Na podlagi 28. člena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov
1. člen
(splošne določbe)
(1) Ta pravilnik ureja razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov, vključno s fitofarmacevtskimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki se dajejo v promet v Republiki Sloveniji.
(2) Za razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov se uporabljajo tudi določbe pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (Uradni list RS, št. 101/02; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o nevarnih snoveh).
(3) Določbe iz 8., 9. in 13. člena tega pravilnika se uporablja tudi za pripravke, ki po določbah 5., 6. in 7. člena tega pravilnika sicer niso nevarni, vendar pa lahko v določenih primerih predstavljajo nevarnost za uporabnika.
2. člen
(pomen izrazov in seznam prilog)
(1) Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99; v nadaljnjem besedilu: ZKEM) in iz pravilnika o nevarnih snoveh.
(2) Priloge, ki so sestavni del tega pravilnika, so:
a) Priloga I: Metode za ugotavljanje fizikalno-kemijskih lastnosti pripravkov.
b) Priloga II: Metode za ugotavljanje zdravju nevarnih lastnosti pripravkov.
c) Priloga III: Metode za ugotavljanje okolju nevarnih lastnosti pripravkov.
č) Priloga IV: Dodatne zahteve za označevanje določenih pripravkov.
d) Priloga V: Zaščita tajnosti kemijskega imena.
I. RAZVRŠČANJE
3. člen
(ugotavljanje nevarnih lastnosti)
(1) Ugotavljanje nevarnih lastnosti pripravka temelji na določanju:
– fizikalno-kemijskih lastnosti,
– zdravju nevarnih lastnosti,
– okolju nevarnih lastnosti.
Navedene lastnosti se ugotavljajo v skladu s 5., 6. in 7. členom tega pravilnika. Vzorci pripravkov, na podlagi katerih se v laboratorijih ugotavljajo te nevarne lastnosti, morajo biti v taki obliki, kot se dajejo v promet.
(2) Pri ugotavljanju nevarnih lastnosti pripravka v skladu z zahtevami 5., 6. in 7. člena tega pravilnika se upoštevajo vse nevarne snovi v smislu 10. točke 2. člena ZKEM, še posebno pa tiste snovi, ki:
– so navedene v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh,
– so navedene v ELINCS,
– jih začasno razvrsti in označi pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za dajanje v promet v skladu z 10. točko 2. člena ZKEM,
– so razvrščene in označene, niso pa še vključene v ELINCS.
(3) Nevarne snovi iz prejšnjega odstavka, ki so prisotne v pripravku kot nečistote ali kot dodatki in so razvrščene kot nevarne za zdravje in/ali okolje, se upoštevajo pri razvrstitvi pripravkov takrat, kadar so njihove koncentracije enake ali večje od koncentracij iz preglednice tega odstavka, oziroma od koncentracij v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh ali v delu B priloge II ali priloge III tega pravilnika, če so tam navedene manjše koncentracije, razen če v prilogi IV tega pravilnika ni določeno drugače.
----------------------------------------------------------------
Nevarne lastnosti snovi Koncentracija, ki jo je
potrebno upoštevati za:
plinaste druge
pripravke pripravke
(volumski%) (masni%)
----------------------------------------------------------------
Zelo strupeno ≥ 0,02 ≥ 0,1
Strupeno ≥ 0,02 ≥ 0,1
Rakotvorno, skupina 1 ali 2 ≥ 0,02 ≥ 0,1
Mutageno, skupina 1 ali 2 ≥ 0,02 ≥ 0,1
Strupeno za razmnoževanje,
skupina 1 ali 2 ≥ 0,02 ≥ 0,1
Zdravju škodljivo ≥ 0,2 ≥ 1
Jedko ≥ 0,02 ≥ 1
Dražilno ≥ 0,2 ≥ 1
Povzročanje preobčutljivosti ≥ 0,2 ≥ 1
Rakotvorno, skupina 3 ≥ 0,2 ≥ 1
Mutageno, skupina 3 ≥ 0,2 ≥ 1
Strupeno za razmnoževanje, skupina 3 ≥ 0,2 ≥ 1
Okolju nevarno N ≥ 0,1
Okolju nevarno (ozonski plašč) ≥ 0,1 ≥ 0,1
Okolju nevarno ≥ 1
----------------------------------------------------------------
4. člen
(splošna merila za razvrščanje in označevanje)
(1) Pripravek se na podlagi njegovih specifičnih nevarnih lastnosti razvrsti v skupine iz 10. točke 2. člena ZKEM.
