območje obstoječega kamnoloma in peskokopa Čemše podana možnost nadaljnjega pridobivanja kamnitega materiala – dolomita ter določeno okvirno ureditveno območje. Obenem je v tem planskem dokumentu predvidena tudi izdelava ureditvenega načrta in posebnih strokovnih podlag zanj.
Na podlagi študije ocena stanja in vrednotenje nahajališč tehničnega kamna na območju občin Žužemberk, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Novo mesto (Geološki zavod Slovenije, december 2000), je bilo za občasno aktivni kamnolom in peskokop, ki ga občina izkorišča za lokalne potrebe, ocenjeno, da je na tem omejenem prostoru možno pridobiti še okoli 0,6 milijona m3 raščene kamnine ali okoli 0,8 milijona m3 agregatov. Po oceni te študije je možna širitev kamnoloma (obstoječe odprto območje meri 1,14 ha) proti zahodu (ob upoštevanju 100 m varovalnega pasu do zidanic in hiš) in severu do kote ca. +420 m oziroma do kontakta s sedimenti zgornjekredne starosti. Širitev proti vzhodu in jugu ni možna zaradi vzpostavitve 100 m varovalnega pasu do vasi Čemše.
Investitor – Občina Mirna Peč se je tako odločil, da bo glede na potrebe in razpoložljive zaloge obseg izkoriščanja kamnoloma Čemše predvidel do največ 5000 t materiala letno na odprti površini 1ha. Na tak način bo življenska doba kamnoloma do ca. 50 let, vplivi na okolje pa bodo glede na vrsto posega, najmanjši možni.

Opis območja urejanja
Območje obravnavanega kamnoloma in peskokopa Čemše se nahaja v jugozahodnem vznožju hriba Plešivica nad magistralno cesto Ljubljana-Zagreb. V spodnjem delu kamnoloma je na vzhodu vas Čemše, na zahodu oziroma severozahodu pa vinogradi in zidanice.
V občinskem prostorskem planu so v območje urejanja ureditvenega načrta za kamnolom Čemše zajete naslednje parcele: 1477/1, 1474/2, 1475, 1471/2, 1477/5, 1476/2, 1476/1, 1474/1, 1421/1, 1423, 1421/2, 1498/9 in 3487 (pot) vse k.o. Hmeljčič. Skupna površina obravnavanega zemljišča znaša 5,7 ha.
Meja urejanja poteka po robu poti št. 3487, zavije proti jugovzhodu in prečka parcele št. 1498/9, 1477/1 in 1474/1, gre po severovzhodnem robu parcele št. 1421/1 do parcele št. 1421/2, kjer zavije proti jugozahodu in prečka parcele št. 1421/2, 1423, teče po jugovzhodnem in južnem robu parcele št. 1477/5, prečka parcele št. 1476/1, 1476/2 (pot) in 1477/1, kjer doseže izhodiščno točko (rob parcele št. 3487). Vse parcele so v k.o. Hmeljčič.

Namembnost prostora
Ureditveno območje kamnoloma Čemše je v večini namenjeno odkopavanju mineralnih surovin in nadaljnji predelavi ter odvozu materiala (naenkrat bo odprt 1 ha zemljišča). Preostali del, vključno z območjem dosedanjega odprtega kopa, pa se bo postopoma saniral oziroma čakal na eksploatacijo v svoji naravni obliki.

Koncept urejanja
Osnovni koncept, na katerem temelji izdelava ureditvenega načrta kamnoloma Čemše, je eksploatacija kamnoloma s sprotno sanacijo in rekultivacijo odprtih predelov vključno z obstoječim kamnolomom, ki se je do sedaj izkoriščal nestrokovno. Načrtovana količina pridobljenega materiala naj zadošča lokalnim potrebam. Ob vsem tem mora biti izkoriščanje kamnine izvedeno tako, da bodo obremenitve okolja kar se da majhne.
Takšno osnovno izhodišče je vodilo v pripravo idejne rešitve (idejne rešitve za odkopavanje dolomita s sprotno sanacijo in rekultivacijo kamnoloma Čemše, Premogovnik Velenje, junij 2002), ki predvideva manjše letne količine izkopanega materiala (do 5000 t), ne zahteva velikih odprtih kopov (največ 1ha), ne potrebuje razen kamnolomske ceste nobenih infrastrukturnih naprav in ne obremenjuje lokalnih cest in bližnjega naselja z velikim številom tovornjakov. Obenem vsebuje rešitev tudi načrt sanacije obstoječega, degradiranega dela kamnoloma na podlagi nižanja strmine brežine z odkopavanjem v obliki teras v enem delu, v drugem pa z nasipavanjem jalovine, kakor tudi sanacijo novih, odprtih površin. Za dokončno renaturacijo območja kamnoloma pa je predvideno nasipavanje deponirane odkrivke in zasaditev avtohtonega drevja in grmovja.
Poleg idejne rešitve je bila izdelana tudi študija o vplivih na okolje (Poročilo o vplivih na okolje za kamnolom Čemše pri Mirni Peči, Protos, maj 2002), ki preverja možne negativne vplive na okolje in zanje predlaga rešitve. Osnovne ugotovitve in rešitve te študije so zajete tudi v ureditvenem načrtu kamnoloma Čemše.

