Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 7. in 16. člena statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Škofljica na 39. redni seji dne 24. 10. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območji urejanja VP9/1 in VO9/2 Škofljica, ki ga je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo, d.o.o., Ljubljana pod številko projekta 94/99 v septembru 2002.

V zazidalnem načrtu je določena izvedba prometne in komunalne infrastrukture celotnega območja.
Za posamezne gradnje in ureditve so v zazidalnem načrtu določena regulacijska pravila, ki so prikazana v tekstualnem in grafičnem delu.
Pred izdajo lokacijskega dovoljenja se za posamezno gradnjo in ureditev izdela še strokovno gradivo, v katerem se opredelijo programi za znanega investitorja in določijo urbanistični elementi posameznega posega. Strokovno gradivo pregleda in potrdi pristojna občinska služba. Vsebina strokovnega gradiva je določena v 20. členu tega odloka.

Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje:
a) besedilo odloka,
b) obrazložitev,
c) soglasja pristojnih organov in organizacij,
d) grafične prikaze:

1. dolgoročni plan – izsek                              M 1:5000
2. dolgoročni plan – izsek – kataster                   M 1:5000
3. situacijski načrt s katastrskim stanjem parcel       M 1:1000
4. razmejitev območij                                   M 1:1000
5. arhitektonsko zazidalna situacija                    M 1:1000
6. prometno tehnična situacija                          M 1:1000
7. idejna višinska ureditev                             M 1:1000
8. zbirni načrt komunalnih vodov                        M 1:1000
9a. komunalna ureditev – vodovod
9b. komunalna ureditev – sanitarna kanalizacija
9c. komunalna ureditev – meteorna kanalizacija
9d. komunalna ureditev – elektrika – nizka napetost
9e. komunalna ureditev – elektrika – visoka napetost
9f. komunalna ureditev – plinsko omrežje
9g. komunalna ureditev – telefonsko omrežje
10. pejsažna ureditev                                   M 1:2000
11. načrt parcelacije                                   M 1:1000

Meje območij urejanja VP9/1 in VO9/2 Škofljica so določene z dolgoročnim planom občine (Uradni list RS, št. 77/98) in so razvidne iz grafičnega prikaza številka 1, 2 in 3. Obe območji urejanja se nahajata v k.o. Lanišče.
Opis zunanjih meja območij urejanja: meja se prične v severo vzhodnem vogalu parcele št. 656/1, od tu poteka proti jugovzhodu ob vzhodni meji parcel št. 656/5 in št. 2403/1, obrne pod pravim kotom in poteka v loku po osi glavnega tira železniške proge Ljubljana – Novo Mesto do sečišča z južnim robom ceste Škofljica – Kočevje (parcela št. 2335/10) ter nadaljuje v loku proti jugu zahodu do sečišča z jugozahodnim vogalom parcele št. 754/1. Od tu poteka po vzhodnih mejah parcel št. 2335/12, 754/1, 2373/1, 1447, preseka zahodni del parcele št. 2335/17, nadaljuje ob vzhodnih mejah parcel št. 1444/5, 1463/2, obrne v skrajni južni točki parcele št. 1463/2 po jugozahodni meji parcel št. 1463/2, 1462/3 proti severozahodu. V zahodnem vogalu parcele št. 1462/3 zavije proti severovzhodu in nato v južnem vogalu parcele št. 1462/2 po jugozahodni meji parcele št. 1462/2 proti severozahodu. Preseka parcelo št. 1454/5 in severnem vogalu parcele št. 1454/6 zavije proti severovzhodu, še enkrat seka parcelo št. 1454/5 in nadaljuje po severozahodni meji parcele št. 1454/2. V severnem vogalu parcele št. 1454/2 zavije proti severu v notranjost parc. št. 1444/1, po 25m zavije proti vzhodu, po 17m ponovno proti severu in poteka do osi ceste Škofljica – Ig (parcela št. 2335/17). Od tu poteka proti zahodu, v rahlem loku nadaljuje po osi parcele št. 2335/3 in po 35m pod pravim kotom zavije proti južnemu vogalu parcele št. 736/2. Od tu poteka proti severovzhodu, preseka parcelo št. 752/1 in se nadaljuje po jugovzhodni meji parcele št.736/2. V vzhodnem vogalu parcele št. 736/2 se obrne proti severozahodu in poteka po jugozahodnih mejah parcel št. 750/1, 2335/8. V jugovzhodnem vogalu parcele št. 737/10 se obrne proti zahodu in poteka po južnih mejah parcel št. 737/10, 737/11, 737/8, 732 in nadaljuje proti severozahodu po severovzhodnih mejah parcel št. 733/1, 2372/4. V severovzhodnem vogalu parcele št. 2372/4 se obrne proti severovzhodu. Poteka po severozahodnih mejah parc. št. 667/23, 667/24, 667/25, 667/26, 667/27, 667/28, 667/29, 667/30, 667/31, 667/32, 667/33, 667/34, 737/1, 656/1 vsa k.o. Lanišče in se zaključi v izhodiščni točki.