(2) Splošna merila razvrščanja in označevanja pripravkov so navedena v prilogi VI pravilnika o nevarnih snoveh, razen kadar se uporabljajo druga merila, navedena v 5., 6. ali 7. členu oziroma v prilogah tega pravilnika.
(3) Toksikološke in ekotoksikološke študije morajo biti izvedene v skladu s predpisi o načelih dobre laboratorijske prakse (v nadaljnjem besedilu: DLP).
5. člen
(ugotavljanje fizikalno-kemijskih lastnosti)
(1) Nevarne fizikalno-kemijske lastnosti (eksplozivno, oksidativno, zelo lahko vnetljivo, lahko vnetljivo ali vnetljivo) pripravka se ugotavljajo na podlagi podatkov, pridobljenih z metodami iz dela A priloge V pravilnika o nevarnih snoveh. Pripravki se štejejo kot eksplozivni, oksidativni, zelo lahko vnetljivi, lahko vnetljivi ali vnetljivi, če so rezultati preizkusov, izvedenih po predpisanih metodah ovrednoteni skladno z merili iz priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh.
(2) Ugotavljanje nevarnih fizikalno-kemijskih lastnosti iz prejšnjega odstavka ni potrebno:
– če nobena od prisotnih sestavin v pripravku nima katere izmed fizikalno-kemijskih lastnosti iz prejšnjega odstavka in če je iz podatkov, ki so na voljo jasno razvidno, da je nemogoče, da bo pripravek v procesu nastajanja, ravnanja ali uporabe, pridobil eno od zgoraj navedenih nevarnih fizikalnih lastnosti,
– če podatki kažejo na to, da se ob spremembi sestave pripravka z znano sestavo njegova razvrstitev ne spremeni,
– če je pripravek dan v promet v obliki aerosolov, ki izpolnjuje zahteve predpisov na področju aerosolov.
(3) Za primere iz dela A priloge IV tega pravilnika, za katere metode iz prvega odstavka tega člena niso primerne, se uporabljajo alternativni načini izračunavanja iz dela B priloge I tega pravilnika.
(4) Nevarne fizikalno-kemijske lastnosti FFS se ovrednotijo na podlagi ugotavljanja fizikalno-kemijskih lastnosti pripravka skladno z merili, navedenimi v prilogi VI pravilnika o nevarnih snoveh in na podlagi podatkov pridobljenih v skladu z metodami, ki so navedene v delu A priloge V pravilnika o nevarnih snoveh, razen če niso sprejemljive druge mednarodno priznane metode, ki so v skladu s predpisi za FFS.
6. člen
(ugotavljanje nevarnosti za zdravje)
(1) Nevarnosti, ki jih pripravek lahko predstavlja za zdravje, se ocenijo z uporabo:
a) dogovorjene računske metode, ki je opisana v prilogi II tega pravilnika,
b) preizkusnih metod, ki so navedene v delu B priloge V pravilnika o nevarnih snoveh ter z merili, navedenimi v prilogi VI pravilnika o nevarnih snoveh, oziroma kadar gre za FFS, se lahko uporabi druge mednarodno priznane metode, ki so v skladu s predpisi za FFS.