Planske in strokovne podlage za ureditveni načrt
Veljavni prostorski planski dokument za območje Občine Mirna Peč so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Novo mesto za območje Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 37/01) v katerem je bil za kamnolom Čemše predviden ureditveni načrt in določeno okvirno območje urejanja.
Decembra 2000 je bila narejena študija ocena stanja in vrednotenje nahajališč tehničnega kamna na območju občin Žužemberk, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Novo mesto (Geološki zavod Slovenije) v kateri so bile ocenjene možnosti nadaljnjega izkoriščanja materiala iz kamnoloma Čemše.
V pripravi so še prostorsko ureditveni pogoji za podeželski prostor Občine Mirna Peč, ki so trenutno v fazi osnutka. V njih je obravnavano naselje Čemše in ves ostali prostor okrog kamnoloma. Večje širitve naselja niso predvidene, gradnja je možna kot dopolnilna v okviru naselja. Zapolnitve prostih površin so možne predvsem na severu vasi, torej bližje kamnolomu. V strokovnih podlagah za prostorsko ureditvene pogoje je predlagana sanacija kamnoloma na podlagi renaturacije degradiranega območja. Večja izsekavanja gozda okrog kamnoloma niso predvidena; gozd se ohranja v sedanji rabi.
V maju 2002 so bile pripravljene posebne strokovne podlage za ureditveni načrt kamnoloma Čemše (BD projektiranje, maj 2002) in poročilo o vplivih na okolje za kamnolom Čemše pri Mirni Peči (Protos, maj 2002), v juniju pa še Idejne rešitve za odkopavanje dolomita s sprotno sanacijo in rekultivacijo kamnoloma Čemše (Premogovnik Velenje, junij 2002). Ta gradiva predstavljajo osnovo za izdelavo ureditvenega načrta kamnoloma Čemše.

Opis obstoječega stanja v kamnolomu Čemše
V kamnolomu Čemše poteka površinsko pridobivanje dolomitnih agregatov za naslednje potrebe:
– gradnja nasipov in tamponov,
– vzdrževanje voznih površin makadamskih cest,
– proizvodnja zidarskih malt in ometov,
– proizvodnja betonov nižjih mark trdnosti ter potencialno tudi podložnih asfaltnih mas.
Kamnolom se je v vseh letih občasnega odkopavanja oblikoval v površinski kop, ki ga lahko razdelimo na dva dela (glej ureditveno situacijo s prikazom preostalih ureditev):
– vzhodni del,
– zahodni del.
Proizvodnja je do sedaj potekala pretežno v vzhodnem delu kamnoloma. Odprta površina tega dela je ca. 0,87 ha. Dolomit se je v zadnjem času pridobival na severnem in severovzhodnem pobočju, južna, jugovzhodna in zahodna brežina pa sta ostali nesanirani in nezavarovani. Osnovni plato podkvaste oblike je na koti okoli 365 m, najvišje pa sega severna brežina, ki se zaključi na koti okoli 416 m. Na osnovnem platoju je več začasnih deponij. Pod severno brežino so deponije različnih granulacij peska (slika 3), ob jugovzhodni brežini je manjša deponija jalovine pomešane z odkrivko (slika 4), ob južni brežini pa je deponija (slika 4) kamnitih blokov (velikost blokov ca. 0,04 m3), pripravljenih za drobljenje v premični drobilni napravi.
V zahodnem delu do sedaj ni bilo večje proizvodnje. Odprta površina tega dela je ca. 0,25 ha. Osnovni plato je na koti okoli +373 m, najvišje pa sega severna brežina, ki se zaključi na koti okoli +395 m.
Kamnolom ni ograjen z varovalno ograjo, ki bi preprečevala dostop nezaposlenim osebam na območje odkopavanja, niti ni postavljenih opozorilnih tabel z napisi o prepovedi prehoda na področje kamnoloma.

Cilji tehničnih rešitev
Glavni cilji tehničnih rešitev za nadaljnje odkopavanje in rekultivacijo kamnoloma Čemše so:
– prilagoditi odkopno mejo konfiguraciji terena,
– predvideti takšno tehnologijo odkopavanja, s katero bodo negativni vplivi na okolje čim manjši, in
– da bo po sanaciji ter rekultivaciji novo nastalih površin nastal nov videz, ki bo le nekoliko spominjal na nekdanji kamnolom.

Meja pridobivalnega prostora
V dogovoru z investitorjem bo pridobivanje dolomita potekalo na parcelah, katerih lastnik je investitor. Najvišja točka kamnoloma bo tako na koti +429, najnižja pa na koti +365. Zgornjo mejo določa zaključna brežina kamnoloma, spodnjo mejo odkopavanja v odkopnem polju pa nivo vodnega kanala na koti +365, ki je povezan z grapo na južni strani in v katero je s prostim odtokom vode predvideno odvodnjavanje kamnoloma. Glede na mejo pridobivalnega prostora in ob upoštevanju izgub v ocenjeni višini 10%, dobimo za kamnolom Čemše ca. 500.000 m3 odkopnih zalog.

Dovoljene dejavnosti
V območju kamnoloma so dovoljene dejavnosti, ki so povezane s pridobivanjem kamnitega materiala, in sicer pridobivanje dolomita in nadaljnja predelava le-tega (drobljenje, sejanje). Ostalih dejavnosti, ki bi potrebovale tehnološko vodo in ustvarjale odplake, ni dovoljeno izvajati.

Odkopavanje
Pri načrtovanju nadaljnjega odkopavanja dolomita v kamnolomu Čemše so bile upoštevane želje investitorja, da se odkopavanje izvaja na takšen način, da bo omogočena sprotna sanacija kamnoloma in kar najhitrejša rekultivacija posledic dosedanjega odkopavanja.
Začetek sanacijskih del je možen na zahodni, južni in jugovzhodni brežini vzhodnega dela kamnoloma (glej ureditveno situacijo s prikazom preostalih ureditev).
Sanacija severne in severovzhodne brežine vzhodnega dela in zahodni del obstoječega kamnoloma se izvaja sproti s pomočjo v tem ureditvenem načrtu predlagane odkopne metode. Ta zagotovlja nemoteno nadaljevanje odkopavanja dolomita in sprotno sanacijo tako na novo odprtih kot obstoječih odprtih površin. S tem se je možno izogniti večjim posegom (zaradi zmanjšanja naklonov brežin) v še ne degradirano okolico in povečanju vidnosti kamnoloma iz širše okolice.
Nadaljnje aktivnosti v kamnolomu Čemše lahko razdelimo na tri faze:
– 1. faza urejanja: začetek sanacijskih del in priprava kamnoloma za nadaljnje odkopavanje,
– 2. faza urejanja: odkopavanje s sprotno sanacijo zaključnih brežin,
– 3. faza urejanja: končna sanacija kamnoloma.

