Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 10/91, 17/91, 55/92, 13/93, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 ter 44/97) in 21. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 8/00, 88/02) je Občinski svet občine Laško na 25. seji 2. 10. 2002 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Laško sprejme lokacijski načrt ureditve reke Savinje na odseku: ovinek Marija Gradec – vključno z ovinkom Udmat, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. iz Maribora, pod številko naloge 278-3/2001. Za načrtovani poseg, ki je predmet tega lokacijskega načrta, je bilo izdelano tudi poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. iz Maribora, aprila 2002, pod številko 278-2/2001.

Lokacijski načrt zraven odloka vsebuje tudi
– splošni del: izjave izdelovalca lokacijskega načrta, soglasja organov oziroma organizacij;
– tekstualni del z vsebino:
1. Uvod
2. Utemeljitev načrtovanih posegov
3. Območje urejanja
4. Povzetek prostorskih sestavin planskih aktov Občine Laško
5. Načrtovane rešitve vodnogospodarskih ureditev
6. Vplivi načrtovanih vodnogospodarskih ureditev na okolje
7. Objekti predvideni za rušitev ali odkup
8. Arhitektonska in krajinska ureditev
9. Zasnova prometne ureditve
10. Idejne rešitve komunalnega in energetskega omrežja ter omrežja zvez
11. Pogoji izvedbe načrtovanega posega z vidika varovanja okolja
12. Ureditev in ukrepi za obrambo in zaščito
13. Etapnost izvajanja načrtovanih posegov
14. Ocena stroškov
15. Priloge (seznam parcel s podatki o lastništvu)
– grafični del, ki obsega:
1. Izsek iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana Občine Laško v merilu 1: 5.000
2. Poplavno območje v merilu 1: 5.000
3. Pregledna situacija v merilu 1: 5.000
4. Ureditvena situacija z zasnovo zelenih površin v merilu 1: 1.000
5. Zasnova prometne ureditve v merilu 1: 2.000
6. Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez v merilu 1:2.000
7. Karakteristični prečni profili v merilu 1:1.000/100
8. Pregledni vzdolžni profili v merilu 1:5.000/100 in merilu 1:1.000/100
9. Obodna parcelacija in načrt gradbenih parcel v merilu 1: 2.000
10. Tehnični elementi za zakoličenje osi in profilov v merilu 1: 2.000
11. Uradna katastrska kopija v merilu 1: 1.000
12. Uradni temeljni topografski načrt v merilu 1: 5.000

Območje urejanja obsega prostor v koridorju med glavno cesto I. reda G1-5 (Arja Vas-Celje-Zidani most-Krško-Drnovo) in železniško progo Zidani most-Celje-Šentilj, od železniškega mostu v Laškem (pri Pivovarni Laško d.d.) skozi marijagraški ovinek do zaključka ovinka pri Udmatu.
Načrtovane ureditve pretežno posegajo v samo strugo vodotokov Savinje in Lahomnice, zaradi prestavitve struge pa tudi v zemljišče na ovinku pri Marija Gradcu. Reka Savinja se uredi v skupni dolžini 3.675 m, izlivni del potoka Lahomnice pa v dolžini 167 m. Velikost območja urejanja je ca. 32,57 ha.

Znotraj meje območja, ki se ureja s predmetnim lokacijskim načrtom, so naslednje parcele ali deli parcel (naštete po posameznih katastrskih občinah)
– k.o. Lahomšek:, št. parcel: 8/2, 10, 13, 14, 15, 211, 277, 278, 280/1, 280/2, 294, 296, 297, 299/2, 313/1, 313/2, 313/3, 314/1, 314/2, 314/3, 314/4, 314/5, 314/6, 314/7, 315/1, 326/1, 326/23, 340/2, 340/7, 340/8, 492/3, 494, 495, 964/1, 964/2, 964/3, 967/1, 967/2, 984/1, 984/2, 985, 986/2, 986/3, 986/16, 986/26, 986/27, 986/31, 986/34, 986/35, 986/36, 986/37;
– k.o. Laško, št. parcel: 514/1, 514/2, 516/2, 516/3, 516/5, 516/6, 522/1, 570/1, 571, 579;
– k.o. Šmihel, št. parcel: 319/1, 321/1, 321/2, 321/3, 324/1, 324/2, 324/3, 324/4, 324/5, 324/6, 324/7, 325, 326/2, 326/3, 372, 392, 393, 530, 531, 532, 533, 554, 555, 559, 560, 566, 679, 681, 689,, 696/1, 696/2, 705/1, 705/2, 708, 715, 1265/1, 1345/2, 1347/1, 1376/2, 1376/3;
– k.o. Sedraž, št. parcel: 1722/1, 1722/2, 1785/1.