(2) V primeru, da pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za dajanje pripravkov v promet, ne glede na zahteve predpisov za FFS, z znanstvenimi preizkusi ugotovi, da z uporabo dogovorjenih računskih metod iz prejšnjega odstavka ali s pomočjo že obstoječih rezultatov raziskav na živalih ni mogoče določiti toksikoloških lastnosti pripravka, se lahko uporabijo metode, navedene v točki b) prejšnjega odstavka, in sicer pod pogojem, da je njihova uporaba upravičena. Kadar je bila katera od toksikoloških lastnosti pripravka ovrednotena po obeh metodah iz točk a) in b) prejšnega odstavka, se za razvrščanje uporabijo rezultati, dobljeni po metodi neposrednega eksperimentalnega določanja toksikoloških lastnosti (metoda iz točke b) prejšnjega odstavka), razen v primeru rakotvornosti, mutagenosti ali strupenosti za razmnoževanje, ko se vedno uporabi le dogovorjena računska metoda.
(3) Kadar je mogoče:
– z epidemiološkimi raziskavami, z znanstvenimi študijami primerov (kot je to navedeno v prilogi VI pravilnika o nevarnih snoveh) ali s statističnimi podatki (ki se nanašajo na poklicne bolezni) dokazati, da se toksikološki učinki na ljudeh razlikujejo od učinkov, ki jih nakazuje uporaba metod iz točke a) ali b) prvega odstavka tega člena, se pripravek razvrsti na podlagi ugotovljenih učinkov na človeka,
– dokazati, da razvrščanje s pomočjo dogovorjene računske metode iz točke a prvega odstavka tega člena zaradi neupoštevanja sinergističnega delovanja posameznih sestavin pripravka, daje blažji rezultat kot s preizkusno metodo iz točke b) prvega odstavka tega člena, se za razvrščanje uporabi rezultat, pridobljen po preizkusni metodi iz točke b) prvega odstavka tega člena,
– dokazati, da razvrščanje s pomočjo dogovorjene računske metode iz točke a) prvega odstavka tega člena, zaradi neupoštevanja antagonističnega delovanja posameznih sestavin pripravka, da ostrejši rezultat kot preizkusna metoda iz točke b) prvega odstavka tega člena, se za razvrščanje uporabi rezultat, pridobljen po preizkusni metodi iz točke b) prvega odstavka tega člena.
(4) Za pripravke z znano sestavo, razen za FFS, ki so bili razvrščeni po preizkusni metodi iz točke b) prvega odstavka tega člena, je treba izvesti ponovno oceno nevarnih lastnosti po metodah, opisanih v točki a) ali b) prvega odstavka tega člena, kadar:
– proizvajalec pripravka spremeni izhodiščne koncentracije ene ali več nevarnih sestavin pripravka, izražene v masnem ali volumskem deležu, v skladu z naslednjo preglednico:
----------------------------------------------------------------
Začetni koncentracijski Dovoljeno odstopanje od
interval sestavine v pripravku začetne koncentracije
(v masnih deležih) sestavine v pripravku
(v relativnih deležih)
----------------------------------------------------------------
≤ 2,5% ± 30%
> 2,5 ≤ 10% ± 20%
> 10 ≤ 25% ± 10%
> 25 ≤ 100% ± 5%
----------------------------------------------------------------
– proizvajalec pripravka spremeni njegovo sestavo s tem, da nadomesti ali pa doda eno ali več novih sestavin ne glede na to ali so nove sestavine zdravju nevarne v smislu 10. točke 2. člena ZKEM ali ne.
(5) Ponovna razvrstitev pripravkov se ne izvede v primeru, ko obstaja znanstveno potrjena domneva, da s ponovnim ugotavljanjem nevarnosti ne bo prišlo do spremembe razvrstitve.
