Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Bruna Cvikla in drugih, vseh iz Maribora, na seji dne 21. novembra 2002

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tretje alinee četrtega odstavka 249. člena in 292. člena statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 19/01) se sprejme.
2. Izvrševanje tretje alinee četrtega odstavka 249. člena in 292. člena statuta Univerze v Mariboru se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
3. Do končne odločitve ustavnega sodišča se volilna opravila, določena s sklepom o razpisu volitev rektorja Univerze v Mariboru z dne 27. 9. 2002, ne smejo opravljati.
4. Zadržanje iz 2. točke in prepoved opravljanja volilnih opravil iz prejšnje točke začneta učinkovati z dnem vročitve tega sklepa v. d. rektorja Univerze v Mariboru.
5. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o razpisu volitev rektorja Univerze v Mariboru z dne 27. 9. 2002 se zavrže.

1. Pobudnik, kandidat za rektorja Univerze v Mariboru, izpodbija 249. člen in 292. člen statuta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: statut UM), ker meni, da sta v neskladju z zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 99/99 in 64/01 – v nadaljevanju: ZVis) in da kršita 43. in 44. člen ter tretji odstavek 153. člena ustave. Navaja, da 249. člen statuta določa Akademski zbor kot organ Univerze v Mariboru, čeprav ZVis predvideva Akademski zbor kot organ članice univerze in ne kot organ univerze. S tem ko je Akademski zbor univerze v tretji alinei četrtega odstavka 249. člena pooblaščen, da med drugimi nalogami opravlja tudi kandidacijske postopke za volitve rektorja univerze in določa kandidate za rektorja, po mnenju pobudnika posega v pravico, da se o vsakem predlaganem kandidatu izreče celotno volilno telo. S predhodnimi volitvami kandidatov za rektorja na Akademskem zboru, predvidenimi v 292. členu statuta, so posamezni kandidati že vnaprej izločeni, ne da bi o njihovi kandidaturi glasovali vsi visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so zaposleni na univerzi s polnim delovnim časom, vključno z desetimi predstavniki študentskih svetov članic univerze tako, kot to določa 9. člen zakona o spremembah in dopolnitvah ZVis (Uradni list RS, št. 99/99 – ZViS-A). Ker se z izpodbijani določbami kršita ustavni pravici iz 43. in 44. člena ustave, pobudnik predlaga, naj ustavno sodišče zadrži izvrševanje določb tretjega do sedmega odstavka točke VI. ter drugega in tretjega odstavka točke VII. sklepa o razpisu volitev rektorja Univerze v Mariboru z dne 27. 9. 2002 (v nadaljevanju: sklep o razpisu), da bi se preprečila izvedba nedemokratičnih, nezakonitih in neustavnih volitev na univerzi, ki kot institucija poleg znanja in ustvarjalnosti vzpodbuja, goji in na študente ter družbeno okolje prenaša številne vrednote moderne družbe. Izvedba predvolilnega postopka, predvidenega za 3. 12. 2002, naj bi bila v posmeh ciljem, ki jih zasleduje univerza. Zato predlaga, naj ustavno sodišče o pobudi odloči prednostno, to je pred 3. 12. 2002. Dr. Andrej Umek, dr. Dean Korošak, dr. Valter Doleček, dr. Joso Vukman in dr. Renata Jecl so v pismenih vlogah izjavili, da se pridružujejo navedeni pobudi oziroma jo podpirajo.