Začasno se s predmetnim lokacijskim načrtom ureja tudi območje, kjer se bo za čas izvajanja del (ureditev) lahko deponirali viški materialov. Velikost območja za začasno deponijo je 1,45 ha in obsega naslednje parcele ali dele parcel:
– k.o. Lahomšek, št. parcel: 280/2, 281, 293/2, 294, 299/2, 301/1.

Za rušenje so predvideni naslednji objekti:
– zapuščen objekt na parceli št. 986/2, k.o. Lahomšek,
– zapuščen objekt na parceli št. 986/3, k.o. Lahomšek,
Če se bo v času izdelave nadaljnje projektne dokumentacije ali v času izvajanja del iz kakršnihkoli vzrokov izkaže nujnost odstranitve pritličnega objekta – gospodarskega poslopja na parceli št. 324/3, k.o. Šmihel, se le-ta prestavi na primernejše mesto.
Vsi začasni in pomožni objekti znotraj območja urejanja se po potrebi lahko odstranijo.

Obravnavane ureditve obsegajo zgolj posege v območju same struge Savinje, zasipe do obstoječih brežin in izvedbo nasipa in zasipov depresij na levem bregu Savinje ter posege v območju izlivnega dela potoka Lahomnica.
Na območju urejanja iz 3. in 4. člena predmetnega odloka, so, zaradi zaščite poselitve pred visokimi vodami in zmanjšanje erozijskega delovanja voda na Savinji in njenih pritokih, načrtovani naslednji posegi:
– delna prestavitev in preureditev struge v marijagraškem ovinku z razširitvijo v nizvodnem območju pod desno brežino,
– preureditev izliva Lahomnice v Savinjo,
– delna preureditev struge pod marijagraškim ovinkom,
– revitalizacijski objekti v strugi Savinje skozi Laško in marijagraški ovinek,
– ureditev in ozelenitev brežin Savinje skozi Laško,
– ureditev in ozelenitev brežin Savinje nižje od naselja Laško oziroma ohranitev obstoječe vegetacije v največji možni meri.