1. faza urejanja
Sanacija zahodne brežine
Pred začetkom sanacijskih del je potrebno odmakniti deponijo kamnitih blokov pod brežino (slika 4) vsaj za toliko, da bo omogočeno delo z mehanizacijo (bager, buldožer,...) pod brežino. Kamniti bloki se lahko tudi zdrobijo, pridobljene frakcije pa deponirajo na ustrezne deponije peska pod severno brežino.
Kot zahodna brežina je mišljena brežina ob dostopni cesti na osnovni plato do kanala za odvodnjavanje (glej ureditveno situacijo s prikazom preostalih ureditev). Ker brežina ni visoka (do 4 m – slika 4), je smiselno, da jo naredimo “pohodno“, kar pomeni, da njen naklon s povzemom spremenimo na ca. 30° (glej Profila 1 in 2-profil 1), jo prekrijemo z zemljo in “zatravimo“. Med dostopno cesto na osnovni plato in kanalom za odvodnjavanje je potrebno nad brežino zasaditi gozdič iz visokoraslega avtohtonega drevja in grmovje (slika 5, ureditvena situacija s prikazom preostalih ureditev).
Sanacija južne in jugovzhodne brežine
Nakloni južne in jugovzhodne brežine so preveliki (sliki 4 in 6 ter Profila 3 in 4-profil 4). Če bi hoteli zagotoviti trajno stabilnost brežin, bi morali spremeniti njihove naklone na ca. 50°, kar pa bi pomenilo, da bomo s posegom segli izven območja urejanja (ureditvena situacija s prikazom pridobivalnih etaž). Zato smo v tem delu predvideli zmanjšanje naklona obstoječih brežin z odlaganjem jalovine od osnovnega platoja do zgornjega roba brežin (ureditvena situacija s prikazom pridobivalnih etaž). S takšnim zasipom bomo dosegli 25° naklon brežin.
Pred začetkom sanacijskih del je potrebno pod brežinami v dolžini ca. 75 m (merjeno od jarka za odvodjavanje proti vzhodni brežini – Ureditvena situacija s prikazom pridobivalnih etaž) odstraniti ves les, kiosk (slika 4) in deponijo peska (slika 6). Ostane lahko samo obstoječa deponija jalovine (slika 4).
S sanacijo tega dela bomo rešili dva problema; sanirali bomo brežine in pridobili prostor za odlaganje jalovine.
Priprava kamnoloma za nadaljnje odkopavanje
Pred nadaljevanjem odkopavanja je potrebno:
– ograditi kamnolom (glej ureditveno situacijo s prikazom preostalih ureditev) z varovalno ograjo visoko najmanj 1,2 m, ki bo preprečevala dostop nezaposlenim osebam na območje odkopavanja in preprečila padec ljudi in divjadi čez rob brežin. Postaviti je potrebno tudi opozorilne table z napisi o prepovedi prehoda na področje kamnoloma, ki morajo biti postavljene ob dostopnih cestah ter po gozdu na razdalji ca. 100 m. Ograja mora biti pri prečkanju dostopnih cest opremljena z vrati ali rampo. Z ograjo je potrebno zavarovati tudi brežine obstoječega kamnoloma, da preprečimo padec zaposlenih čez rob,
– izdelati utrjeno glavno cesto na bodoče etaže, saj se bo nakopanina odvažala z etaž s tovornjaki. Za glavno cesto na etaže se rekonstruiral obstoječo gozdno cesto, ki pelje ob parcelnih mejah do najvišje ležeče parcele, ki je še v lasti občine (glej ureditveno situacijo s prikazom preostalih ureditev). Izvedba ceste naj bo makadamska. Pri predvideni kapaciteti kamnoloma zadošča cesta za enosmerni prevoz z izogibališči, lociranimi na ustreznih lokacijah. Najmanjša širina ceste je določena po formuli:

                         Š = B + 2 (m),

pri čemer je:
Š – širina ceste brez bankin in kanalov
B – maksimalna širina kamiona.
Cesto je potrebno utrditi z nasipnim tamponom, ki se po izravnavi z buldožerjem utrdi s kamioni tako, da le-ti ne bodo vozili stalno po isti kolesni sledi. Pri vzdrževanju ceste je potrebno poskrbeti za dobro odvodnjavanje cestišča.