7. člen
(ugotavljanje okolju nevarnih lastnosti)
(1) Nevarnosti, ki jih pripravek predstavlja za okolje, se ocenjujejo z uporabo enega ali več naslednjih postopkov:
a) z uporabo dogovorjene računske metode, opisane v prilogi III tega pravilnika oziroma kadar gre za FFS, se lahko uporabi druge mednarodno priznane metode, ki so v skladu s predpisi za FFS,
b) z ugotavljanjem okolju nevarnih lastnosti pripravka s pomočjo meril in metod, navedenih v prilogi VI in v C delu priloge V pravilnika o nevarnih snoveh.
Pogoji za uporabo preizkusnih metod so navedeni v C delu priloge III tega pravilnika.
(2) Kadar so nevarnosti za okolje ocenjene skladno s postopkoma iz prejšnega odstavka, se za razvrstitev pripravka uporabljajo rezultati metod iz točke b prvega odstavka tega člena.
(3) Za pripravke z znano sestavo, ki so bili razvrščeni po preizkusni metodi iz točke b) prvega odstavka tega člena, je treba izvesti ponovno oceno nevarnosti po metodah iz točk a) ali b) prvega odstavka tega člena, kadar:
– proizvajalec pripravka spremeni izhodiščne koncentracije ene ali več nevarnih sestavin pripravka izražene v masnem ali volumskem deležu, v skladu z naslednjo preglednico:
----------------------------------------------------------------
Začetni koncentracijski Dovoljeno odstopanje od
interval sestavine v pripravku začetne koncentracije
(v masnih deležih) sestavine v pripravku
(v relativnih deležih)
----------------------------------------------------------------
≤ 2,5% ± 30%
> 2,5 ≤ 10% ± 20%
> 10 ≤ 25% ± 10%
> 25 ≤ 100% ± 5%
----------------------------------------------------------------
– proizvajalec pripravka spremeni njegovo sestavo s tem, da nadomesti ali pa doda eno ali več novih sestavin ne glede na to ali imajo katero izmed nevarnih lastnosti v smislu 10. točke 2. člena ZKEM ali ne.
Ponovna razvrstitev pripravkov se ne izvede, če obstaja znanstveno potrjena domneva, da s ponovnim ugotavljanjem nevarnosti ne bo prišlo do spremembe razvrstitve.
II. PAKIRANJE
8. člen
(pakiranje)
(1) Nevarni pripravki, v smislu 1. člena tega pravilnika in priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh, se lahko dajo v promet le, če so pakirani v skladu z naslednjimi pogoji:
a) embalaža mora biti načrtovana in izdelana tako, da onemogoča nehoteno izhajanje vsebine. Ta zahteva pa se ne upošteva, kadar so predpisane posebne varnostne priprave,
b) materiali, iz katerih sta izdelana embalaža in zapiralo, ne smejo biti občutljivi na vsebino in ne smejo reagirati z njo oziroma tvoriti nevarnih produktov,
c) embalaža in zapirala morajo biti dovolj močni in trdni, da pri pričakovanih napetostih in silah med prevozom in ravnanjem ne popustijo,
č) embalažne enote, ki se lahko ponovno zaprejo oziroma se zapirajo z zamenljivimi zapirali, in pripadajoča zapirala morajo biti konstruirana tako, da se lahko vsakokrat ponovno tesno zaprejo, ne da bi po tem vsebina iz njih prosto izhajala,
d) vsaka embalažna enota, ki vsebuje pripravek, ki je v splošni uporabi in je v skladu s tem pravilnikom razvrščen kot zelo strupen (T+), strupen (T) ali jedek (C), mora biti, ne glede na njeno velikost, zaprta s posebnim zapiralom varnim za otroke ter mora nositi otipno opozorilo na nevarnost, v skladu z zahtevami iz priloge VII tega pravilnika. Zahteve te točke ne veljajo za aerosole in posode opremljene z zapečatenim razprševalnim mehanizmom, ki vsebuje pripravke, ki so nevarni, če jih vdihavamo (Xn, R65) in so razvrščeni ter označeni skladno z določili točke 3.2.3 priloge VI tega pravilnika,
e) Vsaka embalažna enota, ki vsebuje pripravek, ki je v splošni uporabi in je v skladu s tem pravilnikom razvrščen kot zdravju škodljiv (Xn), zelo lahko vnetljiv (F+) ali lahko vnetljiv (F), mora ne glede na njeno velikost, nositi otipno opozorilo za nevarnost v skladu z zahtevami iz priloge VII tega pravilnika. Zahteve te točke ne veljajo za aerosole, ki so razvrščeni kot zelo lahko vnetljivi (F+) ali lahko vnetljivi (F),
f) Embalažne enote z nevarnim pripravkom, ki so v splošni uporabi, ne smejo imeti:
– oblike in grafičnih dekoracij, ki bi utegnile privabljati ali vzbujati dejavno radovednost otrok ali zavajati uporabnika, in
– oblike, grafičnih dekoracij in označb, ki se navadno uporabljajo za živila, krmila, zdravila in kozmetiko ipd. ali nanje spominjajo.