V območju marijagraškega ovinka, to je odsek v dolžini 786 m med profilom P55 (km 14,2 + 59,41) in profilom P36 (km 13,4 + 73,78), se struga reke Savinje premakne v desno brežino.
Od profila P55 do profila P47 poteka trasa po obstoječi strugi dalje dolvodno pa se začenja krivina marijagraškega ovinka z radijem 189 m. Os projektirane struge Savinje se maksimalno pomakne v desno brežino (glede na prostorske zmožnosti). Zaradi ohranitve gospodarskega poslopja v profilu P42 bo potrebna dodatna zaščita brežine. Med profili P40 in P30 se na desnem konveksnem delu krivine izvede razširitev korita proti desnemu bregu praktično do naravne brežine. Na tem mestu, mogoče ca. 20 m više, se je pred načrtovanimi ureditvami nahajalo prodišče, kjer so se drstile ribe. Z načrtovano razširitvijo na tem odseku in izgradnjo umetnega otoka bo zagotovljen nastanek prodišča, kjer bodo zopet nastali pogoji za naravno drstišče ribjega življa.
Niveleta projektiranega dna se maksimalno prilagaja obstoječemu dnu, tako da bodo izkopi v dno minimalni. Vzdolžni padec projektiranega dna znaša 2,2‰.
Normalni profil je treba razširiti na širino 60 m v dnu. Naklon brežin in širina berme, na višini 3 m, se spreminjajo glede na razpoložljiv prostor. Tako se od kote dna do berme (na višini 3 m) brežine izvedejo pod naklonom 1:1 do 1:1,5, nad bermo pa pod naklonom 1:1 do 1:1,5 na levi (konkavni) brežini, na desni (konveksni) brežini pa do 1:2,5. Širina berme se spreminja od 1 m do 3 m.
V območju stanovanjskega objekta v profilu P 46 se, zaradi pomanjkanja prostora, desna brežina izvede pod naklonom 3:1 in se jo zavaruje z opornim zidom.
Na odseku med profili P49 do P51 se zaradi pomanjkanja prostora desna brežina izvede pod naklonom 3:1. Na tem odseku se v desni brežini, tik pod površjem, nahaja kompaktna skala, zato se ocenjuje, da bo za nosilnost brežine in stabilnost ceste zadostna kamnita obloga v betonu.
Nad izlivom Lahomnice in profilom P46 se na levi brežini izvede zvišanje obstoječega nasipa do maksimalne višine, ki jo še dopuščajo prostorske možnosti, to je za ca. 40-70 cm nad gladino predvidenih visokih voda. S tem se poveča poplavna varnost zalednega terena pred visoko vodo Savinje, ki se sedaj preliva preko nasipa na tem območju.
Na iztoke kanalov se vgradijo protipovratne zaklopke (tideflex), da se prepreči poplavljanje zaledja preko kanalov. Problematike podvoza in vdora poplavnih voda, ki se prelijejo preko desne brežine Lahomnice in zalijejo območje iz vzhodne smeri, zahteva kompleksne rešitve, ki niso predmet tega lokacijskega načrta. Načrtovano je začasno podaljšanje obstoječega prepusta ø60 cm pod podvozom do izliva v Savinjo ter vgraditev protipovratne zaklopke.
Peto brežine v premah in konveksah je treba izvesti v širini 2 m na globini 1,40 m od nivelete dna iz skal višine 1,50 m v betonu MB 30, v konkavah pa v širini 2 m na globini 2 m in isto iz skal višine 1,50 m kamnov deb. 50-80 cm v betonu MB 30.
Zavarovanje brežin se izvaja s kamnom debeline 30 cm do 80 cm v betonu MB 30 do vrha brežine, če je naklon brežin manjši od 1:1.5 (do 3:1), in s kamnom 30 cm do 80 cm do višine 3,60 m oziroma do višine 4 m levo (konkavno) brežino med profili P 36 pa vse do P 45, če je naklon brežin enak 1:1,5 ali večji (do 1:2,5).
Fuge med kamni je treba zasuti z zemljo in jih sproti zasajati z za sedanje obrežje značilno grmovno vegetacijo. Kjer zavarovanje brežin to dopušča, pa se brežine zasadijo z avtohtonim drevjem.
Zasipi terena se izvedejo z izkopanim materialom v plasteh po 30 cm s komprimacijo in kontrolo zbitosti po Proctoru (95% SPP).

Potok Lahomnica se izliva v Savinjo z leve brežine v profilu P39 (km 13,5 + 67,37). Potok Lahomnica je treba urediti v skupni dolžini 199 m. Sočasno z urejanjem struge Savinje v območju marijagraškega ovinka, je treba podaljšati tudi njegov izlivni del v reko, to je od profila PL0 (km 0 + 34,92), kjer bo teren zaradi prestavitve Savinje v desno brežino zasut do železniškega prepusta v profilu PL2 (km 0,1 + 11,3). Strugo potoka je treba urediti tudi dalje gorvodno do cestnega mostu v profilu PL4 (km 0,1 + 67,95), naprej pa je treba strugo le očistiti.
Od cestnega mostu do železniškega mostu se izvede delna prestavitev struge v desno brežino, da se omogoči lepši natok vode na prepust. Dolvodno od železniškega prepusta pa se izoblikuje struga v nasutem terenu po zgledu leve brežine Savinje v loku z radijem 50 m.
Niveleta projektiranega dna se maksimalno prilagaja obstoječemu dnu. Vzdolžni padec projektiranega in obstoječega dna je relativno velik in znaša 18,2‰.
Normalni profil dolvodno od železniškega prepusta je širine 7 m v dnu in z naklonom brežin 1:1,5 m. Na višini 3 m se izvede berma širine 3 m.
Gorvodno od železniškega prepusta se normalni profil prilagaja obstoječi strugi, kolikor je možno, in sicer tako, da se širina dna (7 m) ohrani, spreminja pa se naklon desne (konveksne) brežine. Le-ta znaša med profili PL2 in PL4 1:1.5, gorvodno od cestnega mostu, kjer se izvede le priključek na obstoječe ureditve, pa 1:1. Naklon leve (konkavne) brežine je konstanten in znaša 1:1.
Peto brežine je treba zavarovati s skalami višine 1,50 m v betonu MB 30 na globini 1,40 m od projektirane nivelete dna.
Brežine je treba zavarovati s kamni debeline 50 cm do 80 cm v betonu MB 30 do vrha brežine, kjer je naklon brežin manjši od 1:1,5 (do 1:1). Kjer pa je naklon brežin enak ali večji od 1:1,5, je treba brežine zavarovati s kamni deb. 30 cm do 80 cm do višine 2,30 m v premah in konveksah ter do višine 3 m v konkavah. Na izlivnem odseku (od profila PL0 do železniškega prepusta) se obe brežini do višine 60 cm nad višino berme zavaruje s kamnom.
Fuge med kamni je treba zasuti z zemljo in jih sproti zasajati z za sedanje obrežje značilno grmovno vegetacijo. Kjer zavarovanje brežin to dopušča, pa se brežine zasadijo z avtohtonim drevjem.

