Na podlagi četrtega odstavka 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

Ta pravilnik določa zahteve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: storitve javne službe).

Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko vodo razen padavinske vode, ki odteka v javno kanalizacijo iz površin, ki niso javne površine ali strehe.
Odvajanje in čiščenje tehnološke odpadne vode in tiste padavinske vode, ki se odvaja iz površin, ki niso javne površine, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih.
Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4.000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 2 uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
2. Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla.
3. Tehnološka odpadna voda je tehnološka odpadna voda, kot jo določa uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
4. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča tehnološka odpadna voda enega ali več istovrstnih virov onesnaževanja presega 40% merjeno s KPK.
5. Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava iz predpisa, ki ureja odvajanje odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.
6. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
7. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995.
8. Obdelava blata komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali odstranjevanjem z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Če se sežiga blato na območju komunalne čistilne naprave po predpisih o sežiganju odpadkov, se šteje sežiganje blata za obdelavo blata.
9. Območje izvajanja javne službe je območje lokalne skupnosti, za katerega je s predpisi lokalne skupnosti določen način in obseg izvajanja javne službe.
10. Javna površina je površina objekta ali dela objekta lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
11. Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v ustrezno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne ter nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
12. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
13. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje.
14. Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naselij, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in ki se zaključijo v skupni čistilni napravi.
15. Ponikvanje je vnašanje odpadne vode, ki je očiščena skladno s predpisi, v tla brez namena gnojenja prek ponikovalne naprave, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda.
16. Obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2002, določeno za širitev naselja.
17. Predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja razen območij iz prejšnje točke tega člena.
18. Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
19. Občutljivo območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav.
20. Obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dokončno najpozneje do 31. decembra 2002.

Naselje ali del naselja, v katerem je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode, če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE.
Na vodovarstvenem območju ali na občutljivem območju mora biti naselje ali del naselja, v katerem je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 10 PE, opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode, če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE.

Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali pa neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je v upravljanju lastnika stavbe.
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo.
Tehnološka odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, če za njo ni zagotovljenega čiščenja in odvajanja neposredno v vode skladno s predpisi.
V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.

Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem komunalne odpadne vode ni treba odvajati v javno kanalizacijo, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, lahko čisti v skupni mali komunalni čistilni napravi.

Komunalno in tehnološko odpadno vodo iz posameznega dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, je treba odvajati v primarno omrežje naselja, če:
– je letna obremenitev odvedene komunalne in tehnološke odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za odvajanje odpadne vode iz posameznega dela naselja v primarno omrežje naselja, večja od 0,1 PE, ali
– je dolžina kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti zaradi čiščenja komunalne in tehnološke odpadne vode v komunalni ali skupni čistilni napravi posameznega dela naselja, večja od dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za odvajanje komunalne in tehnološke odpadne vode iz posameznega dela naselja v primarno omrežje naselja.
Če se komunalna in tehnološka odpadna voda iz posameznega dela naselja ne odvaja v primarno omrežje naselja, se mora čistiti v komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je namenjena čiščenju odpadne vode tega območja.

Komunalno in tehnološko odpadno vodo, ki se odvaja iz naselja, je treba odvajati v magistralno omrežje, če:
– je letna obremenitev odvedene komunalne in tehnološke odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za odvajanje odpadne vode iz naselja v magistralno omrežje, večja od 0,3 PE, ali
– je dolžina kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti zaradi čiščenja komunalne in tehnološke odpadne vode v komunalni ali skupni čistilni napravi naselja, večja od dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za odvajanje komunalne in tehnološke odpadne vode iz naselja v magistralno omrežje.
Če se komunalna in tehnološka odpadna voda iz naselja ne odvaja v magistralno omrežje, se mora čistiti v komunalni ali skupni čistilni napravi naselja.
Komunalna in tehnološka odpadna voda, ki se odvaja v magistralno omrežje, se mora čistiti v komunalni ali skupni čistilni napravi naselij, iz katerih se odvaja komunalna in tehnološka odpadna voda.

Komunalna in skupna čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja več kot 10.000 PE mora biti opremljena za prevzem in obdelavo blata komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic ter prevzem in obdelavo komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic.

Za naselje ali del naselja, ki mora biti skladno z zahtevami tega pravilnika opremljeno z javno kanalizacijo, je treba zagotoviti kanalizacijsko omrežje za odvajanje in čiščenje padavinske vode, če celotna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode presega 2.000 PE.

Storitve javne službe se morajo zagotavljati na območju celotne lokalne skupnosti, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m.