(2) Otipna opozorila in zapirala morajo ustrezati tehničnim specifikacijam, ki so navedene v delih A in B priloge VII pravilnika o nevarnih snoveh.
(3) Embalaža pripravkov, ki je namenjena prevozu nevarnih pripravkov po železnici, cesti, notranjih plovnih poteh, po morju ali zraku, mora biti v skladu z določbami točk a), b) in c) prvega odstavka tega člena, ter v skladu s predpisi o prevozu nevarnega blaga.
III. OZNAČEVANJE
9. člen
(označevanje)
(1) Nevarni pripravki v smislu 10. točke 2. člena ZKEM se lahko dajejo v promet le, če so označeni z zahtevami tega člena, A in B dela priloge IV tega pravilnika ter 7.2 točke priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh. Nevarni pripravki v smislu 8. (in priloge VII pravilnika o nevarnih snoveh), 9. (in priloge IV tega pravilnika) in 13. člena tega pravilnika se dajejo v promet le, če so označeni v skladu z določbami delov B in C priloge IV tega pravilnika.
(2) Na vsaki embalažni enoti nevarnega pripravka morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno navedeni naslednji podatki:
a) trgovsko ime ali druga enakovredna označba za identifikacijo pripravka,
b) ime, polni naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje pripravek v promet,
c) kemijska imena nevarnih snovi ali kemijska imena nevarnih snovi kot sestavin pripravka, v skladu z zahtevami 7. točke priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh,
č) grafični znak (simbol) za nevarnost, črkovni znak za nevarnost (ki ni obvezen, je pa priporočljiv), napis za opozarjanje na nevarnost,
d) standardna opozorila R (stavki R),
e) standardna obvestila S (stavki S),
f) nominalna količina pripravka v pakiranju, če je namenjen splošni uporabi.
(3) Določene pripravke, ki so v skladu z določbami 7. člena tega pravilnika, razvrščeni kot okolju nevarni se lahko izjemoma označi drugače, kot določajo točke č), d), in e) prejšnjega odstavka tega člena. Te izjeme so navedene v A ali B delu priloge IV tega pravilnika.
(4) Prepovedano je vsako označevanje nevarnih pripravkov, ki jih obravnava ta pravilnik, z besedami “nestrupeno“, “nenevarno“, “neškodljivo“, “ne onesnažuje okolja“, “ekološko sprejemljivo“, niti z nobeno drugo izjavo, ki bi nakazovala, da pripravek ni nevaren.
(5) Označevanje FFS mora biti v skladu s tem členom in prilogo VI pravilnika o nevarnih pripravkih. Na embalaži teh pripravkov pa mora biti dodan stavek: “Zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja, upoštevajte navodila za uporabo.”