Na tem odseku so načrtovane ureditve od profila P 36 (km 13,4 + 73,78) do profila P3 (km 11,2 + 94,86) oziroma v dolžini 2110 m, kjer se priključi na obstoječo strugo, dalje dolvodno do konca območja urejanja do profila P01 (km 10,5 + 84,43) oziroma v dolžini 710 m, se struga ohrani v obstoječem stanju; možna so eventualno potrebna vzdrževalna dela.
Zaradi širitve struge v levo brežino bo treba prestaviti odsek lokalne ceste LC200030 in odsek javne poti JP701180 vključno z izvedbo prehodne rampe preko nasipa na levem bregu Savinje. Nasip je treba zgraditi med profili P34 in P27 zaradi zaščite poselitve na terasi na levem bregu pred visokimi vodami.
Trasa poteka po osnovni strugi, predvidena je le širitev struge na širino 50 m. Na priključnem odseku med profili P7 in P3 se širina korita Savinje postopoma prilagaja priključnemu profilu v P3.
Niveleta projektiranega dna se prilagaja dejanskemu dnu. Glede na vzdolžni padec dna je možno odsek razdeliti na dva dela. Prvi del poteka od P1 do P22, njegov vzdolžni padec znaša 1,08‰. Drugi del pa poteka od P22 do P36, vzdolžni padec dna tega dela pa znaša 2,2‰, kolikor znaša tudi vzdolžni padec Savinje nad tem odsekom.
Zaradi prostorske utesnjenosti normalni profil vzdolž celotnega odseka ni enoten. Širina dna se manjša v smeri toka Savinje od 60 m na 50 m. Spreminjajo se nakloni brežin od 1:1,5 do 1:1, na treh mestih pa je treba v desni brežini izvesti oporni zid, in sicer od gorvodnega konca obstoječega kamnito-betonskega zavarovanja od profila P8 do P11 ter v območju profila P14 in profila P26.
Kjer je možno se v brežinah izvedejo berme. Le-te imajo od profila P5 do profila P26 širino 1 m, naprej pa 3 m. V levi brežini se izvedejo na višini 3 m od dna, v desni brežini pa na višini 5 m, med profili P13 do P18, nato pa se postopoma spustijo na višino 3 m (v profilu P21) in potekajo naprej na tej višini.
Zavarovanje brežin se izvede enako kot v premah in konveksah na gorvodnem odseku, pomembno je, da se desni breg poskuša ohraniti čimbolj v sedanjem stanju in z obstoječo vegetacijo. Fuge med kamni je treba prav tako zasuti z zemljo in jih sproti zasajati z za sedanje obrežje značilno grmovno vegetacijo. Kjer zavarovanje brežin to dopušča, pa se brežine zasadijo z avtohtonim drevjem. Zavarovanje brežin je treba prilagoditi razmeram na terenu. Višina kamnitega zavarovanja na odseku do P22 znaša min. 4,50 m oziroma se smiselno prilagaja sedanji brežini, ki je mestoma tudi nižja. Na odseku, kjer je berma na višini 5 m nad dno Savinje se kamnito zavarovanje izvede do 60 cm nad višino berme. Priključek do obstoječe brežine se izvede s planiranjem in z zasaditvijo brežine nad kamnitim zavarovanjem.

