Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 24. novembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

Ustavna pritožba A. A. zoper sklepe Sveta mestne občine Kranj z dne 28. 10. 2002 se zavrže.

1. Pritožnik izpodbija v izreku navedene sklepe, s katerimi je bila izvoljena lista elektorjev iz Mestne občine Kranj za volilno telo za volitve članov Državnega sveta v 9 volilni enoti in navaja, da je svet mestne občine pri postopku njihovega sprejemanja kršil 2., 14., 22., 43., 44., 98., 153., 154., 155. in 161. člen ustave.

2. Zakon o državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92 – v nadaljevanju: ZDSve) nima posebnih določb o varstvu volilne pravice. Zato je na podlagi 10. člena ZDSve treba glede teh vprašanj primerno uporabljati določbe zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. – v nadaljevanju: ZVDZ). ZVDZ ureja varstvo volilne pravice v členih 103 do 109. Tako se lahko zaradi nepravilnosti v postopku volitev članov volilnega telesa za volitve članov Državnega sveta (elektorjev), ki jih lokalne skupnosti izvedejo v skladu s svojimi pravili (14. člen ZDSve) primerno uporabljajo določbe 103. člena ZVDZ. Na podlagi navedenih določb je treba ugovor vložiti pri volilni komisiji volilne enote, ki potrjuje listo izvoljenih elektorjev v roku, ki je določen za predložitev liste (drugi odstavek 14. člena ZDSve). Določba prvega odstavka 103. člena ZVDZ, da lahko vloži ugovor vsak kandidat oziroma predstavnik liste, nam ne da neposrednega odgovora, kdo sme vložiti ugovor zaradi nepravilnosti pri postopku izvolitve elektorjev. Predlagani kandidat za elektorja, njegov predlagatelj in kandidat za člana Državnega sveta vsekakor. Vprašanje je, ali imajo pravico vložiti ugovor tudi člani občinskega sveta in občani ter zainteresirane organizacije, če imajo po pravilih iz prvega odstavka 14. člena ZDSve pravico predlagati kandidate za elektorje (v obravnavanem primeru gre za takšno ureditev), pa te pravice niso izkoristili. Načelen odgovor je ne, nimajo te pravice. Seveda ob pogoju, da je bil postopek kandidiranja izveden v skladu s pravili. Če v takem primeru občan ali zainteresirana organizacija ne predlaga kandidata za elektorja, tudi ne more imeti pravice vložiti ugovora oziroma nima pravovarstvene potrebe za njegovo vložitev, saj ji ni mogla biti kršena nobena pravica.
3. Pritožnik zatrjuje, da je imel resen namen vložiti predlog kandidatov za elektorje, da pa tega ni mogel storiti zaradi nepravilnosti pri izvedbi postopka predlaganja kandidatov. To pomeni, da bi imel pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji volilne enote oziroma bi izkazoval pravni interes, če bi dokazal, da mu je bila ta pravica kršena. O takšnem ugovoru bi odločala volilna komisija volilne enote, zoper odločitev volilne komisije pa bi lahko vložil tudi pritožbo na sodišče (prvi odstavek 105. člena ZVDZ). Zoper odločitev sodišča je ob izpolnjevanju pogojev iz 50. člena zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju: ZUstS) dovoljeno vložiti ustavno pritožbo. Pritožnik ne navaja, da bi izkoristil navedena pravna sredstva, zato ustavna pritožba ni dopustna. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.
4. Ker pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

5. Senat ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alinee 52. člena poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.