Na podlagi 1. točke 11. člena, 19. člena in prvega odstavka 31. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije

‘Obveznik’ je banka, hranilnica in hranilno kreditna služba s sedežem v Republiki Sloveniji, ter podružnica tuje banke v Republiki Sloveniji, ki opravlja bančne storitve skladno z veljavnim zakonom o bančništvu.
‘Neposredne udeleženke’ sistema bruto poravnave v realnem času (BPRČ) so obvezniki, ki imajo odprt poravnalni račun pri Banki Slovenije.
‘Posredne udeleženke’ sistema bruto poravnave v realnem času (BPRČ) so obvezniki, ki nimajo poravnalnega računa pri Banki Slovenije.
‘Osnova za izračun obveznih rezerv’ pomeni obveznosti obveznika, na osnovi katerih izračuna obvezne rezerve.
‘Ročnost’ v tem sklepu pomeni pogodbeno določeno ročnost.
‘Stopnja obveznih rezerv’ je odstotek, ki se ga uporabi za izračun obveznih rezerv posameznih postavk osnove za izračun obveznih rezerv.
‘Račun obveznika pri Banki Slovenije’ je v primeru neposredne udeleženke poravnalni račun, v primeru posredne udeleženke pa posebni račun obveznih rezerv.
‘Obvezne rezerve’ so znesek, ki ga obveznik izračuna z množenjem osnove za izračun obveznih rezerv in ustreznih stopenj obveznih rezerv, in ga mora imeti v povprečju posameznega obdobja izpolnjevanja na računu pri Banki Slovenije in kot gotovino v blagajni.
‘Gotovina v blagajni’ je domači denar v blagajni obveznika, in sicer v obliki bankovcev in kovancev.
‘Obdobje izračuna’ je obdobje, določeno v 10. točki tega sklepa.
‘Obdobje izpolnjevanja’ je obdobje, določeno v 13. točki tega sklepa.
‘Stanje ob koncu dneva’ pomeni stanje na računu obveznika pri Banki Slovenije po zaprtju sistema BPRČ.
‘Delovni dan’ pomeni dan, ko obratuje BPRČ.
‘Obrestovanje’ pomeni plačilo obresti, ki jih Banka Slovenije plača obvezniku na stanje, ki ga ima obveznik na računu pri Banki Slovenije.
‘Manko’ je razlika med izračunanimi obveznimi rezervami in zneskom povprečnega izpolnjevanja obveznih rezerv v obdobju izpolnjevanja.

Obveznik je dolžan izračunavati in izpolnjevati obvezne rezerve pri Banki Slovenije v obliki in v višini, kot je določeno s tem sklepom.

Podružnice domačih bank, ki so ustanovljene v tujini, niso dolžne izračunavati in izpolnjevati obveznih rezerv po tem sklepu.

Obveznik izračuna obvezne rezerve na podlagi naslednjih vrst obveznosti:
– vlog – tolarskih in v tujem denarju (vpoglednih, vezanih, na odpoklic in z odpovednim rokom, prejetih posojil od pravnih oseb in od prebivalcev, ter drugih obveznosti),
– repo poslov in
– sredstev, pridobljenih z izdajo tolarskih dolžniških vrednostnih papirjev in dolžniških vrednostnih papirjev v tujem denarju.

V osnovo za izračun obveznih rezerv se ne upoštevajo obveznosti do institucij, ki so same obvezniki, in obveznosti do Banke Slovenije. Obveznik je upravičen do izključitve omenjenih obveznosti iz osnove, če lahko dokaže, da gre za obveznosti do institucije, ki je prav tako obveznik po tem sklepu, ali do Banke Slovenije.

Banka Slovenije lahko na nediskriminatorni osnovi izvzame iz osnove za izračun obveznih rezerv obveznosti do posamezne institucije. Merila in institucije Banka Slovenije določi s sklepom.

Obveznik izračuna osnovo za obvezne rezerve kot aritmetično povprečje vsote dnevnih knjigovodskih stanj obveznosti v obdobju izračuna obveznih rezerv.

0-odstotna stopnja obveznih rezerv velja za izračun obveznih rezerv od:
– vlog z ročnostjo nad dve leti,
– repo poslov z ročnostjo nad dve leti,
– repo poslov s kratkoročnimi državnimi vrednostnimi papirji,
– sredstev pridobljenih z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno ročnostjo nad dve leti in
– sredstev zbranih v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme.
2-odstotna stopnja obveznih rezerv velja za izračun obveznih rezerv od:
– tolarskih vlog z ročnostjo od 91 dni do dveh let,
– vlog v tujem denarju z ročnostjo do dveh let,
– repo poslov z ročnostjo od 91 dni do dveh let, razen repo poslov s kratkoročnimi državnimi vrednostnimi papirji, in
– sredstev pridobljenih z izdajo tolarskih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno ročnostjo od 91 dni do dveh let in sredstev pridobljenih z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v tujem denarju z dogovorjeno ročnostjo do dveh let.
7-odstotna stopnja obveznih rezerv velja za izračun obveznih rezerv od:
– tolarskih vlog z ročnostjo do 90 dni,
– repo poslov z ročnostjo do 90 dni, razen repo poslov s kratkoročnimi državnimi vrednostnimi papirji, in
– sredstev pridobljenih z izdajo tolarskih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno ročnostjo do 90 dni.

Obveznik izračuna obvezne rezerve, ki jih mora imeti v prihodnjem obdobju izpolnjevanja, z množenjem povprečnih dnevnih knjigovodskih stanj obveznosti v obdobju izračuna in ustreznih stopenj določenih v 8. točki tega sklepa.

Obdobje izračuna se začne 22. dne v preteklem mesecu in konča 21. dne v tekočem mesecu. Upoštevajo se vsi dnevi v mesecu.

Obveznik izpolni obvezne rezerve tako, da ima v obdobju izpolnjevanja v povprečju na računu pri Banki Slovenije in v blagajni znesek, ki je najmanj enak znesku izračunanih obveznih rezerv v tekočem obdobju izračuna.

Povprečje izpolnitve obveznih rezerv iz 11. točke tega sklepa se računa kot aritmetično povprečje dnevnih stanj na računu obveznika pri Banki Slovenije in v blagajni.

Obdobje izpolnjevanja se začne 27. dne v preteklem mesecu in konča 26. dne v tekočem mesecu. Upoštevajo se vsi dnevi v mesecu.

Obveznik mora imeti v tekočem koledarskem mesecu vsak dan od prvega do zadnjega dne na računu pri Banki Slovenije najmanj 50% obveznih rezerv, izračunanih za preteklo obdobje izpolnjevanja.

Banka Slovenije obrestuje stanje na računu pri Banki Slovenije do višine izračunanih obveznih rezerv za preteklo obdobje po obrestni meri 1% letno.

Obresti iz 15. točke tega sklepa Banka Slovenije plača obvezniku prvi delovni dan v mesecu za pretekli koledarski mesec.

Obveznik, ki delno ali v celoti ne izpolnjuje obveznih rezerv iz 11. točke tega sklepa, plača Banki Slovenije nadomestilo na znesek manka. Nadomestilo se izračuna z množenjem manka in obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
Banka Slovenije z odločbo izreče plačilo nadomestila, poleg ukrepa plačila nadomestila pa lahko izreče še enega ali več ukrepov, določenih v zakonu o Banki Slovenije.

Obveznik, ki nima predpisanih obveznih rezerv iz 14. točke tega sklepa dnevno na računu pri Banki Slovenije, mora za znesek premalo izločenih obveznih rezerv za vsak dan plačati nadomestilo. Nadomestilo se izračuna z množenjem dnevnega zneska premalo izločenih obveznih rezerv in obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, za vsak dan izračunano nadomestilo pa se obrestuje do konca meseca po lombardni obrestni meri Banke Slovenije, zmanjšani za eno odstotno točko.

Nadomestilo se obračunava in plačuje mesečno.

Natančnejše pogoje za izračun nadomestila in način plačila nadomestila Banki Slovenije se določi v navodilu za izdelavo poročila za izračun in izpolnitev obveznih rezerv, ki ga sprejme guverner Banke Slovenije.

Obveznik poroča Banki Slovenije o izračunu in izpolnjevanju obveznih rezerv. Način poročanja določi guverner z navodilom iz 20. točke tega sklepa.

Poročilo iz 21. točke tega sklepa za tekoči mesec predloži obveznik na predpisanem obrazcu Banki Slovenije najkasneje prvi delovni dan v naslednjem mesecu.

Skladno z začetkom uporabe tega sklepa kot jo določa 24. točka, preneha veljati sklep o obveznih rezervah (Uradni list RS, št. 36/02).

Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, prvič pa se uporabi za izračun in izpolnjevanje obveznih rezerv za mesec januar 2003.