2. Univerza v Mariboru v odgovoru navaja, da je Akademski zbor univerze ustanovljen kot organ univerze v skladu s petim odstavkom 20. člena ZVis, ki dopušča, da ima visokošolski zavod oziroma drugi zavodi – članice univerz tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom ali statutom. Akademski zbor univerze naj bi bil najširši in najbolj demokratičen organ (parlament) univerze, v katerem so enakopravno zastopane vse članice – fakultete in visoke šole Univerze v Mariboru, zagotovljena pa je tudi participacija študentov. Poudarja, da univerza na podlagi druge in osme alineje drugega odstavka 6. člena ZVis avtonomno ureja volitve rektorja univerze. Ker drugi odstavek 23. člena ZVis ne ureja niti kandidiranja niti načina volitev rektorja, temveč le opredeljuje “krog oziroma status volilnih upravičencev”, je bilo treba kandidacijski postopek in volitve nujno urediti v statutu UM, sicer volitev ne bi bilo mogoče izpeljati. Neposredne volitve, ki naj bi jih predpostavljal ZVis, pa je uredil statut UM in pravilnik o volitvah rektorja, kar naj bi bilo v skladu z zahtevo zakona, da univerza avtonomno uredi postopek in volitve svojih organov. Z neposrednimi volitvami naj bi bilo mogoče začeti šele potem, ko so kandidati določeni in potrjeni na pristojnih organih v skladu s statutom UM. Potrditev predlaganih kandidatov, ki morajo izpolnjevati kriterije, določene v Statutu UM, je urejena v njegovem 292. členu na izredno demokratičen način, saj se izvede na stočlanskem Akademskem zboru (80 predstavnikov fakultet in 20 predstavnikov študentov) z neposrednimi in tajnimi volitvami. Vsak kandidat naj bi imel enake možnosti, zagotovljena pa naj bi bila tudi popolna enakopravnost vseh članic univerze in vseh kandidatov za rektorja v kandidacijskem postopku. Meni, da nobena od določb statuta UM, ki urejajo kandidacijski postopek za rektorja, ne pomeni kršitev zakona. Potrditev dveh kandidatov na Akademskem zboru pomeni, da imata podporo in zaupanje večine članic univerze in večine študentov. Po mnenju nasprotne udeleženke se je le s takšnim kandidacijskim postopkom mogoče izogniti primeru, da bi samo ena ali dve članici univerze z največjim številom visokošolskih učiteljev izvolili rektorja, čeprav ta ne bi imel podpore pri ostalih članicah univerze. Podobno ureditev naj bi imele tudi univerze sosednjih držav. Nasprotni udeleženec v svojem odgovoru obširno utemeljuje zakonitost tudi drugih določb 249. člena statuta UM, ki niso v neposredni zvezi z volitvami rektorja, prilaga pregled ureditve volitev rektorja na različnih univerzah v Evropi. Predlaga, naj ustavno sodišče pobudo zavrne.

3. Pobudnik izpodbija način izvolitve rektorja Univerze v Mariboru. Glede na pobudnikove navedbe je ustavno sodišče štelo, da izpodbija 249. člen statuta UM v tistem delu, v katerem Akademskemu zboru univerze, ki ni predviden v ZVis kot organ univerze, daje pristojnosti v zvezi z volitvami rektorja univerze. Določba tretje alinee četrtega odstavka 249. člena namreč določa, da Akademski zbor opravlja kandidacijske postopke za volitve rektorja univerze in določa kandidate za rektorja. Navedena pristojnost akademskega sveta je podrobneje urejena v izpodbijanem 292. členu statuta UM, ki ureja način t. i. potrjevanja kandidatov. Če sta za kandidata za rektorja samo dva, se na podlagi prvega odstavka 292. člena šteje, da je njuna kandidatura potrjena, in se izvedejo neposredne in tajne volitve. V primeru, da je predlaganih več kandidatov za rektorja, Akademski zbor na seji opravi “kandidacijski postopek v obliki predhodnih tajnih volitev” (drugi odstavek 292. člena), v katerem se izmed več kandidatov izbere (potrdi) dva kandidata za rektorja. Izvedbo teh predhodnih volitev ureja tretji odstavek 292. člena. Četrti odstavek tega člena določa, da na navedenih predhodnih volitvah ne more glasovati rektor, ki ponovno kandidira za to funkcijo.
