Na podlagi 28. člena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99) izdaja minister za zdravje

(1) Ta pravilnik ureja razvrščanje, pakiranje in označevanje:
– nevarnih snovi, ki se dajejo v promet v Republiki Sloveniji,
– snovi, ki po določbah 6., 7. in 8. člena tega pravilnika sicer niso nevarne, vendar pa lahko v določenih primerih predstavljajo nevarnost za uporabnika.
(2) Za razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih snovi se uporabljajo tudi določbe pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Uradni list RS, št. 101/02; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o nevarnih pripravkih).

(1) Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99; v nadaljnjem besedilu: ZKEM).
(2) Priloge, ki so sestavni del tega pravilnika, so:
a) Priloga I: Seznam nevarnih snovi, ki so enotno razvrščene in označene v Evropski uniji.
b) Priloga II: Grafični znaki (simboli) in napisi za opozarjanje na nevarnost za nevarne snovi in pripravke.
c) Priloga III: Standardna opozorila R (stavki R) za označevanje nevarnih snovi in pripravkov.
č) Priloga IV: Standardna obvestila S (stavki S) za označevanje nevarnih snovi in pripravkov.
d) Priloga V: Standardne preizkusne metode za ugotavljanje fizikalno-kemijskih, toksikoloških in ekotoksikoloških lastnosti snovi oziroma pripravkov.
e) Priloga VI: Splošne zahteve in merila za razvrščanje in označevanje nevarnih snovi in pripravkov.
f) Priloga VII: Posebne zahteve za zapirala, varna za otroke in otipna opozorila na nevarnost.
g) Priloga VIII: Varnostni list (vsebina in oblika).
h) Priloga IX: Seznam upoštevanih direktiv Evropske unije in seznam uporabljenih kratic.

(1) Ugotavljanje nevarnih lastnosti snovi temelji na določanju:
– fizikalno-kemijskih lastnosti,
– zdravju nevarnih lastnosti,
– okolju nevarnih lastnosti.
Navedene lastnosti, se ugotavljajo v skladu s 6., 7. in 8. členom tega pravilnika.
Vzorci snovi, na podlagi katerih se v laboratorijih ugotavljajo te nevarne lastnosti, morajo biti v taki obliki, kot se dajejo v promet.
(2) Nevarne snovi iz drugega odstavka 3. člena pravilnika o nevarnih pripravkih, ki so prisotne v pripravku kot nečistote ali kot dodatki in so razvrščene kot nevarne za zdravje in/ali okolje se upoštevajo pri razvrstitvi snovi takrat, kadar so njihove koncentracije enake ali večje od koncentracij iz preglednice v tretjem odstavku 3. člena pravilnika o nevarnih pripravkih, oziroma od koncentracij v prilogi I tega pravilnika ali v delu B priloge II ali priloge III pravilnika o nevarnih pripravkih, če so tam navedene manjše koncentracije razen, če v prilogi IV pravilnika o nevarnih pripravkih ni določeno drugače.

(1) Snov se na podlagi njenih specifičnih nevarnih lastnosti razvrsti v skupine iz 10. točke 2. člena ZKEM.
(2) Splošna merila razvrščanja in označevanja snovi so navedena v prilogi VI tega pravilnika, razen kadar se uporabljajo druga merila, navedena v 6., 7. ali 8. členu tega pravilnika oziroma v prilogah pravilnika o nevarnih pripravkih.
(3) Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo ali dajejo v promet nevarne snovi iz seznama EINECS, ki pa še niso uvrščene v prilogo I tega pravilnika, so dolžne izvesti ustrezne poizvedbe, s katerimi pridobijo že obstoječe podatke o lastnostih teh snovi in o njihovem vplivu na človeka in okolje. Ko je snov uvrščena v prilogo I tega pravilnika, se jo razvrsti in označi, v skladu z določbami te priloge.
(4) Za snovi iz seznama EINECS, za katere podatkov še ni ali pa niso bili pridobljeni po metodah iz priloge V tega pravilnika, se za vsak primer posebej oceni potreba po dodatnem preizkušanju s ciljem zmanjšati število preizkusov na vretenčarjih. V izogib podvajanju preizkusov na vretenčarjih, se pravne ali fizične osebe, ki proizvajajo ali dajejo v promet isto snov, med seboj pisno dogovorijo o souporabi že pridobljenih toksikoloških in ekotoksikoloških podatkov, če je snov identična tudi glede na vrste in količine nečistot oziroma dodatkov, ki jih vsebuje.
(5) Nekatere nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika so podane tudi z mejnimi koncentracijami ali z drugimi parametri. To omogoča ugotavljanje nevarnosti za človeka ali okolje pri pripravkih, ki vsebujejo te nevarne snovi oziroma pri snoveh, kjer te snovi nastopajo kot nečistote.
(6) Fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke študije morajo biti izvedene v skladu z metodami iz priloge V tega pravilnika in s predpisi o načelih dobre laboratorijske prakse (v nadaljnjem besedilu: DLP).