Obrežni oporni zid
Za zagotavljanje stabilnosti strmih brežin je treba izvesti obrežne oporne zidove na naslednjih odsekih v desni brežini:
– med profiloma P8 (km 11,6 + 31) in P11 (km 11,9 + 2,86) v dolžini 161 m,
– v območju profila P14 (km 12,1 + 49,8) v dolžini 81 m,
– v območju profila P26 (km 13 + 42,22) v dolžini 56 m,
– v območju profila P46 (km 13,7 + 78,09) v dolžini 35 m.
Temeljni del opornega zidu se izvede iz mešanice lomljenca deb. 30-50 cm in betona MB 30 (razmerje 30:70). Tudi sam zid se izvede iz enake mešanice lomljenca in betona MB 30. Temelj in zid se armira z rebrasto armaturo Ø19 mm in Ø 10 mm. Na obeh straneh se izvede ustrezen priključek na regulirano brežino z lomljencem v betonu MB 30. Tudi nad zidom se izvede ena vrsta kamnov deb. 30 cm. Vodna stran zidu se obloži s kamni deb. 30-80 cm. Na vsakih 5 m se izvedejo vzdolžne dilatacije s stiroporom. Za zidom se vgradi drenažni sloj iz rečnega gramoznega filtra po priloženem detajlu in zatesni z glino. Pod drenažnim slojem se izvede betonska mulda in na vsakih 5 m pa odvod vode skozi zid po ceveh PVC DN 50 mm, na vodno stran zidu.
Jezbice
V strugi Savinje se na območju marijagraškega ovinka izvedejo tudi jezbice. Jezbice je treba izvesti pod kotom 45° glede na brežino v dolžini 8 m na konkavni (levi) brežini in 5 m na konveksni (desni) brežini. Jezbice so razvrščene cik-cak v razdalji 50 m. Izvedejo se iz skal višine 1,50, ki se jih na konkavni brežini polaga v beton MB 30, na konveksni pa v raščen teren v dnu. Skale se vgrajujejo tako, da je dolvodna vrsta skal globlje vtisnjena v podlago za ca. 20-30 cm. Da bodo jezbice delovale tudi kot ribolovna mesta, naj se prostor za njimi zapolni s kamnitim materialom in prodom.
Otok – peščena sipina
V strugi Savinje se ob desni brežini, v območju pod marijagraškim ovinkom (med profili P37 in P 34), izvede peščeni otok. Otok oziroma sipina, ki se bo predvidoma sčasoma ustvarila na tem območju, bo omogočala ponovno vzpostavitve drstišča rib.
Na gorvodni strani je treba otok – peščeno sipino zavarovati s skalometom iz lomljenca deb. 1,50 m. Detajlni razpored kamnitega zavarovanja se izvede ob sodelovanju ribičev in strokovnih sodelavcev za varstvo okolja.
Skalometi (ježe)
Nižje od marijagraškega ovinka so predvidene tri manjše skupine skalometa (ježe) pod desno brežino, ki so namenjeni ustvarjanju pestrejših vodnih in obvodnih prostorov za razvoj ustreznih biotopov.

V primeru viškov materiala, se ti deponirajo na levem bregu Savinje med profili P27 in P22. Rodovitni del tal se skrbno odrine in se uporabi za kasnejšo rekultivacijo deponije.
Območje deponije viškov materiala se začasno urejajo s predmetnim lokacijskim načrtom, njegova določila na tem območju po končanih ureditvah prenehajo veljati, posegi na to območje pa se dalje urejajo v skladu z občinskimi planskimi in izvedbenimi akti. Šteje se, da so ureditve končane, ko je za poseg pridobljeno uporabno dovoljenje oziroma, ko to sporazumno ugotovita občina in investitor.

Območje na levem bregu rečnega zavoja pod naseljem Marija Gradec se predvidi za namene športa, rekreacije, oddiha in kot prireditveni prostor v času turističnih prireditev. Za potrebe izvedbe občasnih prireditev se lahko postavijo pomožni objekti.