10. člen
(izvedba označevanja)
(1) Kadar se podatki iz prejšnjega člena tega pravilnika navajajo na etiketi na embalaži, mora biti le-ta trdno pritrjena na eno ali več strani embalaže tako, da so podatki neizbrisni in čitljivi v vodoravni legi, ko je embalaža normalno postavljena. Etiketa kot del celotne informacije na embalaži mora imeti naslednje dimenzije:
----------------------------------------------------------------
Volumen embalaže Dimenzije etikete (v mm)
----------------------------------------------------------------
od 125 mililitrov ali manj več kot 125 mililitrov do 3 litrov
več kot 3 do 50 litrov več kot 50 do 500 litrov
nad 500 litrov v skladu z velikostjo embalaže
najmanj 52 x 74 najmanj 74 x l05
najmanj l05 x l48 najmanj l48 x 2l0
----------------------------------------------------------------
Vsak simbol mora pokrivati najmanj eno desetino površine etikete in ne sme biti manjši od 1 cm2. Etikete z zgoraj navedenimi merami so namenjene predstavitvi samo tistih podatkov, ki jih predpisuje ta pravilnik, če je treba pa tudi dodatnih podatkov za varovanje zdravja človeka in okolja. Ostale informacije in druga pojasnila, ki morajo biti navedeni na embalaži v skladu z drugimi predpisi, se navedejo izven dela površine, določene v tem členu.
(2) V primerih, ko so predpisani podatki neizbrisno natisnjeni na embalažno enoto, etikete niso potrebne.
(3) Barva podlage in grafična izvedba etikete (ali površine na embalaži) morata biti taki, da črna in oranžnorumena barva simbola in ostalega besedila jasno izstopata iz ozadja.
(4) Vsi pisni podatki, ki morajo biti na etiketi oziroma na embalaži v skladu s prejšnjim členom tega pravilnika, morajo biti take barve, da jasno izstopajo iz barvne podlage. Velikost in širina črk ter razmaki med njimi morajo biti taki, da so napisi čitljivi brez težav. Posebne določbe o izgledu in dimenzijah podatkov na etiketi oziroma na embalaži so navedene v prilogi II tega pravilnika in v prilogi VI pravilnika o nevarnih snoveh.
(5) Kadar se daje nevarni pripravek v promet v Republiki Sloveniji, morajo biti podatki iz prejšnjega člena v slovenskem jeziku. Ne glede na to so nevarni pripravki za industrijsko in laboratorijsko uporabo lahko izjemoma označene le z napisi v tujem jeziku, če so vsi, ki z njimi ravnajo, na drug primeren način seznanjeni z njihovimi nevarnostmi.
(6) Šteje se, da so določbe tega pravilnika glede označevanja izpolnjene, če je:
a) zunanja ovojna oziroma transportna embalaža nevarnega pripravka, ki je sestavljena iz ene ali več enakih prodajnih podenot, označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in ko so notranje podenote označene v skladu s tem pravilnikom, ali
b) v primeru ene same (samostojne) embalažne enote, če je:
– označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in obenem v skladu s prvim, drugim, tretjim in petim odstavkom prejšnjega člena. Za pripravke, razvrščene po 7. členu tega pravilnika, se poleg tega uporabljajo tudi določbe četrtega odstavka prejšnjega člena, ki se nanašajo na nevarne lastnosti, če te niso bile izrecno navedene na etiketi,
– označena v skladu s posebnimi določbami iz priloge IV tega pravilnika oziroma iz priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh (npr. za posebne načine pakiranja kot so premične plinske posode oziroma za pripravke, ki vsebujejo določene nevarne snovi).
11. člen
(izjeme pri označevanju in pakiranju)
(1) Pri pripravkih, ki so nevarni v smislu določb 5., 6. ali 7. člena tega pravilnika in v obliki, v kakršni so dani v promet, ne predstavljajo nikakršne fizikalno-kemijske nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, so mogoče izjeme pri označevanju in pakiranju.