Območji urejanja skupaj tvorita obrtno podjetniško cono Škofljica in imata naslednje funkcije:
– VP 9/1 je obrtno podjetniška cona, namenjena gradnji obrtno, servisnih, poslovnih in proizvodnih ter skladiščnih dejavnosti, drobnemu gospodarstvu, trgovini vezani na obrtne, poslovne in proizvodne dejavnosti, gostinstvu ter spremljajočim dejavnostim.
– VO 9/2 je namenjeno osrednjim dejavnostim (servisi, trgovina, storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti), športno rekreacijskim dejavnostim in stanovanjski gradnji z javnim programom v pritličju.
Del območja je namenjen razvoju obstoječe kmetije.

Urbanistično urejanje
Zasnova zagotavlja racionalno rabo prostora. Pri zasnovi je upoštevana specifična lega območja na robu naravnega okolja, že obstoječa raba v delu območja ter obstoječa parcelacija, kar zagotavlja ustrezno morfološko prilagajanje okolju in obenem zagotavlja fazno realizacijo zazidalnega načrta.
Za urbanistično urejanje so v zazidalnem načrtu določeni naslednji regulacijski elementi:
– funkcionalne enote (F) – to so prostorske celote s skupnimi merili in pogoji za urejanje. V območju urejanja VP9/1 so predvidene funkcionalne enote od F1 do F24, v območju urejanja VO9/2 pa od F25 do F31. Posebej je določena funkcionalna enota F32, ki je namenjena gradnji infrastrukturnega koridorja za ureditev novega dostopa v območje;
– gradbene meje (GM) – so meje, znotraj katerih je gradnja objektov možna (skupaj z gradbenimi linijami določajo maksimalne horizontalne gabarite objektov),
– gradbene linije (GL) – so regulacijske linije, ob katero mora biti postavljena vsaj ena stranica objekta,
– gradbene enote z oznakami A1 do A59, B1 do B5, C1 do C4, D1 do D3, E1 do E8, G1 in G2, so zemljišča različnih velikosti, namenjene gradnji obrtno podjetniškega dela območja; enote nimajo definiranih programov in investitorjev,
– gradbene enote z oznakami od 1 do 21 so zemljišča namenjena gradnji poslovno proizvodnih, skladiščnih in trgovskih dejavnosti z definiranimi programi,
– gradbene enote z oznakami OS1 do OS6 so zemljišča namenjena ureditvi odprtih ali pokritih skladišč,
– gradbeni enoti z oznakama K1 in K2 sta namenjeni razvoju obstoječe kmetije.