2. faza urejanja
Splošno
Predvidena letna proizvodnja kamnoloma je do 5000 t, naenkrat pa ne sme biti odprtega več kot 1 ha pridobivalnega območja. Etaže se morajo odpirati postopno, ena za drugo, tako kot si sledijo od zgoraj navzdol. Berma posamezne etaže se rekultivira takoj po končanem odkopavanju na tej etaži (še pred odpiranjem naslednje etaže).
Z odkopavanjem etaž od zgoraj navzdol bo “izginjala“ tudi podoba obstoječega kamnoloma. To pomeni, da bo brez večjih posegov v prostor izvedena tudi sprotna sanacija in rekultivacija obstoječega kamnoloma.
Odkopna metoda
Predvidena metoda odkopavanja dolomita je metoda pridobivanja rudne substance s horizontalnimi etažami od zgoraj navzdol s sprotno rekultivacijo berm. Odkopavanje se izvaja s pomočjo masovnega odstreljevanja.
Po odstrelu je potrebno morebitne večje bloke kamenja sekundarno zdrobiti s hidravličnim pikiranjem na granulacijo, ki jo pogojuje ustje pomične drobilne naprave, ostalo nakopanino pa s siti presejati na želene frakcije peska.
Za nemoteno izvajanje del po izbrani tehnologiji odkopavanja je potrebno zagotoviti naslednjo strojno opremo:
– vrtalno garnituro za vrtanje minskih vrtin,
– bager piker,
– bager za nakladanje ali nakladalec,
– buldožer,
– tovorna vozila za prevoz nakopanine,
– dostavno vozilo za razstrelilna sredstva.
Odkopne etaže s karakterističnimi parametri
Celotno odkopno polje se razdeli na 6 odkopnih etaž, ki so omejene z mejo odkopavanja in na notranji strani z brežinami kamnoloma. Etaže so določene z nadmorskimi višinami in višinsko razporejene tako, da je čim večji del posamezne etaže konstantne višine. Etaže se sprojektirajo na nadmorskih višinah: +415, +405, +395, +385, +375 in +365 (ureditvena situacija s prikazom pridobivalnih etaž).
Karakteristični parametri za posamezne etaže:

---------------------------------------------------------
Etaža     Površina  Etažna    Naklon    Naklon     Širina
                    višina    delovne   zaključne  berme
                              brežine   brežine
---------------------------------------------------------
+415      0,29 ha   do 14 m   70°–75°   65°–60°    4–5 m
+405      0,57 ha   10 m      70°–75°   65°–60°    4–5 m
+395      0,78 ha   10 m      70°–75°   65°–60°    4–5 m
+385      0,92 ha   10 m      70°–75°   65°–60°    4–5 m
+375      0,99 ha   10 m      70°–75°   65°–60°    4–5 m
+365      0,96 ha   10 m      70°–75°   65°–60°    4–5 m
---------------------------------------------------------