(2) Urad za kemikalije (v nadaljevanju: URSK) lahko:
a) odobri, da se označevanje izvede na drug primeren način na embalaži, ki je ali premajhna ali kako drugače neprimerna za označevanje v skladu z 9. in 10. členom ter drugim odstavkom 10. člena tega pravilnika,
b) odobri označevanje na kakšen drug ustrezen način oziroma izjemoma celo opustitev označevanja na embalaži, ki ni v skladu z 9. in 10. členom tega pravilnika oziroma, če gre za pripravke, ki so oksidativni, zelo lahko vnetljivi, lahko vnetljivi, vnetljivi ali zdravju škodljivi, dražilni, pod pogojem, da je količina pripravka v posamezni embalažni enoti tako majhna, da ne predstavlja nobene nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo,
c) odobri odstopanje od izpolnjevanja določb 9. in 10. člena tega pravilnika, ki so razvrščeni skladno z določbami 7. člena tega pravilnika, da so pakiranja nevarnih pripravkov neoznačena ali označena na kakšen drug ustrezen način, če vsebujejo tako majhne količine, da ne predstavljajo nevarnosti za okolje,
č) odobri odstopanje od izpolnjevanja določb 9. in 10. člena tega pravilnika, da so pakiranja pripravkov, ki niso omenjeni v točkah b) ali c) tega odstavka, označena na kakšen drug ustrezen način, če so pakiranja za označevanje po določbah 9. in 10. člena tega pravilnika premajhna, in ne predstavljajo nevarnost za ljudi.
12. člen
(oglaševanje in prodaja na daljavo)
(1) Oglaševanje nevarnih pripravkov ne sme vsebovati zavajajočih ali neresničnih podatkov o nevarnih lastnostih pripravka ali drugih zavajajočih sporočil o namenu in načinu uporabe. Oglasi za nevarne pripravke ne smejo neposredno ali posredno:
– navajati, da pripravek ni nevaren ali da je manj nevaren, kot je v resnici,
– spodbujati k nekontrolirani, neracionalni ali nepravilni uporabi nevarnega pripravka.
(2) Pri vsakem oglaševanju nevarnega pripravka, ki kupcu omogoča sklenitev prodajne pogodbe, ne da bi pred tem videl etiketo za ta pripravek (pogodbe, sklenjene na daljavo), mora biti del oglasa namenjen posredovanju podatkov o nevarnih lastnostih, ki so navedeni na etiketi. Ta del oglasa mora biti jasen, čitljiv in razumljiv in mora vsebovati v slikovni, govorni ali kombinirani obliki najmanj:
– podatek o razvrstitvi snovi (npr. “pripravek je jedek“ ali “pripravek je nevaren za okolje“), pri slikovnih oglasih pa tudi grafični simbol za nevarnost,
– R stavke,
– splošno opozorilo, ki se glasi: “Pred uporabo natančno preberite etiketo in upoštevajte navodila za uporabo!“.
13. člen
(varnostni list)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma daje nevarni pripravek v promet, je dolžna zaradi varovanja zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu:
a) najkasneje ob prvi dobavi nevarnega pripravka poklicnemu uporabniku (npr. v proizvodnji, trgovini ali obrti) brezplačno posredovati varnostni list o nevarnem pripravku v skladu s prilogo VIII pravilnika o nevarnih snoveh,
b) na zahtevo poklicnega uporabnika pripraviti varnostni list, ki vsebuje podatke o pripravkih, ki po določbah 5., 6. in 7. člena tega pravilnika, niso razvrščeni kot nevarni, in sicer v skladu s 3. točko uvoda priloge VIII pravilnika o nevarnih snoveh.
(2) Podatki, navedeni na varnostnem listu, so v prvi vrsti namenjeni poklicnim uporabnikom in jim morajo omogočiti sprejem ukrepov, potrebnih za varovanje zdravja, za zagotavljanje varnosti in za varovanje okolja na delovnem mestu.