Vegetacijo ob reki je treba v največji možni meri ohraniti, drugje pa prostor v kar največjem možnem obsegu zasaditi z avtohtono vegetacijo.
Najbolj bogata zasaditev naj bo na ovinku pri Marija Gradcu, ko jo je treba izvesti v gostih sklopih na večjih površinah v kombinaciji z manjšimi travnatimi površinami. Dolvodno od Marija Gradca se avtohtona vegetacija zasadi prav tako v največji možni meri (glede na prostorske možnosti); mestoma je treba kot odprti prostor urediti travišče. Vse zasaditve naj ohranjajo poglede na cerkvico pri Marija Gradcu.
Umetni otok se ne zasadi, morebitno zaraščanje naj se prepusti naravni sukcesiji.
Kjer so brežine utrjene s kamni, je treba fuge med njimi zasuti z zemljo in jih sproti zasajati z, za sedanje obrežje značilno, grmovno vegetacijo ali drevjem. Kadar so brežine utrjene tako, da zasaditve niso možne ali kadar se bodo izvedli oporni zidovi, se lahko na vsakih 5 m na vrhu brežine oziroma opornega zidu zasadi popenjalka Partenocissus quinquafolia (divja trta).
Vzdolž celotnega območja urejanja je treba urediti pešpoti v širini 1,5 m (lahko iz zemljine). Ob njih naj se namestijo počivališča (klopi). Klopi je treba v tla sidrati.
Mestoma je treba na brežini reke namestiti stopnice z ograjo in urediti stalne dovozne rampe.
Preko Lahomnice je treba izgraditi mostiček.

Pri nadaljnji izdelavi projektne dokumentacije in nato pri saditvi je treba izbrati med naslednjimi rastlinskimi vrstami (drevninami): Acer campestre, Alnus glutinosa, Carpinus betulus, Cornus mas, Cornus sanguinea, Crataegus monogyna, Corylus avellana, Euonymus europaeus, Fraxinus excelsior, Hippophae rhamnoides, Ligustrum vulgare, Lonicera caprifolium, Prunus avium, Prunus spinosa, Prunus mahalep, Partenocissus quinquefolia, Populus tremula, Quercus robur, Rubus fruticosus, Rhamnus frangula, Rubus ideus, Salix caprea, Salix alba, Viburaum lantana, Vinca minor. Razmestijo se glede na pogoje rasti.
Za izvedbo travišča je treba uporabiti zeliščno travno mešanico, ki jo naj sestavljajo naslednje osnovne rastlinske vrste: Alipicurus sp., Achillea millefolium, Cirsium arvense, Campanula sp (razne), Epilobium sp. (razni), Festuca rubra, Potentilla tormentylla, Plantago lanceolata, Poa pratensis, Rumex sp. (razni), Solidago virgaurea, Urtica dioica, Veronica sp. (razne). Ob sestavi mešanice je treba upoštevati zahteve rastlinskih vrst.

V območju marijagraškega ovinka, na levem bregu, kjer se bodo zasipavale zemeljske mase, je treba izgraditi nov cestni odsek. Pred podvozom pod železniško progo se odcepi od regionalne ceste R3-681, poteka po zasipu obstoječe struge, čim bližje železniškemu nasipu, prečka Lahomnico (izgradnja mostu) ter se priključi na obstoječo cesto (pri profilu P32). Nivojsko križanje lokalne ceste (LC200030) z železniško progo bo možno ukiniti.
Novi cestni odsek prevzame kategorijo lokalne ceste LC200030, preostali del omenjene lokalne ceste pod cerkvijo v Marija Gradcu pa prevzame kategorijo javne poti. Trasa novega odseka ceste je zasnovana z voziščem širine 5,50 m, od mostu čez Lahomnico do profila P33 pa z obojestransko razširitvijo kot asfaltirana površina za namene turistično-festivalnih prireditev. Na zasipu obstoječe struge je možno ob novem odseku ceste s travnatimi utrjenimi ploščami urediti ˝zeleni˝ parkirni pas. Preko potoka Lahomnica se izgradi most, ki se dimenzionira skladno z vodnogospodarskimi zahtevami in pričakovanimi prometnimi obremenitvami. Od profila P32 dolvodno se na dveh mestih obstoječa cesta zaradi načrtovanih vodnogospodarskih ureditev prestavi (med profiloma P27 in P24 ter v profilu P18). Zaradi izvedbe nasipa je treba cesto LC200030 med profiloma P28 in P27 z rampo speljati preko tega nasipa. Ob cesti je treba na ca. vsakih 500 m urediti izogibališča. Višinske poteke rekonstrukcij in novogradenj cest je treba prilagoditi izgrajenim cestam in cestnim priključkom. Niveleta odsekov nove ceste je definirana s koto priključitve na obstoječo cesto.
Glavna kolesarska povezava poteka po regionalni cesti R3-681, po novi cesti po zasipu obstoječe struge in dalje po levem bregu reke Savinje po lokalni cesti LC200030 in javni poti JP701180. Kolesarji se po območju obravnave vodijo v sklopu ostalega motoriziranega prometa.
Pešci se vzdolž struge vodijo v sklopu motoriziranega prometa in po pešpoteh.