V vseh funkcionalnih enotah je dovoljena:
– izvedba prometne in komunalne infrastrukture,
– dozidave objektov v gabaritih in za namen, kot je po določilih tega zazidalnega načrta določeno za novogradnje,
– spremembe namembnosti objektov v obsegu in po določilih tega zazidalnega načrta,
– rušitve obstoječih objektov.
Postavitve pomožnih objektov niso dopustne, razen v funkcionalnih enotah F24, F30 in F31.
V posameznih funkcionalnih enotah so poleg tega predvideni še naslednji posegi:
F1:
– urejanje obstoječega mehaniziranega skladišča za hlodovino in žagan les (gradbena enota OS1, OS2),
– postavitev žagalnice (gradbena enota 2);
F2:
– urejanje obstoječe lupilnice, krojilnice in sortirnice za les (gradbena enota 6);
F3:
– gradnja proizvodnih in skladiščnih objektov za lesno proizvodno dejavnost (gradbene enote 1, 19, 20, 21),
– gradnja energetskega objekta in remontnih delavnic (gradbena enota 3),
– postavitev silosov za odpadno žaganje (gradbena enota 4),
– gradnja poslovnih objektov (gradbena enota 7),
– postavitev skladišča vnetljivih snovi (gradbena enota 17),
– ureditev pokritih in zunanjih skladišč za les (gradbena enota 20);
F4:
– urejanje obstoječih upravnih prostorov,
– gradnja poslovnih objektov (gradbena enota 8),
– postavitev zaščitne protihrupne ograje in zaščitne zazelenitve; skupna dolžina protihrupne ograje 140m, višina 2,5m;
F5:
– gradnja trgovskih in skladiščnih objektov za prodajo gradbenega materiala in izdelkov črne metalurgije (gradbena enota 11, 12),
– ureditev pokritih in zunanjih skladišč gradbenega materiala in izdelkov črne metalurgije (OS4, OS5);
F6, F7:
– gradnja obrtno, servisnih, poslovnih, proizvodnih ter skladiščnih objektov v obsegu drobnega gospodarstva (gradbena enota 5, A57, A58, A59),
– ureditev pokritih in zunanjih skladišč (gradbena enota OS6,OS7);
F8:
– gradnja obrtno, servisnih, poslovnih, proizvodnih ter skladiščnih objektov v obsegu drobnega gospodarstva, gradnja trgovskih, gostinskih, servisnih objektov ter objektov za spremljajoče dejavnosti, ki so vezane na osnovno obrtno, poslovno ali proizvodno dejavnost (gradbena enota A47 do A56);
F10
– legalizacija obstoječega objekta za avtomehanični servis, prodajo avtomobilov in tehnične preglede avtomobilov; legalizacija je pogojena s komunalno in prometno ureditvijo (gradbena enota 15);
F11:
– gradnja objekta s servisno dejavnostjo (gradbena enota 14),
– gradnja trgovskega objekta (gradbena enota 13);
F9, F12 do F23:
– gradnja obrtno, servisnih, poslovnih, proizvodnih ter skladiščnih objektov v obsegu drobnega gospodarstva, gradnja trgovskih, gostinskih, servisnih objektov ter objektov za spremljajoče dejavnosti, ki so vezane na osnovno obrtno, poslovno ali proizvodno dejavnost (gradbena enota A1 do A46, B1 do B5, C1 do C4, D1 do D3);
F24:
– dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov, dopolnilna gradnja obrtnih objektov (gradbena enota G1, G2),
– dozidave obstoječih objektov,
F25 do F29:
– gradnja obrtno, servisnih, poslovnih, proizvodnih ter skladiščnih objektov v obsegu drobnega gospodarstva, gradnja trgovskih in storitvenih objektov, gradnja objektov za družbene dejavnosti, gradnja objektov za športno rekreacijske dejavnosti, ureditev stanovanj v povezavi s poslovnimi dejavnostmi v pritličju (gradbena enota 16, E1 do E9);
F30, F31:
– dopolnilna gradnja gospodarskih in individualnih stanovanjskih objektov za potrebe kmetije (gradbena enota K1, K2);
F32:
– prometne in komunalne ureditve, ki obsegajo izvedbo infrastrukturnega koridorja z novim dostopom v območje.