(3) Varnostni list in njegova dostava morata izpolnjevati določbe priloge VIII tega pravilnika. Varnostni list se lahko prejemniku posreduje v pisni obliki ali z ustreznimi elektronskimi mediji. Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma, ki daje nevarni pripravek v promet, mora spremljati nova spoznanja o nevarnem pripravku, ki ga daje v promet in sproti dopolnjevati varnostni list. Ob vsaki spremembi varnostnega lista mora nov varnostni list posredovati URSK in vsem poklicnim uporabnikom, ki so jim dobavili nevarni pripravek v zadnjih 12 mesecih pred spremembo varnostnega lista.
(4) Za pripravke, ki se v skladu s tem pravilnikom in pravilnikom o nevarnih snoveh ne razvrščajo kot nevarni, je izdelava varnostnega lista priporočljiva, še posebej pri realizaciji sistemov kakovosti in varstva okolja. Izjema so nenevarni pripravki iz 3. točke priloge VIII pravilnika o nevarnih snoveh.
(5) Za nevarne pripravke, ki se dajejo v promet na slovenskem trgu, mora biti varnostni list v slovenskem jeziku. V določenih primerih iz 5. točke uvoda priloge VIII pravilnika o nevarnih snoveh, je lahko varnostni list samo izjemoma v tujem jeziku.
(6) Za izdelavo varnostnega lista in verodostojnost podatkov je odgovorna pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarni pripravek v promet.
14. člen
(tajnost kemijskih imen)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, lahko izkoristi pravico do zaščite tajnosti kemijskega imena snovi v pripravku (za katero se zahteva navajanje kemijskega imena na etiketi oziroma v varnostnem listu pripravka v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega pravilnika) pod naslednjimi pogoji:
a) pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, mora dokazati, da bi razkritje kemijske identitete snovi, ki je v pripravku, lahko resno ogrozilo zaupno naravo proizvodne ali poslovne skrivnosti,
b) nevarna snov v pripravku je lahko razvrščena samo kot “ZDRAVJU ŠKODLJIVA“ (Xn) na podlagi njenih akutnih smrtnih učinkov (ki se opisujejo s stavki R20, R21, R22); poleg tega sme biti razvrščena še kot eksplozivna (E), oksidativna (O), zelo lahko vnetljiva (F+), lahko vnetljiva (F), vnetljiva, dražilna (Xi) ali okolju nevarna (N). Ta postopek se ne more uporabiti v primeru, če je bila snovi določena maksimalna mejna koncentracija izpostavljanja.
(2) Preden pravna ali fizična oseba da pripravek, ki vsebuje alternativno poimenovano(e) snov(i) v promet, mora URSK poslati pisni zahtevek, v skladu s točko 2. priloge V tega pravilnika, za odobritev alternativnega poimenovanja. Dokumentacija se na URSK obravnava v skladu s predpisi o tajnih podatkih in je skladno z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, predmet mednarodnih izmenjav tovrstnih informacij. URSK lahko zahteva še dodatne podatke, ki so nujni za presojo upravičenosti prošnje za alternativno poimenovanje.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
(prehodne določbe)
(1) Nevarni pripravki, ki so v prometu Republike Slovenije, morajo biti razvrščeni, pakirani in označeni v skladu s tem pravilnikom in pravilnikom o nevarnih snoveh najkasneje do 31. 12. 2003.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se mora razvrstitev, pakiranje in označevanje fitofarmacevskih sredstev in biocidov uskladiti z določbami tega pravilnika in pravilnika o nevarnih snoveh do 30. 7. 2004.
16. člen
(predpis, ki preneha veljati)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Uradni list RS, št. 73/99, 3/00, 45/00, 28/01, 55/01 in 33/02).
17. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0220-5/02
Ljubljana, dne 13. novembra 2002.
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje