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– čiščenje komunalne odpadne vode ter tehnološke odpadne in padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, skladno s predpisi o komunalnih čistilnih napravah,
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,
– prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter obdelavo blata,
– prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč in
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic,
– prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta in
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alinee.

Prevzeto odpadno komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe obdelati na komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata.
Če sam ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata pri upravljavcu komunalne čistilne naprave, ki ima za obdelavo blata proste zmogljivosti, ali ga obdelati v premični napravi za obdelavo blata.
Za obdelano blato komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje po predpisih o ravnanju z odpadki.
Če izvajalec javne službe namerava uporabiti prevzeto blato komunalnih čistilnih naprav kot rastlinsko hranilo, mora ravnati kot povzročitelj obremenitve skladno po predpisih, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla.

Izvajalec javne službe mora kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne službe, in ravnati z blatom skladno z načrtom.
Načrt ravnanja z blatom iz prejšnjega odstavka je primeren, če ni v nasprotju z operativnim programom ravnanja z blatom komunalnih čistilnih naprav, izdanim po predpisih na področju varstva okolja.

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe vzdrževati in čistiti kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinske vode.
Za odpadke iz peskolovov in lovilcev olj mora izvajalec javne službe kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z odpadki iz peskolovov in lovilcev olj in ravnati s temi odpadki skladno z načrtom.

Izvajalec javne službe mora lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o:
– komunalni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in blato,
– rokih in času praznjenja nepretočnih greznic in prevzemanja blata malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic,
– načinu praznjenja nepretočnih greznic ali oddajanja blata malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic,
– načinu predvidene predelave ali odstranjevanja prevzetega blata in
– drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic in prevzem blata malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic.
Mesto za obdelavo blata na komunalni čistilni napravi mora biti vidno označeno.

V zvezi z opravljanjem javne službe je treba upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da naj:
– na svojih površinah redno čistijo in vzdržujejo utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in
– čistijo in vzdržujejo svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.

Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o:
– naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe,
– dolžini kanalskih vodov sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja, ki ga upravlja,
– komunalnih čistilnih napravah, ki jih upravlja,
– malih komunalnih čistilnih napravah, za katere zagotavlja prevzem blata,
– nepretočnih greznicah, za katere zagotavlja praznjenje,
– pretočnih greznicah, za katere zagotavlja prevzem blata,
– virih onesnaževanja, ki odvajajo tehnološko odpadno vodo v javno kanalizacijo,
– celotni količini komunalne odpadne vode, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe,
– celotni količini tehnološke odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– kanalskih vodih za odvajanje padavinske vode,
– utrjenih površinah, na katerih zagotavlja redno čiščenje peskolovov,
– tipu vozil in opreme za čiščenje peskolovov, lovilcev olj, praznjenje greznic in prevzem blata,
– opremljenosti komunalnih čistilnih naprav za obdelavo blata,
– predelavi in odstranjevanju blata,
– odstranjevanju odpadkov iz peskolovov,
– pogostosti praznjenja nepretočnih greznic in prevzemanja blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznicah,
– vzdrževanju in čiščenju kanalskih vodov,
– rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja uporabnikov storitev javne službe o praznjenju in o prevzemanju blata in
– rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja uporabnikov javnih površin o rednem čiščenju površin in peskolovov ter lovilcev olj na teh površinah.
Če je izvajalec javne službe javno podjetje, mora biti program iz prvega odstavka tega člena sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.
Če lokalna skupnost zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava, mora biti predložitev programa iz prvega odstavka tega člena eden od pogojev javnega razpisa za pridobitev koncesije.

Izvajalec javne službe mora voditi letno evidenco o:
– naseljih, kjer zagotavlja storitve javne službe,
– stavbah, ki so priključene na javno kanalizacijo,
– stavbah, katerih komunalna odpadna voda se čisti v malih čistilnih napravah, ki niso del javne kanalizacije,
– stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v pretočne greznice,
– stavbah, katerih komunalna odpadna voda se zbira v nepretočnih greznicah,
– objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja,
– komunalnih čistilnih napravah,
– virih onesnaževanja, ki odvajajo tehnološko odpadno vodo v javno kanalizacijo,
– priključkih stavb na javno kanalizacijo,
– virih onesnaževanja, ki zbirajo tehnološko odpadno vodo v nepretočnih greznicah,
– celotni količini odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode,
– celotni količini odvedene in prečiščene tehnološke odpadne vode,
– količinah obdelanega, predelanega in odstranjenega blata,
– količini komunalne odpadne vode, prevzete s praznjenjem nepretočnih greznic,
– količini odpadkov iz peskolovov in lovilcev olj in
– utrjenih površinah, za katere zagotavlja oskrbo padavinske vode.
Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so tudi evidenčni listi o oddaji obdelanega blata in odpadkov iz peskolovov in lovilcev olj v odstranjevanje ali o uporabi blata kot rastlinsko hranilo.
Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o letni evidenci iz prvega odstavka tega člena hraniti najmanj pet let.

Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje do 31. marca posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.
Sestavni del poročila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidence iz prejšnjega člena.
Podrobnejšo vsebino in obliko poročila o izvajanju javne službe ter način poročanja predpiše minister, pristojen za okolje.

Predvideno poselitveno območje mora biti pred uporabo načrtovanih stanovanjskih, proizvodnih in drugih stavb opremljeno z javno kanalizacijo skladno z določbami tega pravilnika.

Na obstoječem poselitvenem območju, ki ga je treba opremiti s kanalizacijo glede na merila iz 4. člena tega pravilnika, je do izgradnje javne kanalizacije dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo neposredno v vode ali s ponikvanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode ni večja od 10 PE.
Na obstoječem poselitvenem območju, ki ga ni treba opremiti z javno kanalizacijo po merilih iz 4. člena tega pravilnika, ter izven območja naselij je za obstoječo stavbo dovoljeno do izgradnje male komunalne čistilne naprave odvajati komunalno odpadno vodo neposredno v vode ali s ponikvanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode ni večja od 10 PE.
Če je obstoječe poselitveno območje iz prvega in drugega odstavka tega člena na občutljivem območju, je do rokov, ki veljajo za izpolnitev pogojev za občutljiva območja, dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo s ponikvanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode ni večja od 10 PE.
Če je območje iz prvega in drugega odstavka tega člena na vodovarstvenem območju prvega ali drugega razreda, se mora do rokov, ki veljajo za izpolnitev pogojev za vodovarstvena območja, zbirati komunalno odpadno vodo v nepretočni greznici.
V nepretočni greznici se lahko zbira komunalna odpadna voda, katere letna obremenitev okolja ni večja od 50 PE.

Zahteve v zvezi z odvajanjem komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo morajo biti izpolnjene najkasneje do:
– 31. decembra 2007 na poselitvenem območju s PE večjim od 100.000,
– 31. decembra 2010 na poselitvenem območju s PE večjim od 15.000,
– 31. decembra 2015 na poselitvenem območju s PE med 2.000 in 15.000,
– 31. decembra 2017 na poselitvenem območju s PE med 50 in 2.000.
Na občutljivih območjih morajo biti zahteve v zvezi z odvajanjem komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo izpolnjene najkasneje do:
– do 31. decembra 2008 na poselitvenem območju s PE večjim od 10.000 in
– do 31. decembra 2012 na poselitvenem območju s PE med 50 in 10.000.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti zahteve glede odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo na vodovarstvenih območjih izpolnjene najkasneje do 12. decembra 2007.
Lastniki stavb na območju, ki ga ni treba opremiti z javno kanalizacijo po merilih iz 4. člena tega pravilnika in opremljanje zemljišč z javno kanalizacijo na teh območjih ni predvideno s programom opremljanja zemljišč, ter lastniki stavb zunaj naselja morajo zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah najkasneje:
– do 31. decembra 2010, če je stavba na vodovarstvenem območju in
– do 31. decembra 2018, če je stavba na občutljivem območju.

Zahteve iz prejšnjega člena so za posamezno poselitveno območje podrobneje določene v operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode po predpisih o varstvu okolja.
Izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka se podrobneje uredi v programu opremljanja zemljišč po predpisih o urejanju prostora.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti izvajanje javne službe po programu oskrbe iz 19. člena tega pravilnika najkasneje v letu 2004.
Zahteve o obveščanju uporabnikov storitev javne službe morajo izvajalci javne službe izpolniti najkasneje do 31. decembra 2004.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti vodenje evidence iz 20. člena tega pravilnika najkasneje do 31. decembra 2003.
Prvo poročilo o izvajanju javne službe morajo izvajalci javne službe posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, za leto 2003.

Določbe 14. člena tega pravilnika se začno uporabljati po uveljavitvi operativnega programa ravnanja z blatom komunalnih čistilnih naprav iz drugega odstavka 15. člena tega pravilnika.
Določbe 23. člena tega pravilnika se začno uporabljati po uveljavitvi operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode iz prvega odstavka 25. člena tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.