Izraba gradbenih parcel
Znotraj gradbenih enot so določene gradbene parcele. Z regulacijskimi linijami je na posameznih gradbenih parcelah določena maksimalna velikost stavbišča ter minimalne velikosti funkcionalnih površin (funkcionalne površine obsegajo površine za dostope in manipulacijo, parkiranje, prostor za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov in ozelenjene površine, ki jih mora biti minimalno 10% od vseh funkcionalnih površin).
Velikosti stavbišča znotraj posamezne gradbene parcele ni možno preseči, lahko pa se zmanjša.
Gradbene parcele znotraj posamezne funkcionalne enote je možno združevati, v različnih funkcionalnih enotah pa le na posebej označenih mestih.
Horizontalni gabariti objektov
Horizontalni gabariti objektov in njihove lege so prikazani v arhitektonsko zazidalni situaciji (grafični prikaz 5) in so maksimalni. Možno jih je zmanjšati. Sorazmerno jih je možno povečati le v primeru združevanja gradbenih parcel.
Za posamezne gradbene enote in objekte so maksimalni horizontalni gabariti naslednji:
– za gradbene enote A1 do A56 30 x 26 m,
– za gradbene enote B1 do B6 15 x 26 m,
– za gradbene enote C1 do C4 30 x 35 m,
– za gradbene enote D1 do D4 15 x 20 m,
– za gradbene enote E1 20 x 12 m,
– za gradbene enote E2 do E8 15 x 10 m,
– za gradbene enote G1 in G2 15 x 10 m,
– za gradbene enote E2 do E8 20 x 17 m,
– za objekt z oznako 1 36 x 148 m
– za objekt z oznako 2 20 x 60 m
– za objekt z oznako 3 12 x 112 m
– za objekt z oznako 4 12 x 68 m
– za objekt z oznako 5 35 x 80 m
– za objekt z oznako 6 22 x 133 m
– za objekt z oznako 7 15 x 20 m
– za objekt z oznako 13 15 x 15 m
– za objekt z oznako 14 12 x 37 m
– za objekt z oznako 15 38 x 76 m
– za objekt z oznako 17 in 18 10 x 20 m
– za objekt z oznako 19 20 x 20 m
– za objekt z oznako 20 36 x 40 m
– za objekt z oznako 21 28 x 154 m
– za objekt z oznako K1 in K2 30 x 10 m
Vertikalni gabariti objektov
V funkcionalnih enotah F1 do F3 in F5 do F24 so vertikalni gabariti objektov omejeni z višino zaključnega venca, ki je 8 m. Znotraj tega gabarita so možni enoetažni ali dvo-etažni prostori.
Vertikalni gabarit je lahko presežen pri tehnoloških objektih, katerih višina se določi s tehnološkim projektom.
V funkcionalnih enotah F4, F10 in F11 ter F25 do F29 so vertikalni gabariti objektov omejeni z višino zaključnega venca, ki je maksimalno 8 m. Znotraj tega gabarita so možni enoetažni ali dvoetažni prostori.
Konstrukcija objektov
Objekti so lahko grajeni klasično ali v montažnih sistemih.
Oblikovanje objektov
Obvezno je enotno oblikovanje objektov. Fasade morajo biti izvedene v belih ali sivih tonih. Na uličnih fasadah so možni barvni poudarki, ki lahko zasedajo največ 30% fasadne površine. Strehe so plitve eno ali dvokapnice z naklonom do 12 stopinj. Barva kritine je bela ali svetlo siva. Strešine se zaključujejo za fasadnimi venci, brez napuščev. Možna je izvedba nadstreškov nad vhodi in dovozi. Nadstreški morajo biti izvedeni z lahkimi konstrukcijami, in nakloni enakimi ali manjšimi kot pri strehah.
Pri oblikovanju objektov so izjemoma možni oblikovni poudarki, ki odstopajo od obvezne enotne podobe objektov in jih potrdi pristojna občinska služba. Prikažejo se v strokovnem gradivu za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Zunanje ureditve
Ob glavnih povezovalnih cestah so predvidene enostranske drevoredne ureditve. Obvezna je uporaba avtohtone vegetacije. Predvidene drevoredne zasaditve so prikazane v grafični karti 10-pejsažna ureditev.
Možno so postavitve transparentih žičnih ograj višine do 2 m. V primeru večih gradbenih enot v funkcionalni enoti je možno ograditi samo zemljišče določeno z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami. V primeru združenih vseh gradbenih enot v enovit objekt je možno ograditi tudi funkcionalno zemljišče.

Cestna mreža in dostopi
Za dostop in dovoze do območij urejanja so predvidene tri cestne povezave:
– nov dostop na južni strani, ki se izvede iz obstoječe magistralne ceste R-728 Škofljica-Ig; ta dostop ima funkcijo glavnega dostopa v območji urejanja in je namenjen vsemu tovornemu prometu, ter večini ostalega motornega prometa ter vsem vrstam intervencijskih dostopov,
– obstoječi dostop na vzhodni strani (parcele št. 2335/8, 2335/11, 2335/12, k.o. Lanišče) iz ceste proti Kočevju, ki se razširi do dimenzije, ki zagotavlja normalno funkcioniranje osebnega motornega prometa, peš prometa ter vsem vrstam intervencijskih dostopov; po izgradnji novega glavnega dostopa v območje, se na tej povezavi uvede enosmerni promet,
– začasni dostop iz Dolenjske ceste do objektov v funkcionalnih enotah F10, F11, ki bo v uporabi do izgradnje novega južnega dostopa.
Znotraj območij urejanja je zasnovana mreža cestnih povezav za dvosmerni motorni promet s prečnimi profili in radiji, ki zagotavljajo normalno odvijanje prometa za tovorni, osebni promet ter intervencijske dostope.
Posamezne ceste so označene z oznakami C1 do C5.
Cesta z oznako C1 ima prečni profil: hodnik za pešce 1,6 m, kolesarsko stezo 2,3 m, vozišče skupne širine 9 m.
Ceste z oznako C2 imajo prečni profil: dvosmerno kolesarsko stezo 3 m, namenjeno tudi prometu s traktorji, vozišče skupne širine 6 m, hodnik za pešce 1,6 m.
Ceste z oznako C3 imajo prečni profil: vozišče skupne širine 6 m.
Ceste z oznako C4 imajo prečni profil: vozišče skupne širine 5,5 m.
Cesta z oznako C5 ima prečni profil: hodnik za pešce 1,6 m, vozišče skupne širine 5,5 m.
Cestne odseke z oznako ALT je možno izpustiti, kadar to zahteva združevanje gradbenih parcel v sosednjih funkcionalnih enotah.
Dostopi do gradbenih parcel so označeni na grafični karti 7 – prometno tehnična situacija. V primeru združevanja gradbenih parcel je možno združevati in reducirati tudi število dostopov.
Mirujoči promet
Parkirišča se uredijo v sklopu posameznih gradbenih parcel, za potrebe in v obsegu, ki so so normativno zahtevani glede na predviden program. Vsak objekt mora imeti 5% od vseh potrebnih parkirnih mest (minimalno 1 parkirno mesto) urejenih v dimenzijah za invalidne osebe.
Peš in kolesarski promet
Ob glavnih prometnicah je predvidena ureditev enostranskih hodnikov za pešce širine 1,6 m ter dvosmernih kolesarskih povezav širine 2,3 m.
Promet s kmetijsko mehanizacijo
Promet s kmetijsko mehanizacijo je dovoljen na cesti C5 ter na dvosmerni kolesarski stezi ob cesti C2, iz katerih so predvidene navezave na obstoječe kmetijske površine.
Železnica
Predvideno je podaljšanje obstoječega industrijskega tira za 315 m.

Trase bodočih komunalnih omrežij so prikazane na situacijskem načrtu številka 9 – zbirni načrt komunalnih vodov.

Kanalizacija
Kanalizacija obravnavanega območja VP9/1, VO9/2 Škofljica je skladno s predhodnim usmeritvami JP Vodovod – Kanalizacija in idejno rešitvijo »Vodovodno in kanalizacijsko omrežje obrtno podjetniške cone VP9/1 in VO9/2-Škofljica, št. projekta: 618/01, KONO, d.o.o.«, zasnovana po ločenem sistemu. Pri načrtovanju kanalizacijskega sistema je upoštevana navezava obravnavanega območja na centralni kanalizacijski sistem. Za odvod odpadne sanitarne vode iz obravnavanega območja urejanja bo potrebno zgraditi javno kanalizacijo do obstoječe oziroma že načrtovane javne kanalizacije (Idejni projekt Povezovalni zbiralnik Škofljica-Lavrica-Rudnik, IEI d.o.o., št. proj. 6K347, avgust 1994). Navezava na že načrtovano kanalizacijo bo izvedena v križišču Žagarske in Ahlinove ulice. Zaradi terenskih danosti in nivelete že projektirane kanalizacije bo treba odpadne sanitarne vode iz obravnavanega območja pred priključkom na že projektiran javni kanal prečrpavati. Črpališče je locirano na severnem delu na zahodnem delu obravnavanega območja. Na javno kanalizacijo za odpadne sanitarne vode bodo priključene odpadne sanitarne vode iz vseh objektov območja obdelave. Objekti, ki prekomerno onesnažujejo vode, morajo imeti izvedeno pred čiščenje odpadnih sanitarnih vod pred izpustom vode v kanalizacijo do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo pogojem za priključitev na javno kanalizacijo v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96), oziroma trenutno veljavnim predpisom, ki urejajo to področje. Izgradnja začasnih greznic ni dopustna.
Za odvod padavinske vode iz streh, dovoznih cest in parkirišč bo potrebno zgraditi kanalizacijo za meteorne vode z izlivi, ki se izvedejo na večih mestih v potok Škofeljščico. Padavinske vode iz parkirišč je treba priključkom na meteorno kanalizacijo voditi preko lovilcev olj in bencina. Padavinske vode iz streh in dovoznih cest je treba speljati v obstoječe odprte jarke preko peskolovov. Padavinske vode iz dovoznih cest pred izlivom v vodotok ni treba predhodno čistiti, ker skladno z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96, 19. člen) skupna obremenitev števila vozil na obravnavanem območju ne presega 5000 vozil/dan.

Vodovod
Skozi centralni del obravnavanega območja je predvidena gradnja cevovoda NL DN150 ki poteka od Žagarske ulice na vzhodu do Kočevske ceste na zahodu (pri gasilskem domu). Drugi krak oskrbovalnega voda NL DN150 poteka od objekta ‘’A6'’ do obstoječega javnega vodovoda PL d225 ki poteka po dovozni poti ob železnici.
Vsi ostali vodovodi so iz modularne litine DN100, in potekajo tako da omogočajo neposredno priključevanje posameznih objektov na javno vodovodno omrežje.
Predvidena lokacija hidrantov na javnem vodovodnem omrežju zagotavlja požarno varnost po določilih ki so podana v pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Projektirani hidranti so razporejeni tako, da je požarno pokrito celotno območje zazidave. Na mestih na katerih je to mogoče je predvidena nadzemna izvedba hidrantov.

Električno omrežje
Območje bo na 20kV omrežje priključeno iz obstoječe TP Škofljica-most. Znotraj območja so predvidene 4 TP, od tega je TP Hoja obstoječa, ki bodo med sabo povezane v zanko. Nove TP so predvidene v funkcionalnih enotah F10, F18, F20 in F25. Vsi 20kV kabli bodo potekali v kabelski kanalizaciji z vmesnimi kabelskimi jaški. V kabelski kanalizaciji je obvezno predvideti rezervne cevi. Napajanje posameznih objektov bo potekalo z nizkonapetostnimi kabli, ki bodo prav tako položeni v kabelsko kanalizacijo.

Plinovodno omrežje
Odjemalci zemeljskega plina v območju urejanja VP 9/1 IN VO 9/2 Škofljica se morajo za oskrbo z zemeljskim plinom za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople sanitarne vode in tehnologije priključiti na distribucijsko plinovodno omrežje Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o., ki je izvajalec gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Občini Škofljica.
Do obravnavanega območja je potrebno zgraditi primarni srednjetlačni plinovod DN 150, ki bo navezan na predvideni primarni srednjetlačni plinovod DN 300, ki bo potekal severno od obravnavanega območja. V območju urejanja VP 9/1 in VO 9/2 se bo plinovodno omrežje zgradilo skladno s situacijo predloženo v zazidalnem načrtu.

Toplovodno omrežje
Za objekte znotraj morfoloških enot F1, F2, F3 in F7 je predvideno daljinsko toplovodno ogrevanje. Predvidena je izvedba energetskega objekta, kot energent je predvidena »bio masa« v kombinaciji s plinom.

Telekomunikacijsko omrežje
Območji bosta na telekomunikacijsko omrežje priključeni preko TC Škofljica. Priključek je predviden na obstoječo napeljavo, ki poteka na severni strani po Žagarski ulici ter na južni strani po obstoječi cesti proti Igu, kjer poteka tudi medkrajevni in optični kabel. Znotraj območja je predvidena gradnja kabelske kanalizacije, ki bo omogočala naknadno vlečenje kablov in priključevanje bodočih objektov. Načrtovana kapaciteta telefonskega omrežja je 700 do 800 parov.

Javna razsvetljava
Javna razsvetljava območja je predvidena s svetilkami višine 10 m, ki so locirane na zunanjem robu hodnikov za pešce ali na zunanjem robu vozišča. Inštalacijske povezave med svetilkami se položijo kabelsko kanalizacijo.

Ravnanje z odpadki
Komunalni in odpadki iz dejavnosti (tehnološki odpadki) na območju urejanja se zbirajo ločeno v zabojnikih, ki jih predpiše organizacija, ki izvaja odvoz odpadkov. Mesta za zbiranje komunalnih odpadkov so določena za vsako gradbeno enoto posebej. Mesta za zbiranje tehnoloških odpadkov morajo biti ali v sklopu objektov ali ob njih. Oboja zbirna mesta morajo biti postavljena na mestih, dostopnih za specialne smetarska vozila. Prostori za zbiranje morajo biti nadkriti.
Zbiranje odpadkov mora biti urejeno v skladu z veljavnim odlokom o zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju Občine Škofljica.

Ekološka sprejemljivost predvidenih dejavnosti
Zaradi občutljivosti naravnega okolja, v katerem je locirana obrtno podjetniška cona, so izločene ekološko najzahtevnejše dejavnosti. Niso možni posegi, za katere je po zakonu o varstvu okolja obvezna izdelava presoje vplivov na okolje (posegi so našteti v uredbi o vrstah posegov v prostor, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, Uradni list RS, št. 66/96). Za vse druge posege pa je v fazi pridobivanja lokacijskega dovoljenja predpisana izdelava ocene vplivov na okolje, v kateri se bo presojal eventualen specifičen vpliv bodoče dejavnosti na okolje.
Vodnogospodarski pogoji
Vsi vodotoki in njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100-letne pogostosti) predstavljajo prostor varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in istega prečkajo, je urediti tako, da bodo vsi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode se speljejo do naravnega recipienta, ki je sposoben sprejeti iste brez škode za dolvodne obrežne objekte in prebivalce.
Varstvo voda
Meteorne vode iz strešin se odvajajo v meteorno kanalizacijo ali odvodnike. Meteorne vode iz parkirišč se odvaja preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in bencina.
Varstveni pogoji kontaktnega območja z Barjem
Med Škofeljščico ter zazidavo na južnem robu je obvezna zasaditev v širini blažilnega pasu, ki bo zagotovil ustrezno zvočno in vizualno pregrado in zmanjšal vplive predvidenih dejavnosti proti jugu. Zasaditev se izvede z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
Varovanje obstoječe vegetacije
Na območju urejanja se ohranijo večja drevesa, ki se jim zagotovi ugodne rastiščne razmere.
Zaščita pred hrupom
Po uredbi o hrupu v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) velja za območje urejanja VP 9/1 IV. stopnja varstva pred hrupom, za katerega veljajo dnevne in nočno ravni hrupa 70dbA, za območje urejanja VO 9/2 pa III. stopnja varstva pred hrupom, za katerega veljajo dnevne ravni hrupa 60dbA in nočno ravni hrupa 50dbA.
V funkcionalni enoti F4 je obvezna postavitev zaščitne protihrupne ograje.
Način ravnanja s plodno zemljo
Ob izkopih na začetku gradnje je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na ustreznem mestu in jo v nadaljnjih fazah uporabiti za urejanje zunanjih površin ali sanacijo degradiranih površin.

V okviru zaščite pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– zunanje hidrantno omrežje na celotnem območju,
– ustrezni radiji prometnic, ki omogočajo dostop intervencijskih vozil,
– utrjene in urejene površine za dostop vozil požarne zaščite,
– ustrezna zaščita pred požarom na posameznih objekti (notranja hidrantna mreža – kadar je potrebna, druga sredstva za gašenje požara, požarni zidovi in drugi ukrepi za preprečevanje prenosa požara med objekti, ki so povezani).

Začetno fazo in nujni pogoj za gradnjo na območju predstavlja izvedba prometne, komunalne in energetske infrastrukture, ki se lahko izvaja po posameznih etapah za posamezno zaključeno funkcionalno celoto; posamezna etapa mora zagotoviti vse sicer predpisane pogoje za načrtovano gradnjo.
V začetno fazo spada tudi zasaditev z avtohtono vegetacijo v blažilnem pasu med Škofeljščico in predvideno zazidavo na južnem robu območja.
I. faza: izvedba ceste “1” s komunalno infrastrukturo,
II. faza: izvedba ceste “2” s komunalno infrastrukturo,
III. faza: izvedba ostalih cest s komunalno infrastrukturo,
IV. faza (in nadaljnje faze izvajanja načrta) predstavlja gradnja posameznih objektov in ureditev.
Te faze izvajanja načrta bodo potekale na podlagi strokovnega gradiva, ki se izdela za program znanega investitorja.
Strokovno gradivo mora vsebovati:
– idejno rešitev objekta s prikazom funkcionalne zasnove, gabaritov in oblikovanja (situacija, tlorisi, prerezi, fasade s posebno utemeljitvijo za odstopanje od predpisane oblikovne enotnosti),
– prikaz manipulativnih in parkirnih površin,
– mesta za zbiranje komunalnih in tehnoloških odpadkov,
– oceno vplivov na okolje.
Fazno izvajanje zazidalnega načrta, ki se določi v okviru strokovnega gradiva, mora biti zasnovano tako, da v nobenem elementu ne onemogoča nadaljnje gradnje, prometnega ali komunalnega urejanja območja.

Geomehanski pogoji gradnje
Gradnja in drugi posegi se morajo izvajati z upoštevanjem specifičnih geomehanskih lastnosti območja, za kar je potrebno pridobiti ustrezna geomehanska poročila in mnenja.
Arhitektonske ovire
Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti dostope in prehode, ki omogočajo neoviran dostop za invalidne ljudi (ureditve s poglobljenimi robniki, vzdolžni nakloni na dostopih, ki ne presegajo razmerja 1:16).
Zaklanjanje
V skladu z 68. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) in uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) zaklanjanje območja ni potrebno.

Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen dostop do objektov in v času gradnje racionalno urediti gradbišče.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Škofljica in na Upravni enoti Ljubljana, izpostava Vič-Rudnik.

Nadzor nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS in v uradnem delu Glasnika Občine Škofljica.