Opomba: Širina berm in vsi nakloni (deponij, brežin) v tej dokumentaciji so privzeti glede na izkušnje projektantov Rudnika Velenje d.d. pri izdelavi rudarskih projektov za različne kamnolome po Sloveniji, kjer pridobivajo dolomit. Natančne vrednosti, ki veljajo za dolomit v kamnolomu Čemše, bodo znane po geomehanskih laboratorijskih raziskavah, katerih rezultati bodo podani v rudarskem projektu za pridobivanje dolomita v kamnolomu Čemše. Pričakujemo, da bodo vrednosti ostale v okviru zgoraj navedenih (glej Profil 5).
Odpiranje etaž
Dostop do posamezne etaže se izvede iz glavne ceste na etaže. Odpiranje se začne s posekom gozda (kjer še ni), nato se odstrani odkrivna plast (odkrivka) in izdela plato novo zastavljene etaže ter delovna brežina. Debelina odkrivke je na tem področju le 10-30 cm.
Odriv odkrivke se izvaja z buldožerjem. Deponija za odkrivko ni predvidena, ker se bo ta le odrinila na nižje ležeči del kamnoloma, kjer jo je potrebno takoj “zatraviti“, po potrebi pa se lahko začasno nasadi tudi grmičevje. Razpoložljiva odkrivka se nameni za sprotno sanacijo in rekultivacijo berm. Odkrivka je zelo dragocen material, zato se ne sme prekrivati z jalovino ali mešati s kamenjem.
Dolžina posamezne odkopne fronte je pogojena s širino etaže ali z optimalno dolžino odkopne fronte. Smer odkopavanja se bo določila glede na dosedanje izkušnje pri odkopavanju oziroma na podlagi ugotovljenih vplivov odkopavanja na okolje.
Nakladanje in odvoz nakopanine
Predvidoma bo potekalo drobljenje, deponiranje in nakladanje nakopanine na platoju posamezne etaže. Dokler na platoju etaže ne bo dovolj prostora za opravljanje navedenih delovnih faz, je potrebno nakopanino po vsakem miniranju odvažati z etaž s kamioni na osnovni plato obstoječega kopa, kjer se jo nadalje separira. Nakladanje nakopanine na kamione bo potekala z nakladalcem ali bagrom.
Plato na katerem se bo izvajalo nakladanje, mora biti sproti očiščen. Ob robovih platoja je potrebno obvezno zgraditi varovalni nasip, ki naj preprečuje možnost pobega kamionov, nakladalca ali bagerja.
Miniranje
Trdnost mineralne surovine pogojuje odkopavanje s pomočjo miniranja. Miniranje je predvideno za samo odkopavanje dolomita, za izdelavo usekov etaž ter za sekundarno drobljenje večjih blokov (samic). Izračuni parametrov masovnega miniranja bodo podani v rudarskem projektu. Pri izračunu je potrebno upoštevati lastnosti hribine, parametri projektiranih etaž in karakteristike razstrelilnih sredstev.
Postopek miniranja se mora izvajati skladno z navodili tehničnega vodje miniranja, skladno z načrtom miniranja za posamezno minsko polje ter v skladu z rudarskim projektom. Pred izvedbo miniranja je potrebno o miniranju obvestiti krajane v neposredni bližini površinskega kopa, postaviti straže ter z zvočno signalizacijo opozoriti zaposlene in ljudi v okolici na postopek izvajanja minerskih del.
Varnostni ukrepi pri miniranju
Pri miniranju nastopajo nevarnosti pri pripravi minskega polja za odstrel, nevarnosti seizmičnega učinka miniranja, razmeta materiala v okolico, zračnega udara in strupenih plinov. Po miniranju nastopijo nevarnosti, ki jih predstavljajo delno narušeni deli etažne brežine, ki se lahko nekontrolirano odluščijo in pri padanju v globino ogrožajo zaposlene delavce.
Za presojo potresnih posledic miniranja ne obstojajo domači standardi in se v praksi upoštevajo tuji. Največkrat se v praksi uporablja druga stopnja presoje po avstrijskih normah ÖNORM S 9020. Med prvim odstrelom je potrebno izvesti seizmične meritve. Pred seizmičnimi meritvami se objekte v okolici kamnoloma razvrsti po zgoraj navedenih normativnih v razrede stavb ter evidentira in po možnosti dokumentira obstoječe poškodbe objektov ob navzočnosti lastnika. Razredi stavb so opredeljeni glede na konstrukcijo, gradbeni material, stanje objektov, namembnost...
Razmet mineralne surovine, ki ga povzroča miniranje, je odvisen od številnih faktorjev in okoliščin (prelomi, razpoke, kaverne, oslabljene cone, lokalna zmanjšanja trdnosti kamnine, napačna ocenitev usmeritve minske vrtine, napaka v zaporedju vžiganja min, neprimeren milisekundni interval, prekomerna specifična poraba razstreliva...), ki jih ni mogoče enostavno podati z matematičnimi formulami. Zelo pomemben vpliv na varnost pred razmetom imajo izkušnje izvajalcev miniranja in poznavanje lastnosti rudišča, v katerem se izvaja miniranje. Dosledno je treba upoštevati načrt za vsakokratno miniranje, ki mora biti izdelan strokovno. Nevarnost razmeta je pri masovnem miniranju najmanjša, če se upošteva naslednje pogoje:
– pred vsakim zakoličenjem minskih vrtin je potrebna točna izmera dela etaže, kje se namerava masovno minirati;
– po opravljenih meritvah se izdela načrt miniranja z upoštevanjem razpokanosti in drugih anomalij (rušne cone) v steni delovne brežine na predvidenem območju miniranja. Vrtine je potrebno zastaviti le v trdnem delu kamnine;
– pri vrtanju vrtin je treba voditi evidenco in zbirati podatke opažanj glede trdnosti, razpokanosti in zaglinjenosti kamnine za vsako minsko vrtino;
– vrtanje mora biti pod stalnim nadzorom;
– spreminjanje lokacije vrtine in usmerjanja je dopustno le z dovoljenjem odgovornega vodje miniranja;
– po opravljenem vrtanju se izvede natančno merjenje vrtin (globine in naklona) ter oceni primernost izbojnice ter analizira položaj porušenosti kamnine in lokacije kavern;
– na osnovi ugotovljenega stanja iz predhodne alinee izdela vodja miniranja načrt polnjenja minskih vrtin;
– polnjenje minskih vrtin in vezanje minskega polja se vrši pod stalnim nadzorom odgovornega vodje miniranja, ki vodi zapisnik polnjenja z razstrelivom in mašilom;
– pomembno je, da je mašilo kvalitetno vstavljeno, zadosti dolgo in dobro nabito po celotni dolžini.
Zavarovanje pred razmetom pri sekundarnem miniranju dosežemo s pokrivanjem s slamnatimi balami, posebnimi varovalnimi mrežami, pregrinjali iz gumijastih trakov...
Za zmanjšanje vplivov zračnega udara je potrebno ustrezno usmerjati odkopno fronto, skrbeti, da bodo ostale naravne ovire (gozd) za širjenje udarnega vala proti objektom. Pred miniranjem je potrebno opozori lastnike objektov, da odprejo okna in vrata na objektu ali da na drug način zaščitijo občutljive izpostavljene površine objekta.
Pri miniranju na površini je nevarnost pred strupenimi in zadušljivimi učinki miniranja prisotna le izjemoma v neugodnih vremenskih pogojih. Po izvedenem miniranju je potrebno počakati, da se prah poleže, in da se razredčijo plini.
Podrobno bodo varnostni ukrepi predpisani v rudarskem projektu.
Odvodnjavanje odkopnih etaž
Kamnoloma ne ogrožajo vodotoki. Izvirov vode znotraj meje odkopavanja ni. Tektonsko mikro razpokan dolomit je zelo vodoprepusten, zato se voda v tej kamnini zelo dobro pretaka. Odvodnjavanje je tako potrebno urediti le za meteorno vodo ob večjih in dolgotrajnih nalivih. Za odvod vode s posameznih etaža se izdelajo odvodni kanali, po katerih se voda po najkrajši poti odvede na osnovni plato vzhodnega dela obstoječega kamnoloma in naprej v grapo. Odvodnjavanje meteornih voda je potrebno speljati preko usedalnikov, ki jih je potrebno redno vzdrževati.
Ker je dolomit zelo vodoprepusten, je težko vnaprej predvideti pretakanje vode ob večjih nalivih, zato je potrebno morebitno nekontrolirano odtekanje vode reševati sproti.
Varovanje okolja
Na območju kamnoloma se ne bodo uporabljale snovi, ki bi lahko privedle do onesnaženja okolice. Potencialno nevarnost onesnaževanja okolja predstavlja edino izlitje naftnih derivatov, ker v kamnolomu obratujejo stroji z motorji z notranjim izgorevanjem. Ta nevarnost nastopa predvsem pri polnjenju goriva v rezervoarje ter pri menjavi olja v motorjih. Glede na majhnost kamnoloma, bi bilo tudi morebitno razlitje majhnega obsega (nekaj litrov), ki bi onesnažilo lokalno podtalnico oziroma bi se spralo s površinsko vodo. Kljub temu pa je potrebno skrbno izvajati varnostne ukrepe, saj je pod kamnolomom vodonosnik, ki se bo uporabljal za zajetje pitne vode.
Za preprečitev razlivanja olja je potrebno postaviti na tla pod strojem lovilec olja. V območju kamnoloma večja popravila delovnih strojev in ostale mehanizacije niso dovoljena. Po končanem delavniku je potrebno pod stroje postaviti lovilce olja. Odpadna olja, odpadno olje iz lovilca olja in naoljene krpe je potrebno takoj oziroma sproti odstranjevati z območja kamnoloma.
Ker gre za manjši kamnolom, v njem ne bo skladišč goriv in maziv. Menjavanje olja naj se izvaja izven kamnoloma v ustrezno opremljeni delavnici.
Za uničenje oziroma odvoz odpadkov, ki nastanejo pri uporabi razstrelilnih sredstev (kartonske škatle), je zadolžen izvajalec minerskih del.