4. ZVis v drugem odstavku 23. člena določa, da rektorja univerze izvolijo vsi visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so na univerzi zaposleni s polnim delovnim časom, volilno pravico pa ima tudi predstavnik študentskega sveta vsake članice univerze. Kot izhaja iz navedene določbe, zakon predpisuje neposredne volitve rektorja univerze. Ker statut UM določa poseben kandidacijski postopek, v katerem s predhodnimi volitvami Akademski zbor izbere le dva kandidata in na ta način izloči druge predlagane kandidate, je ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb statuta UM sprejelo (1. točka izreka). Presodilo bo, ali je izpodbijana ureditev v skladu z zakonom in z ustavo.
5. Po določbi 39. člena zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba sploh ne bi izvrševala.
6. Ustavno sodišče je zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb statuta UM in kot način izvršitve zadržanja določilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča volilna opravila, določena s sklepom o razpisu volitev, ne smejo opravljati. Prepoved opravljanja nadaljnjih volilnih opravil pomeni, da se volitve ne bodo mogle opraviti oziroma nadaljevati, dokler ustavno sodišče ne odloči o ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb. To ne pomeni, da bo univerza brez vodstva, saj določbe statuta UM urejajo vprašanje nadomeščanja rektorja (296. člen statuta UM). Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da izpodbijane določbe niso v neskladju z zakonom in z ustavo, se bodo volitve nadaljevale, ne da bi bilo treba ponoviti že opravljena volilna opravila. Posledice, ki bi nastale, če ustavno sodišče ne bi zadržalo izvrševanja izpodbijanih določb, v svoji končni odločitvi pa bi ugotovilo, da je izvedba volitev za rektorja, kot je urejena v izpodbijanih določbah statuta UM v neskladju z zakonom, bi bile nedvomno hujše. V tem primeru bi bila izvolitev rektorja nezakonita in bi bilo treba volitve ponovno opraviti. Da bi se preprečile navedene posledice, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti nezakonitih določb statuta UM, je ustavno sodišče odločilo, kot je razvidno iz 2. in 3. točke izreka.
7. Volitve rektorja univerze so v teku. Upravičeni predlagatelji so že predlagali svoje kandidate za rektorja. Kot je razvidno iz sklepa o razpisu volitev, naj bi bila v obdobju od 23. 11. 2002 do 28. 11. 2002 javna predstavitev kandidatov za rektorja, senat Univerze v Mariboru naj bi obravnaval poročilo o poteku kandidacijskega postopka na seji 2. 12. 2002, seja Akademskega zbora, na kateri naj bi se izvedle že navedene predhodne volitve dveh kandidatov, pa je predvidena 3. 12. 2002. Zato je ustavno sodišče posebej odločilo, kdaj začne učinkovati zadržanje izvrševanja (4. točka izreka).
8. Pobudnik izpodbija tudi sklep o razpisu volitev in predlaga njegovo zadržanje. Na podlagi prve do pete alinee prvega odstavka 160. člena ustave in prve do pete alinee prvega odstavka 21. člena ZUstS je ustavno sodišče pristojno za presojo splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Izpodbijani sklep o razpisu je akt, ki ga je na podlagi 289. člena statuta UM in 3. člena pravilnika o volitvah rektorja Univerze v Mariboru (obvestila Univerze v Mariboru XX-4-2002) sprejel senat Univerze v Mariboru, in pomeni določitev časovne izvedbe volitev. V razmerju do določb statuta in navedenega pravilnika izpodbijani sklep o razpisu po svoji vsebini nima in glede na svojo pravno naravo tudi ne more vsebovati splošnih določb. Pomeni le uporabo takšnih določb, vsebovanih v statutu UM in v pravilniku o volitvah rektorja Univerze v Mariboru. Drugi odstavek 289. člena statuta UM namreč določa, da se v sklepu določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve. Ker izpodbijani sklep ni predpis, za katerega presojo je pristojno ustavno sodišče, temveč posamični akt, izdan na podlagi splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, je pobudo zoper sklep o razpisu volitev rektorja Univerze v Mariboru zavrglo (5. točka izreka).
9. Ustavno sodišče je tudi odločilo, da bo zadevo obravnavalo prednostno.
10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena, 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno. Sodnik Jože Tratnik je v zadevi izločen.