(1) Pri razvrščanju snovi v skupine iz petega odstavka prejšnega člena, se upoštevajo tudi nečistote, dodatki ali posamezne sestavine, če je koncentracija, izražena v masnih deležih, posamezne izmed njih enaka ali presega:
– 0,1%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zelo strupena (T+) ali strupena (T) (tudi rakotvorne snovi iz skupine 1 ali 2, mutagene snovi iz skupine 1 ali 2 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 1 ali 2);
– 1,0%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zdravju škodljiva (Xn), jedka (C) ali dražilna (Xi) (tudi snovi, ki povzročajo preobčutljivost, rakotvorne snovi iz skupine 3, mutagene snovi iz skupine 3 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 3).
(2) V primeru, da priloga I tega pravilnika oziroma pravilnik o nevarnih pripravkih določa nižje mejne koncentracije posamezne nevarne snovi kot nečistote, dodatka ali sestavine, se upoštevajo te (nižje) mejne koncentracije iz priloge I tega pravilnika.

(1) Nevarne fizikalno-kemijske lastnosti snovi (eksplozivno, oksidativno, zelo lahko vnetljivo, lahko vnetljivo ali vnetljivo) se ugotavljajo na podlagi podatkov pridobljenih s preizkusnimi metodami, ki so navedene v A delu priloge V tega pravilnika in po določbah 2. točke priloge VI tega pravilnika.
(2) Če se podatki o fizikalno-kemijskih lastnostih snovi, pridobljeni z uporabo, ne ujemajo s podatki, pridobljenimi v preizkusnih metodah iz priloge V tega pravilnika, se take snovi razvrstijo v skladu z resnično nevarnostjo, ki jo predstavljajo za ljudi.
Določbe tega odstavka ne veljajo za organske perokside.

(1) Nevarnosti, ki jih snov lahko predstavlja za zdravje, se ugotavljajo na podlagi podatkov pridobljenih v skladu z metodami, ki so navedene v B delu priloge V in po določbah 3. točke priloge VI tega pravilnika.
(2) Če je na voljo ustrezen dokaz, da toksični učinki snovi so ali pa bi lahko bili drugačni od izsledkov pridobljenih s preizkusi na živalih, navedeno v prilogi III pravilnika o nevarnih pripravkih, mora biti ta snov razvrščena glede na ugotovljene učinke na človeka. Preizkusi na človeku se ne smejo izvajati z namenom, da bi ovrgli ali potrdili pozitivne izsledke preizkusov na živalih.
(3) Ponovna razvrstitev snovi se ne izvede, če obstaja znanstveno potrjena domneva, da s ponovnim ugotavljanjem nevarnosti ne prihaja do spremembe razvrstitve.

(1) Nevarnosti, ki jih snov predstavlja za okolje, se ocenjujejo s pomočjo meril in metod navedenih v C delu priloge V in po določbah 5. točke priloge VI tega pravilnika.
(2) Ponovna razvrstitev snovi se ne izvede, če obstaja znanstveno potrjena domneva, da s ponovnim ugotavljanjem nevarnosti ne bo prišlo do spremembe razvrstitve.

