Na podlagi 15., 16., 17. in 18. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) in 18. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95 in 33/96) je Svet mestne občine Kranj na 36. seji dne 23. 10. 2002 sprejel

S tem odlokom se dopolnijo in spremenijo posamezna določila odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 2/01 in 79/01 – v nadaljevanju: odlok).

V odloku se 3. člen spremeni tako, da glasi:

“(1) Svet mestne občine Kranj (v nadaljevanju: Svet MOK) odloča na predlog župana o splošnih usmeritvah zagotavljanja prometne varnosti in o prometnih ureditvah na posameznih območjih naselij občine.

(2) Zaradi nemotenega in varnega prometa določa župan območja za pešce in območja umirjenega prometa, splošno prepoved prometa na posamezni cesti, ulici ali trgu ter enosmerne ceste.
(3) Oddelek za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: Oddelek za GJS), kot občinski upravni organ, pristojen za ceste in promet:
– določa prednostne in stranske ceste;
– določa prepovedi in omejitve prometa za posamezne vrste vozil;
– določa območja omejene hitrosti in omejuje hitrost vožnje na občinskih cestah;
– določa prometno signalizacijo na občinskih cestah;
– določa javne in rezervirane parkirne površine, način parkiranja, območja kratkotrajnega parkiranja in območja, kjer je treba parkiranje plačati, prepoved parkiranja in ustavljanja;
– odreja postavitev in vzdrževanje varovalnih ograj ter posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok, slabotnih in ostarelih ter telesno in duševno prizadetih oseb;
– odreja ukrepe za umirjanje hitrosti;
– ureja promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vprežnimi vozili;
– ureja gonjenje in vodenje živine;
– ukrepa v drugih zadevah zagotavljanja prometne varnosti.”

V odloku se v 4. členu (območje umirjenega prometa) spremeni pojasnilo vsebine člena, tako, da glasi “območje za pešce”, vsebina pa se dopolni in spremeni tako, da glasi:

“(1) Območje dela mesta Kranja, ki obsega Jahačev prehod, Maistrov trg, Prešernovo ulico, Glavni trg, Poštno ulico, Tavčarjevo ulico, Reginčevo ulico, Tomšičevo ulico, Jenkovo ulico, Cankarjevo ulico, Trubarjev trg, ulico Škrlovec in ulico Pot na kolodvor je območje za pešce.

(2) Promet in parkiranje motornih vozil je v območju za pešce prepovedano.
(3) V območju za pešce imajo pešci prednost pred vozili ter uporabniki posebnih prevoznih sredstev (športni pripomočki in naprave – rolke, rolerji, skiroji, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca).”

(1) V odloku se v 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 25. in 33. členu zamenja izraz “območje umirjenega prometa” z izrazom “območje za pešce”.
(2) V odloku se v prvem odstavku 5. člena besede “v coni za pešce” zamenjajo z besedami “v območju za pešce”.

V odloku se 7. člen spremeni tako, da glasi:

“(1) Motorna vozila razen vozil iz drugega odstavka 5. člena odloka, ki smejo voziti v območju za pešce na podlagi 5. in 6. člena tega odloka, morajo biti v času zadrževanja v tem območju označena z dovolilnico, ki jo izda Oddelek za GJS. Dovolilnica mora biti nameščena na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom.

(2) Pred izdajo dovolilnice za vozila stanovalcev s stalnim prebivališčem in začasnim bivališčem ter lastnikov nepremičnin na območju za pešce lahko Oddelek za GJS zahteva predhodno soglasje Krajevne skupnosti Kranj Center.
(3) Vozila invalidov ter zdravstvenih delavcev in delavcev socialnih služb morajo biti v času vožnje in parkiranja v območju za pešce označena z veljavno parkirno karto.
(4) Imetnik dovolilnice iz prvega odstavka tega člena je dolžan zahtevati izdajo nove dovolilnice, če se spremenijo podatki, ki vplivajo na vsebino dovolilnice. Za novo dovolilnico mora zahtevati v roku 15 dni po spremembi podatkov.
(5) Imetnik dovolilnice iz prvega odstavka tega člena je dolžan dovolilnico vrniti Oddelku za GJS v petnajstih dneh od dneva, ko prenehajo veljati pogoji za izdajo dovolilnice.
(6) Dovolilnice iz prvega odstavka in parkirne karte iz tretjega odstavka smejo na območju za pešce uporabljati le njihovi imetniki.
(7) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena.
(8) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznujeta za prekršek voznik in imetnik dovolilnice oziroma parkirne karte, ki ravna v nasprotju s petim in šestim odstavkom tega člena.
(9) Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, imetnik dovolilnice, ki ravnata v nasprotju s petim in šestim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne oseba pa z denarno kaznijo 60.000 tolarjev. “

V odloku se v 8. člen odloka spremeni tako, da glasi:

“Na območju za pešce je hitrost motornih vozil omejena na največ 5 km/h.”

V odloku se 9. člen dopolni in spremeni tako, da glasi:

“(1) Na prometnih površinah v območju za pešce je dovoljeno le kratkotrajno parkiranje vozil do 30 minut.

(2) Na prometnih površinah v območju za pešce smejo vozila ustavljati le na mestih, določenih na dovolilnici, začasnem dovoljenju oziroma vstopni karti. Vozila smejo parkirati samo v času nakladanja in razkladanja blaga oziroma vstopanja in izstopanja potnikov.
(3) Vozniki morajo čas začetka parkiranja vozila označiti s parkirno uro na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom. Po poteku časa kratkotrajnega parkiranja morajo vozila umakniti na označena parkirišča za stanovalce, v garaže ali na funkcionalna zemljišča oziroma jih morajo umakniti iz območja za pešce.
(4) Začetek parkiranja, ki je bil nastavljen na parkirni uri po vstopu na območje za pešce, ni dovoljeno pred oziroma po poteku časa kratkotrajnega parkiranja nastaviti na novo z namenom, da se podaljša čas zadrževanja vozila v območju za pešce.
(5) Stanovalci s stalnim prebivališčem na območju za pešce, ki nimajo garaž ali funkcionalnih zemljišč, kjer bi lahko parkirali svoja vozila, smejo svoja vozila časovno neomejeno parkirati le na označenih parkirnih površinah, ki jih Oddelek za GJS določi v Tavčarjevi, Tomšičevi in Poštni ulici ter na Trubarjevem trgu. Natančno lokacijo in število parkirnih mest določi v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Center.
(6) Na označenih parkirnih površinah, določenih za vozila stanovalcev s stalnim prebivališčem na območju za pešce, ne smejo parkirati drugi uporabniki javnih prometnih površin v tem območju.
(7) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s drugim in tretjim in šestim odstavkom tega člena.
(8) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

V odloku se zaporedje členov 10., 11., 12. in 13. zamenja tako, da 12. člen (enkraten vstop v območje umirjenega prometa) postane 10. člen, 10. člen odloka (fizična zapora in nadzor vstopa) sledi kot novi 11. člen, 13. člen odloka (upravljanje s sistemom fizične zapore) sledi kot novi 12. člen in 11. člen odloka (voznina) sledi kot novi 13. člen.

V odloku se 12. člen odloka dopolni in spremeni tako, da glasi:

“(1) Na območje za pešce je izjemoma dovoljen enkraten ali občasen vstop:

– za posamični občasni dovoz in odvoz blaga, ki ga je zaradi njegove narave, velikosti ali teže potrebno peljati in ga iz upravičenega razloga ni bilo mogoče pripeljati ali odpeljati v času, določenem za dovoz in odvoz blaga,
– za izvajanje servisnih storitev na poziv stanovalcev ali imetnikov poslovnih prostorov na območju za pešce,
– zaradi poroke v mestni hiši oziroma v cerkvi,
– v drugih podobnih upravičenih posamičnih primerih.
(2) Na podlagi ustreznega dokazila (spremnega dokumenta blaga, naročila servisne storitve, potrdila o poroki in podobno) je mogoče pridobiti dovoljenje (vstopno karto) za enkraten vstop v območje za pešce tudi na mestu nadzora vstopa pri mostu čez Kokro.”