Pred izvedbo posegov na vodotoku je treba določiti natančno lego vseh tistih komunalnih in energetskih vodov, ki se nahajajo v vplivnem območju urejanja, jih zakoličiti in zaščititi.
Pri izdelavi tehnične dokumentacije je treba upoštevati zahteve upravljavcev, ki bodo podane v soglasjih k lokacijskem načrtu.
Za objekte, ki se rušijo, je treba obstoječe priključke ustrezno odstraniti.

Zaščitni ukrepi na vodooskrbnem omrežju niso potrebni, načrtovane ureditve vodotoka ne bodo posegle v vodooskrbno omrežje naselja Laško.

Načrtovano traso kanalizacije, ki bo potekala do čistilne naprave Modrič, in povratni plinski vod je treba v fazi projektiranja uskladiti oziroma prilagoditi ureditvam vodotoka. Prečkanje Savinje se izvede med profili P 50 (km 13,9 + 73,69 in P51 (km 14 + 35,15). V fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti točno traso obstoječega kolektorja.

Na celotnem območju obravnave je treba urediti vse iztoke (iztočne jarke in iztočne glave na kanalih). Zagotoviti je treba nemoten iztok hudourniških, zalednih in meteornih vod v reko oziroma vodotok (Savinjo ali Lahomnico). V območju marijagraškega ovinka, med profiloma P48 (km 13,8 + 61,13) in P41 (km 13,6 + 35,36) je treba iztoke kanalov v levi brežini opremiti tudi s protipovratnimi zaklopkami. S tem se prepreči vdor visokih voda na zaledni, nižji, poseljen teren za nasipom na levem bregu.

V območju križanja daljnovoda, med profili P21-P20 in med profili P50-P48, je treba ureditev vodotoka prilagoditi varnostnim razdaljam v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88) in zahtevanim pogojem upravljavcev. Izvajati je treba take ukrepe, da ni ogrožena stabilnost daljnovodnih in nizkonapetostnih stebrov, oziroma jih je treba fizično zaščititi in po potrebi stabilnostno ojačati.

Pred izvedbo del je treba TK kabel, ki prečka vodotok med profiloma PL4 in PL5, zakoličiti in zanj izvesti ustrezno zaščito. Pogoje za zaščito poda upravljavec v soglasju k lokacijskemu načrtu.

Zgornjo brežino, nad bermo, je treba, kjer je to možno in smiselno z vidika omilitve antropogenega videza rečne struge, izvesti bolj položno.

Izvajanje grobih zemeljskih del (izkop nove rečne struge, priprava brežin in njihovo zavarovanje) je treba načrtovati izven reproduktivnega življenjskega obdobja živali, torej predvsem v jesenskem in zimskem letnem času.
Umetni rečni otok naj sega nad gladino povprečnih nizkih voda približno 50 cm, prodišče za njim pa je treba oblikovati iz prodnikov iz izkopanega materiala s premerom od 5 cm do 35 cm, nikakor pa ne z lomljencem. Del prodišča dolvodno od otoka, ki naj bi funkcioniral kot drstišče, mora stalno prelivati voda globine 40-50 cm.
Desni breg je treba ohraniti čimbolj v sedanjem stanju in z obstoječo vegetacijo. Brežine je treba kar v največji možni meri zasaditi z avtohtono grmovno vegetacijo ali drevjem, tudi če so utrjene s kamni.
Kar v največji možni meri se naj zagotovi heterogenost strukture rečnega dna z zagotovitvijo globin oziroma kotanj na rečnem dnu in omogočanjem nastajanja manjših prodišč.