3. faza urejanja
Sanacija in rekultivacija degradiranih površin
Želja investitorja je, da bi po sanaciji ter rekultivaciji novo nastalih površin nastal videz, ki bi čim manj spominjal na nekdanji kamnolom. Po končani rekultivaciji bo kamnolom dobil izgled naravnega “amfiteatra“ (glej Namensko rabo po končani eksploataciji in Profil 1). Končna brežina kamnoloma je predvidena na 45°-50°.
Sanacija kamnoloma sproti med obratovanjem in po koncu eksploatacije se izvede kot:
– tehnična sanacija: zagotovitev fizične stabilnosti območja oziroma brežin in
– biološka sanacija: rekultivacija (renaturacija) površin kamnoloma.
Investitor je dolžan zagotavljati obnovo in vzdrževanje varnostne ograje in opozorilnih napisov dokler se strokovno ne ugotovi, da degradirane površine ne predstavljajo več nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ter živali.
Tehnična sanacija kamnoloma
Z nadaljevanjem odkopavanja se v kamnolomu oblikuje vedno širša odkopna fronta, ki bo v končni podobi omogočila tudi biološko sanacijo degradiranih površin. S tehnično sanacijo po prenehanju odkopavanja se zagotovi stabilnost brežin kopa. Končna smer etaž bo potekala vzporedno s smerjo grebena, v smeri vzhod-zahod. Z napredovanjem odkopne fronte proti severovzhodu in severozahodu se oddaljenost od naselja Čemše povečuje.
Prehod vrhnje etaže v obstoječ relief je potrebno oblikovati mehko-oblo, da bo dosežen blag prehod in bo zmanjšana nevarnost erozije na vrhu kamnoloma.
Biološka sanacija kamnoloma
Tehnični sanaciji sledi biološka, ki predstavlja humusiranje, zatravljanje in zasajanje odkopanih površin. Obvezno je utrjevanje gozdnega roba z zasaditvijo avtohtone podrasti. Na odkopanih površinah, ki se ne uporabljajo več, se humusiranje in zatravljanje izvajata sproti. Odstranjeni humus z odkritih površin se sproti porablja za sanacijo ali pa se odlaga na rob kopa z namenom uporabe pri kasnejši sanaciji. Lokacija odlagališča humusa in jalovine ter pogoji shranjevanja se določijo v rudarskem projektu.
Cilj biološke sanacije je v 5 letih z avtohtono pionirsko vegetacijo pokriti vsaj 40% sanirane površine.

Promet
Območje kamnoloma se prek kratke povezovalne ceste priključuje na cesto, ki pelje skozi vas Čemše (JP Čemše-Plešivica 790 410, ki se navezuje na JP Šentjurij na Dolenjskem-Plešivica 790 380). Ker realnih možnosti za večjo rekunstrukcijo dostopnih cest ni, je potrebno odvoz materiala prilagodil obstoječim potem. Kolikor bo po izgradnji avtoceste Ljubljana-Obrežje, sedanja magistralka postala regionalna cesta, je možno cesto od Čemš proti Poljanam priključiti direktno nanjo ter s tem omogočiti vožnjo s tovornjaki z materialom iz kamnoloma izven naseljenih območij.
Izvedba kamnolomske ceste je opisana v poglavju tehnične rešitve za nadaljnje odkopavanje in rekultivacijo kamnoloma Čemše ter faznost izvajanja v točki 1. faza izvajanja – priprava kamnoloma za nadaljnje odkopavanje.
Komunalne naprave
Ker bo kamnolom obratoval le občasno, oskrba s pitno vodo, električno energijo, telefonijo ali fekalno kanalizacijo ni potrebna V času izvajanja raznih del v kamnolomu je potrebno za delavce postaviti na osnovnem platoju kemično stranišče, za osebno higieno delavcev pa naj se pitna voda dnevno vozi s cisterno. Odvajanje meteornih voda je opisano v poglavju Tehnične rešitve za nadaljnje odkopavanje in rekultivacijo kamnoloma Čemše ter faznost izvajanja; podpoglavje 2. faza izvajanja (13. člen); točka Odvodnjavanje odkopnih etaž.

Varovanje naravne in kulturne dediščine
V območju ureditvenega načrta kamnoloma Čemše ni evidentiranih enot naravne in kulturne dediščine.

Varovanje naravnih vrednot
V zvezi z varovanjem naravnih vrednot je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– zaradi evidentiranja geoloških naravnih vrednot in njihovega ohranjanja, je potreben občasen naravovarstveni (geološki) nadzor v času pridobivanja naravne surovine,
– v primeru ugotovitve geološke naravne vrednote (minerali, fosili, jame, brezna) v kamnolomu v času izkoriščanja, je potrebno upoštevati naravovarstvene usmeritve za geološke naravne vrednote, začasno ustaviti delo na takem mestu in obvestiti naravovarstveno službo,
– živalskim vrstam je potrebno urediti nadomestne prehode, kolikor se obstoječe z deli v kamnolomu prekine,
– dostop do gozda je potrebno zagotoviti zunaj ograje kamnoloma.
Obenem je smiselno upoštevati tudi naslednje razvojne usmeritve:
– ob ugotovitvi geološke naravne vrednote v površinskem kopu, se le-ta lahko predstavi na način ki bo najbolj sprejemljiv v že tako degradiranem območju,
– ker so površinski kopi kot posledica rudarjenja zanimivi tudi po opustitvi dejavnosti, se lahko po končani eksploataciji območje uredi tudi kot sekundarni biotop (suh, vlažen ali kombiniran) ali pa se območje nameni rekreaciji.

Varovanje krajinskih značilnosti
Vsi kamnolomi predstavljajo močan in neprijeten poseg v naravno okolje, zato je v primeru kamnoloma Čemše potrebno strogo izvajati predvidene sanacijske ukrepe ter z njihovo pomočjo omiliti negativne vplive kamnoloma med obratovanjem in po končani eksploataciji.
Potrebno je zapreti cezuro v gozdni zarasti na vstopu v kamnolom z visokoraslim avtohtonim drevjem in grmovjem – izključno z listavci (beli gaber, bukev, hrast, leska, robida, malinjak...). Na tak način bo zagotovljena vizualna bariera na jugozahodni strani, ki je sedaj ni. Z oblikovanjem najvišje odkopne etaže na koti +415 je zagotovljena relativno majhna vidna izpostavljenost kamnoloma v širši okolici, saj so višje lege kamnoloma bolj vidne od nižjih. Od vsega pa je najbolj pomembna sprotna sanacija predelov, kjer je pridobivanje kamna in peska že zaključeno kakor tudi tehnična in biološka sanacija sedanjega, nestrokovno izkoriščanega kamnoloma.
Obstoječe gozdne površine okrog kamnoloma se ne smejo zmanjšati, saj nudijo dobro vizualno, protihrupno in protiprašno zaščito.

Splošne usmeritve za izboljšanje vplivov na okolje
Kamnolom Čemše lahko tako kot vsak drug kamnolom pomeni glede vplivov na okolje zelo moteč faktor. V ta namen se je potrebno strogo držati predpisanih usmeritev, oblikovanih na podlagi poročila o vplivih na okolje za kamnolom Čemše pri Mirni Peči (Protos, maj 2002).
Ker je proizvodnja kamnoloma omejena na 5000 t letno in odprta površina ne bo presegla 1 ha, celovitega poročila o vplivih na okolje ni potrebno izdelati (uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje; Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96). Zato za določitev obremenitev s hrupom, vibracijami ter onesnaženost zraka s prahom in onesnaženost vode niso bile opravljene meritve.
V primeru, da se velikost območja in proizvodnja povečata nad predvideno mejo, je treba strokovne osnove – poročilo dopolniti z ustreznimi meritvami hrupa, vibracij in prašnosti.

Varstvo pred hrupom
Glavni vir hrupa v območju je delovanje kamnoloma. Ker gre za posamezen vir hrupa, je najpomembnejša vrednost 58 dB(A), ki je kamnolom v dnevnem času ne sme preseči. Ponoči v kamnolomu ne bo dejavnosti, zato so te omejitve manj pomembne.
Pri delu v kamnolomu nastaja vsakodneven hrup zaradi dela rudarske mehanizacije in občasen hrup pri odstreljevanju. Zaradi dela mehanizacije predpisane meje hrupa pri bližnjih kmetijah ne bodo presežene.
Pri odstreljevanju pričakujemo kratkotrajen hrup, ki bo padel na dopustno vrednost na razdalji približno 200 m. Glede na velikost kamnoloma bo potrebno miniranje nekajkrat letno, tako da hrup ne bo izrazito moteč, še posej zato, ker v bližini ni recipientov hrupa. Najbližja hiša je od kamnoloma oddaljena od 130 do 300 m (odvisno od mesta odstreljevanja), ker pa je postavljena precej nižje, glavna smer zvočnega udara pa je konkavno koncentrirana in usmerjena ca. 60 m od hiše, bo vpliv hrupa močno zmanjšan.

Varstvo zraka
Glavni vpliv kamnoloma na zrak bo prašenje med potekom del in transportom, plini in zračni udari, ki nastajajo pri miniranju in posredno z izpušnimi plini mehanizacije in transportnih vozil. V procesu pridobivanja – odkopavanja se zaradi vlažnosti materiala običajno ne praši. Tudi v predelavi, zaradi normalne vlažnosti materiala, ne nastajajo večje količine prahu celo ne v suhih letnih mesecih. Če bi bilo prašenje bolj izrazito, bi lahko kamnino močili, ampak to ni zaželeno zaradi kupcev – kupci želijo čimbolj suh material. Ker je kamnina karbonatnega izvora in ne vsebuje silikatnih materialov, tudi prah ni strupen. Zdravstveno ni problematičen, bolj je sporen z estetskega vidika.
Plini, ki nastanejo pri miniranju pri popolni detonaciji (popolno zgorevanje), so nestrupeni in ne predstavljajo nevarnosti za okolico. Pri eventualni nepopolni detonaciji pa nastajajo strupeni nitrozni plini (NO2, NO3, NOX), ki se hitro razredčijo in razkrojijo. Pri razstreljevanju na površini je nevarnost pred strupenimi in dušljivimi učinki prisotna le izjemoma v neugodnih vremenskih situacijah (vlaga in dež) in le v primeru, če bi se osebe, povezane z razstreljevanjem iz kateregakoli razloga ne umaknile dovolj. Rudarska zakonodaja natančno predpisuje postopke razstreljevanja. Ob njihovem upoštevanju je tveganje minimalno. Drugi plini so CO2 in CO iz izpušnih sistemov strojev, ki pa ob pravilni uporabi in vzdrževanju strojev ne predstavljajo posebnega vpliva.
Pri dejavnosti izkoriščanja mineralnih snovi iz kamnoloma ne bodo uporabljali naprav, ki bi bile po uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) vir sevanja.