V odloku se 10. člen odloka dopolni in spremeni tako, da glasi:

“(1) Območje za pešce je lahko varovano s premičnimi in nepremičnimi fizičnimi zaporami za preprečevanje vožnje vozil (v nadaljevanju: sistem fizične zapore).

(2) Naprave in oprema sistema fizične zapore so last Mestne občine Kranj.
(3) Za vstop na območje za pešce lahko imetniki dovolilnic za vožnjo v območju za pešce pridobijo v uporabo tehnični pripomoček za upravljanje s sistemom fizične zapore.
(4) Tehnični pripomoček za upravljanje s sistemom fizične zapore sme uporabljati le imetnik pravice uporabe tehničnega pripomočka. Imetnik je dolžan tehnični pripomoček vrniti Oddelku za GJS v petnajstih dneh od dneva, ko prenehajo veljati pogoji za izdajo dovolilnice za vožnjo in ustavljanje v območju za pešce.
(5) Kdor namerno, zaradi neupoštevanja prometne signalizacije ali neupoštevanja navodil uporabe poškoduje naprave in opremo sistema fizične zapore, se kaznuje z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, povrniti pa mora tudi nastalo škodo.”
(6) Imetnik, ki namerno začasno ali trajno odtuji tehnični pripomoček za upravljanje s sistemom fizične zapore oziroma z njim omogoči vstop na območje za pešce nekomu, ki za vstop ni pridobil dovoljenja, se kaznuje z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, Oddelek za GJS pa mu z odločbo lahko prepove njegovo uporabo.

V odloku se 13. člen odloka dopolni in spremeni tako, da glasi:

“(1) Za upravljanje s sistemom fizične zapore in nadzora vstopa lahko župan pooblasti samostojnega podjetnika ali gospodarsko družbo (v nadaljevanju: upravljalec sistema).

(2) Upravljalec skrbi za sistem fizične zapore, izvaja nadzor enkratnega vstopa, izdaja tehnične pripomočke za upravljanje s sistemom fizične zapore ter opravlja druge naloge v skladu s pooblastilom župana in pogodbo o upravljanju sistema fizične zapore.”

V odloku se 11. člen odloka dopolni in spremeni tako, da glasi:

“(1) Dostop na območje za pešce in čas zadrževanja motornih vozil na območju za pešce se lahko omeji tako, da se posameznemu imetniku dovolilnice za vstop, vožnjo in ustavljanje v območju za pešce določi mesto vstopa in izstopa ter čas in druge pogoje uporabe tehničnega pripomočka za upravljanje s sistemom fizične zapore.

(2) Način, obliko in pogoje vstopa ter omejevanje časa zadrževanja motornih vozil na območju za pešce in omejevanje uporabe tehničnih pripomočkov za upravljanje s sistemom fizične zapore določi župan z odredbo.
(3) Za uporabo javnih prometnih površin v območju za pešce za kratkotrajno parkiranje se lahko določi tudi posebna taksa – voznina. Višina voznine je lahko različna glede na obdobje dneva, ko se vozilo zadržuje v območju za pešce in glede na čas zadrževanja vozila v območju za pešce, glede na dejavnost, zaradi katere je potreben prevoz v območju za pešce in glede na prekoračitev največje dovoljene mase.
(4) Zavezance za plačilo voznine, višino tarife voznine ter način in pogoje plačila voznine določi župan z odredbo.”

(1) V odloku se v 22. členu spremeni četrti odstavek tako, da glasi:

“Za rezervirane parkirne površine plačujejo uporabniki posebno takso.”

(2) V odloku se v 22. členu črta sedmi odstavek.

V odloku se v tretjem odstavku 23. člena zagrožena kazen 10.000 tolarjev poviša na na 15.000 tolarjev.

V odloku se v 24. členu (urejanje javnih parkirnih površin) pojasnilo vsebine člena spremeni tako, da glasi “upravljanje javnih parkirnih površin”, vsebina člena pa se dopolni in spremeni tako, da glasi:

“(1) Javne parkirne površine upravlja Mestna občina Kranj.

(2) Na javnih parkirnih površinah, na katerih je uvedeno plačevanje parkirnine, je treba parkirnino plačati v predpisani obliki in na predpisan način.
(3) Obliko, način in višino parkirnine določi župan z odredbo.
(4) Za pobiranje parkirnine lahko župan pooblasti samostojnega podjetnika ali gospodarsko družbo, ki jo izbere na osnovi javnega razpisa.”

V odloku se 25. člen (prepovedi ustavljanja in parkiranja) dopolni in spremeni tako, da glasi:

“(1) Ustavitev in parkiranje vozil ni dovoljeno:

1. na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom;
2. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti ali kolesarskem pasu;
3. na železniškem prehodu ali manj kot 15 m od prehoda oziroma proge;
4. v križišču in v razdalji manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča;
5. na mostu in nadvozu, v predoru, podvozu, galeriji;
6. na ozkem in nepreglednem odseku ceste (ovinku, pod klancem), če drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo;
7. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
8. na pospeševalnem, zaviralnem, prehitevalnem in odstavnem pasu;
9. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak ali napravo, ki daje svetlobne ali zvočne signale;
10. na označenem avtobusnem postajališču na vozišču ali manj kot 15 m od njega; dovoljena je ustavitev na postajališču izven vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet;
11. na vozišču ceste izven naselja;
12. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil;
13. na mestu, kjer je ustavljanje in parkiranje prepovedano s cestno prometno signalizacijo;
14. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu;
15. na javnih prometnih površinah, kadar tako parkirano vozilo ovira ali ogroža promet drugih udeležencev v prometu ter na cestah v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v isto smer;
16. na parkirnih površinah, rezerviranih za vozila invalidov in postajališčih avto taksi vozil,
17. pred dovozom do stavb, vhodom v stavbe, na dvorišča in garaže ter v pasažah;
18. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;
19. na parkirnih prostorih na območju za pešce, rezerviranih za vozila stanovalcev s stalnim prebivališčem na območju za pešce,
20. na zelenicah, otroških in drugih igriščih ter na drugih javnih površinah,
21. na mestih, kjer so nameščeni hidranti,
22. na označenih površinah pred transformatorskimi postajami,
23. pred in na prostoru, določenem za odlaganje posod za zbiranje komunalnih odpadkov (sanitarni otoki) oziroma tako, da ovira izvajalcev komunalne službe pri opravljanju njihove dejavnosti.
(2) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točko prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 13., 14., 15., 16., 17. in 18. točko prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 19., 20., 21., 22. in 23. točko prvega odstavka tega člena. “

V odloku se v 33. členu (odstranitev nepravilno parkiranega vozila) v prvem odstavku dopolni in spremeni 3. točka tako, da glasi:

“da je vozilo parkirano v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa brez ustrezne dovolilnice, začasnega dovoljenja oziroma vstopne karte ali v nasprotju z lokacijo parkiranja, določeno na dovolilnici, začasnem dovoljenju oziroma vstopni karti ali da na vozilu ni označen začetek parkiranja oziroma je dovoljeni čas parkiranja potekel,”

V odloku se v 34. členu (pokvarjena in poškodovana vozila) drugi odstavek dopolni tako, da glasi:

“Če lastnik vozila ne odstrani v določenem roku, odredi občinski inšpektor ali redar odstranitev vozila na stroške lastnika. Pritožba zoper odredbo o odstranitvi vozila ne zadrži njene izvršbe.”

V odloku se v 35. členu (zapuščena vozila) tretji odstavek dopolni tako, da glasi:

“V primeru, ko je vozilo po preteku roka še vedno na javni površini, odredi občinski inšpektor ali občinski redar odstranitev vozila in hrambo na varovanem prostoru. Stroški povezani z odstranitvijo ter hrambo vozila bremenijo lastnika vozila. Pritožba zoper odredbo o odstranitvi vozila ne zadrži njene izvršbe.”

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.