(1) Nevarne snovi, v smislu 1. člena in priloge VI tega pravilnika se lahko dajo v promet le, če so pakirane v skladu z naslednjimi pogoji:
a) Embalaža mora biti načrtovana in izdelana tako, da onemogoča nehoteno izhajanje vsebine; ta zahteva pa se ne upošteva, kadar so predpisane posebne varnostne priprave.
b) Materiali, iz katerih sta izdelana embalaža in zapiralo, ne smejo biti občutljivi na vsebino in ne smejo reagirati z njo oziroma tvoriti nevarnih produktov.
c) Embalaža in zapirala morajo biti dovolj močni in trdni, da pri pričakovanih napetostih in silah med prevozom in ravnanjem ne popustijo.
č) Embalažne enote, ki se lahko ponovno zaprejo oziroma se zapirajo z zamenljivimi zapirali in pripadajoča zapirala morajo biti izdelana tako, da se lahko vsakokrat ponovno tesno zaprejo, ne da bi po tem vsebina iz njih prosto izhajala.
d) Vsaka embalažna enota, ki je v splošni uporabi in vsebuje snov, ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščena kot zelo strupena (T+), strupena (T) ali jedka (C), mora biti, ne glede na njeno velikost, zaprta s posebnim zapiralom varnim za otroke, ter mora nositi otipno opozorilo na nevarnost, v skladu z zahtevami iz priloge VII tega pravilnika.
Zahteve te točke ne veljajo za aerosole in posode, opremljene z zapečatenim razprševalnim mehanizmom, ki vsebuje snovi, ki so nevarne pri aspiraciji (Xn, R65) in so razvrščene ter označene skladno z določili točke 3.2.3 priloge VI tega pravilnika.
e) Vsaka embalažna enota, ki je v splošni uporabi in vsebuje snov, ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščena kot zdravju škodljiva (Xn), zelo lahko vnetljiva (F+) ali lahko vnetljiva (F) mora, ne glede na njeno velikost, nositi otipno opozorilo na nevarnost, v skladu z zahtevami iz priloge VII tega pravilnika.
Zahteve te točke ne veljajo za aerosole, ki so razvrščeni kot zelo lahko vnetljivi (F+) ali lahko vnetljivi (F).
f) Embalažne enote z nevarno snovjo, ki je v splošni uporabi, ne smejo imeti:
– oblike in grafičnih dekoracij, ki bi utegnile privabljati ali vzbujati dejavno radovednost otrok ali zavajati uporabnika in
– oblike, grafičnih dekoracij in označb, ki se navadno uporabljajo za živila, krmila, zdravila in kozmetiko ipd.
(2) Otipna opozorila in zapirala morajo ustrezati tehničnim specifikacijam, ki so navedene v A in B delu priloge VII tega pravilnika.
(3) Embalaža, ki je namenjena prevozu nevarnih snovi po železnici, cesti, notranjih plovnih poteh, po morju ali zraku, mora biti v skladu z določbami točk a, b in c prvega odstavka tega člena ter v skladu s predpisi o prevozu nevarnega blaga.

(1) Nevarne snovi v smislu 10. točke 2. člena ZKEM, se lahko dajejo v promet le, če so označene v skladu z zahtevami tega člena in 7. točke priloge VI tega pravilnika.
(2) Na vsaki embalažni enoti nevarne snovi morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno navedeni naslednji podatki:
a) kemijsko ime nevarne snovi,
b) ime, polni naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje nevarno snov v promet v Republiki Sloveniji,
c) grafični znak (simbol) za nevarnost, črkovni znak za nevarnost (ki ni obvezen, je pa priporočljiv), napis za opozarjanje na nevarnost,
č) standardna opozorila R (stavki R),
d) standardna obvestila S (stavki S),
e) snovi pripadajoče EC število in besedilo “označeno po EC“, če je snov navedena v prilogi I tega pravilnika in označena v skladu s to prilogo,
f) nominalna količina snovi v pakiranju, če je namenjena splošni uporabi.
(3) Prepovedano je vsako označevanje nevarnih snovi, ki jih obravnava ta pravilnik, z besedami “nestrupeno“, “nenevarno“, “neškodljivo“, “ne onesnažuje okolja“, “ekološko sprejemljivo“, niti z nobeno drugo izjavo, ki bi nakazovala, da snov ni nevarna.
(4) Snovi, ki še niso popolnoma preizkušene, se smejo dajati v promet le izjemoma in morajo imeti na embalaži in v navodilu za uporabo dobro viden in neizbrisen napis: “Pozor – snov še ni popolnoma preizkušena.“. Take snovi se smejo dajati v promet le pod posebnimi pogoji, določenimi v predpisu o prijavi nove snovi.

(1) Kadar se podatki iz prejšnega člena navajajo na etiketi na embalaži, mora biti ta trdno pritrjena na eno ali več strani embalaže tako, da se podatki ne dajo izbrisati in so čitljivi v vodoravni legi, ko je embalaža normalno postavljena. Etiketa kot del celotne informacije na embalaži mora imeti naslednje dimenzije:

----------------------------------------------------------------
volumen embalaže                        dimenzije etikete (v mm)
----------------------------------------------------------------
125 mililitrov ali manj           v skladu z velikostjo embalaže
več kot 125 mililitrov do 3 litrov               najmanj 52 x 74
več kot 3 do 50 litrov                          najmanj 74 x 105
več kot 50 do 500 litrov                       najmanj 105 x 148
nad 500 litrov                                 najmanj 148 x 210
----------------------------------------------------------------

Vsak simbol mora pokrivati najmanj eno desetino površine etikete in ne sme biti manjši od 1cm2.
Etikete z zgoraj navedenimi merami so namenjene predstavitvi samo tistih podatkov, ki jih predpisuje ta pravilnik, če je potrebno, pa tudi dodatnih podatkov za varovanje zdravja človeka in okolja. Ostale informacije in druga pojasnila, ki morajo biti navedena na embalaži v skladu z drugimi predpisi, se navedejo izven dela površine, določene v tem členu.
(2) V primerih, ko so predpisani podatki neodstranljivo natisnjeni na embalažno enoto, etikete niso potrebne.
(3) Barva podlage in grafična izvedba etikete (ali površine na embalaži), morata biti taki, da črna in oranžno-rumena barva simbola in ostalega besedila jasno izstopata iz ozadja.
(4) Vsi pisni podatki, ki morajo biti na etiketi oziroma na embalaži v skladu z prejšnjim členom, morajo biti take barve, da jasno izstopajo z barvne podlage. Velikost in širina črk ter razmaki med njimi morajo biti taki, da so napisi čitljivi brez težav. Posebne določbe o izgledu in dimenzijah podatkov na etiketi oziroma na embalaži, so navedeni v prilogi VI tega pravilnika.
(5) Kadar se daje nevarno snov v promet v Republiki Sloveniji, morajo biti podatki navedeni v skladu s prejšnjim členom v slovenskem jeziku. Ne glede na to, so nevarne snovi za industrijsko in laboratorijsko uporabo lahko izjemoma opremljene le z napisi v tujem jeziku, če so vsi, ki z njimi ravnajo, na drug primeren način seznanjeni z njihovimi nevarnostmi.
(6) Šteje se, da so določbe tega pravilnika glede označevanja izpolnjene, če je:
a) zunanja ovojna oziroma transportna embalaža nevarne snovi, ki je sestavljena iz ene ali več enakih prodajnih podenot, označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in ko so notranje podenote označene v skladu s tem pravilnikom ali
b) v primeru ene same (samostojne) embalažne enote, je ta označena v skladu:
– z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in obenem v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom prejšnjega člena in če je
– s posebnimi določbami iz priloge VI tega pravilnika (npr. za posebne načine pakiranja kot so premične plinske posode).

(1) Pri snoveh, ki so nevarne v smislu določb 6., 7. ali 8. člena tega pravilnika in v obliki, v kakršni so dane v promet, ne predstavljajo nikakršne fizikalno-kemijske nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, so mogoče izjeme pri označevanju in pakiranju.
(2) Urad za kemikalije (v nadaljevanju: URSK) lahko:
a) odobri, da se označevanje izvede na drug primeren način na embalaži, ki je ali premajhna ali kako drugače neprimerna za označevanje v skladu z 10. in 11. členom tega pravilnika;
b) odobri označevanje na kakšen drug ustrezen način oziroma izjemoma celo opustitev označevanja na embalaži, ki ni v skladu z 10. in 11. členom tega pravilnika oziroma če gre za snovi, ki niso niti eksplozivne, zelo strupene ali strupene, pod pogojem, da je količina snovi v posamezni embalažni enoti tako majhna, da ne predstavlja nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo;
c) odobri izjemoma drug primeren način označevanja tudi za eksplozivne, zelo strupene ali strupene snovi, če so embalažne enote premajhne za izvajanje zahtev 10. in 11. člena tega pravilnika in, če snov ne predstavlja nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo.
(3) Pri označevanju in pakiranju nevarnih snovi ni dovoljeno uporabljati simbolov, znakov, napisov za opozarjanje na nevarnost, R stavkov ter S stavkov, ki bi bili drugačni od tistih, ki so navedeni v tem pravilniku.

(1) Oglaševanje nevarnih snovi ne sme vsebovati zavajajočih ali neresničnih podatkov o nevarnih lastnostih snovi ali drugih zavajajočih sporočil o namenu in načinu uporabe. Oglasi za nevarne snovi ne smejo neposredno ali posredno:
– navajati, da snov ni nevarna ali da je manj nevarna, kot je v resnici,
– vzpodbujati k nekontrolirani, neracionalni ali nepravilni uporabi nevarne snovi.
(2) Pri vsakem oglaševanju nevarne snovi, ki kupcu omogoča sklenitev prodajne pogodbe, ne da bi pred tem videl etiketo za to snov (pogodbe, sklenjene na daljavo), mora biti del oglasa namenjen posredovanju podatkov o nevarnih lastnostih, ki so navedeni na etiketi. Ta del oglasa mora biti jasen, čitljiv in razumljiv in mora vsebovati v slikovni, govorni ali kombinirani obliki najmanj:
– podatek o razvrstitvi snovi (npr. “snov je jedka“ ali “snov je nevarna za okolje“), pri slikovnih oglasih pa tudi grafični simbol za nevarnost,
– R stavke,
– splošno opozorilo, ki se glasi: “Pred uporabo natančno preberite etiketo in upoštevajte navodila za uporabo!“.

(1) Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma daje nevarno snov v promet, je dolžna zaradi varovanja zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu:
a) najkasneje ob prvi dobavi nevarne snovi poklicnemu uporabniku (npr. v proizvodnji, trgovini ali obrti), brezplačno posredovati varnostni list o nevarni snovi v skladu s prilogo VIII tega pravilnika.
b) na zahtevo poklicnega uporabnika pripraviti varnostni list, ki vsebuje podatke o nevarnih pripravkih, ki po določbah 5., 6. in 7. člena tega pravilnika, niso razvrščeni kot nevarni in sicer v skladu s 3. točko uvoda priloge VIII tega pravilnika.
(2) Podatki, navedeni na varnostnem listu, so v prvi vrsti namenjeni poklicnim uporabnikom in jim morajo omogočiti sprejem ukrepov, potrebnih za varovanje zdravja, za zagotavljanje varnosti in za varovanje okolja na delovnem mestu.
(3) Varnostni list in njegova dostava morata izpolnjevati določbe priloge VIII tega pravilnika. Varnostni list se lahko prejemniku posreduje v pisni obliki ali z ustreznimi elektronskimi mediji. Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma, ki daje nevarno snov v promet, mora spremljati nova spoznanja o nevarni snovi, ki jo daje v promet in sproti dopolnjevati varnostni list. Ob vsaki spremembi varnostnega lista mora nov varnostni list posredovati URSK in vsem poklicnim uporabnikom, ki so jim dobavili nevarno snov v zadnjih 12 mesecih pred spremembo varnostnega lista.
(4) Za tiste snovi in pripravke, ki se v skladu s tem pravilnikom in pravilnikom o nevarnih pripravkih ne razvrščajo kot nevarni, je izdelava varnostnega lista priporočljiva, še posebej pri realizaciji sistemov kakovosti in varstva okolja. Izjema so nenevarni pripravki iz 3. točke priloge VIII tega pravilnika.
(5) Za nevarne snovi, ki se dajejo v promet na slovenskem trgu, mora biti varnostni list v slovenskem jeziku. V določenih primerih iz 5. točke uvoda priloge VIII tega pravilnika, je lahko varnostni list samo izjemoma v tujem jeziku.
(6) Za izdelavo varnostnega lista in za verodostojnost podatkov je odgovorna pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet.

(1) Nevarne snovi, ki so v prometu Republike Slovenije, morajo biti razvrščene, pakirane in označene v skladu s tem pravilnikom in pravilnikom o nevarnih pripravkih najkasneje do 31. 12. 2003.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se mora razvrstitev, pakiranje in označevanje fitofarmacevtskih sredstev in biocidov uskladiti z določbami tega pravilnika in pravilnika o nevarnih pripravkih do 30. 7. 2004.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (Uradni list RS, št. 73/99, 45/00, 4/01, 28/01, 55/01 in 33/02).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.