Varstvo tal, voda in biosfere
Kamnolom bo bistveno spremenil relief na območju, hkrati pa bo s celotne površine odstranjen humus. Humus je dragocen material, ki se mora shraniti za sanacijo in se ga ne sme prekrivati z nerodovitnimi tlemi ali mešati s kamenjem. Deponija humusa naj se uredi tako, da se ohrani biološka aktivnost. Humus naj se deponira v kupih, površina naj bo nabrazdana, da zadržuje padavine, ter obvezno zasajena s travo.
Pri vplivih na vode obstaja možnost izlitja olj ali maziv (naftni derivati) iz mehanizacije, ki bi lahko onesnažila tla in podtalnico ter prek nje vodotoke, čeprav na območju kamnoloma ali bližnje okolice ni vidnih površinskih vodotokov. Pod območjem kamnoloma je vodonosnik, ki ga namerava Občina Mirna Peč izkoristiti za zajetje pitne vode, zato je podtalnica še posebej občutljiva za kakršnokoli onesnaženje. Glede na to, da za delovanje in sanacijo kamnoloma niso potrebne snovi, ki bi lahko privedle do onesnaženja voda, predstavlja edino nevarnost morebitno razlitje olja iz delovnih strojev v kamnolomu. Na vode bodo vplivale tudi drenirane vode iz kamnoloma. Za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja podtalnice in prek nje pitne vode, je potrebno skrbno izvajati ukrepe iz poglavja TEHNIČNE REŠITVE ZA NADALJNJE ODKOPAVANJE IN REKULTIVACIJO KAMNOLOMA ČEMŠE TER FAZNOST IZVAJANJA; podpoglavje 2. faza izvajanja (13. člen); točki Odvodnjavanje odkopnih etaž in Varovanje okolja.
Največji vpliv v času odpiranja in obratovanja kamnoloma bo na biosfero, predvsem vegetacijo, saj bo začasno odstranjena s površin kamnoloma. Ker je predvidena dokaj hitra sanacija (zaključena naj bi bila v 20 letih), bodo vplivi na vegetacijo po končani sanaciji minimalni. Po sanaciji bo zagotovljena mehanska stabilnost pobočja vključno s humusiranjem s poprej deponirano odkrivko, ki bo omogočila rast rastja na opuščenem območju kamnoloma.

Varstvo pred požarom
Ker za delovanje tega kamnoloma tekoča voda ni potrebna, na območju kamnoloma vodovodno omrežje ni predvideno. V primeru požara bo potrebno vodo dovažati oziroma izkoristiti hidrantno omrežje iz bližnje vasi Čemše.
Omogočen je dostop do kamnoloma in pridobivalnih etaž ter območij za predelavo kamna po kamnolomskih cestah, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in razmeščanje opreme za gasilce (v skladu s SIST DIN 14090, maj 1996).

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
V območju tega ureditvenega načrta ni objektov za katere bi bilo potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63).
Obenem v območju tega ureditvenega načrta ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).

V območju urejanja tega ureditvenega načrta ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).

Kamnolom Čemše glede na predviden obseg, namen, način odpiranja in obratovanja ter za predvideno rabo naravnih virov (mineralne surovine) kakor tudi glede na ugotovitve delovne skupine in konzultantov za analizo in vrednotenje vplivov na naravno in družbeno okolje ni poseg reda velikosti, za katerega bi bilo potrebno:
– opredeliti opis potrebnih ukrepov,
– optredeliti območje, na katerem so ukrepi potrebni,
– opredeliti opis ustreznosti ukrepov in
– opredeliti vplivno območje posega z navedbo mejnih parcel vplivnega območja posega z vidika zmanjšanja uporabne vrednosti nepremičnin, zmanjšanja kakovosti bivalnega okolja, zmanjšanja vrednosti nepremičnin in izgubljenega dobička, kakor določata 20. in 21. člen navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96).
V primeru nezgode pri izvajanju rudarskih del je za obravnavo primera poleg policije pristojen rudarski inšpektor, ob vseh drugih primerih pa je treba obvestiti ustrezne inštitucije, glede na primer, v vsakem primeru pa Občino Mirna Peč (župana) kot investitorja in lastnika zemljišča.
Ravno tako mora izvajalec še posebej pozorno izvajati dela, ki bi lahko privedla do onesnaženja vodonosnika pod kamnolomom ter kakršnokoli nesrečo, ki lahko povzroči onesnaženje pitne vode iz vodonosnika takoj sanirati ter obvestiti o tem upravljalca vodovoda.
Glede na to, da bo investitor oddal izvajanje del pogodbenemu izvajalcu, mora biti izvajalec usposobljen za izvajanje rudarskih del in imeti ustrezen rudarsko-tehnični nadzor nad izvajanjem rudarskih del. V skladu z rudarsko zakonodajo mora biti kamnolom opremljen z vsemi predpisanimi informacijskimi in opozorilnimi označbami.

Rešitve, ki so s tem ureditvenim načrtom določene le okvirno, se podrobneje opredelijo v rudarskem projektu. Zaradi spremembe merila in natančnosti obdelave, so v rudarskem projektu v primeru dimenzij možna manjša odstopanja od določil tega ureditvenega načrta.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega dokumenta opravlja pristojni inšpektorat.

Dokument je stalno na vpogled na Občini Mirna Peč.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.