V kar največji možni meri je treba preprečiti gaženje in prevoze po kmetijskih zemljiščih. Rodovitni del tal je treba zelo skrbno odrivati. Za deponirani sloj materialov na območju deponije je treba urediti ustrezno drenažo.

Načrtovani poseg je moč razdeliti v funkcionalne celote, ki se lahko izvajajo zaporedno oziroma etapno, glede na razpoložljiva investicijska finančna sredstva.
Hkrati z izvajanjem del na Savinji v marijagraškem ovinku morajo potekati tudi dela za ureditev izlivnega odseka potoka Lahomnice od izliva v prestavljeno strugo do železniškega prepusta ter urejanje prostora v območju zasutja odseka obstoječe struge v marijagraškem ovinku, to je izgradnja cestnega odseka, ki poteka po levi brežini Savinje od regionalne ceste, po zasipu terena do priključitve na obstoječo cesto (v rečnem profilu P32), in druge ureditve skladno s tem lokacijskim načrtom.
Ureditve naj se izvajajo istočasno z deli za ureditev kanalizacije, energetskih vodov in infrastrukture omrežja zvez na območju urejanja.
Dela bi bilo moč izvajati v treh hidro-tehnično zaključenih etapah, ki se bodo glede na razpoložljiva sredstva investicije izvajale zaporedno:
– I. etapa: ureditev Savinje v območju marijagraškega ovinka od profila P36 (km 13,4 + 73,78) do profila P55 (km 14,2 + 59,41) in ureditev izlivnega odseka Lahomnice od izliva do železniškega prepusta;
– II. etapa: ureditev Savinje od profila P15 (km 12,2 + 30,13) do profila P36 (km 13,4 + 73,78);
– III. etapa: ureditev Savinje od ovinka v Udmatu od profila P3 (km 11,2+ 94,86) do profila P15 (km 12,2 + 30,13), od profila P3 in dalje dolvodno do konca območja urejanja (do profila P01 km 10,5 + 84,43) pa se po potrebi opravljajo vzdrževalna dela ter ureditev Lahomnice od železniškega prepusta do cestnega mostu v profilu PL4 (km 0,1 + 67,95), dalje gorvodno je treba strugo le očistiti.

Vse ureditve, določene s tem odlokom, morajo biti povzete in natančneje določene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri realizaciji lokacijskega načrta so izjemoma dopustna večja odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s predmetnim odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogspodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali hidrotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo spreminjati vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videz obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalne in delovne pogoje in ne smejo povečati negativne vplive na okolje. Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih soglasodajalci podali k temu lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev, je treba ponovno pridobiti soglasje soglasodajalcev, da so njihovi pogoji upoštevani. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Pred izdelavo nadaljnje projektne dokumentacije je treba:
– zaradi ocene primernosti izkopanega materiala za vgrajevanje v nasipe ter za dimenzioniranje opornih konstrukcij na območjih, kjer so le-te predvidene, je treba zagotoviti geomehansko poročilo, ki bo temeljilo na detajlnih geoloških raziskavah izkopanega materiala ter temeljnih tal pod opornimi zidovi (vsaj 10 geoloških vrtin), in statične izračune;
– uskladiti terminski potek izvajanja del, tako da bo možno izkopani material takoj vgrajevati v nasipe in ga uporabiti za zasipavanje terena, po drugi strani pa ga prilagoditi vremenskim razmeram in s tem v zvezi z vodostajem Savinje na območju urejanja;
– izdelati projektno dokumentacijo za rešitev problematike hudournika izpod železniškega podvoza na cesti v naselju Marija Gradec;
– izdelati projektno dokumentacijo za most preko Lahomnice na cesti v Lahomno,
– izdelati dokumentacijo, ki bo podala rešitev odvoda meteornih, zalednih in poplavnih vod z desnega brega v območju marijagraškega ovinka po izvedbi prve etape načrtovanega posega,
– z gradbeno-tehničnega vidika je treba obdelati vpliv prestavitve struge reke Savinje na železniško progo,
– izdelati projektno dokumentacijo za deponijo viškov materiala, ki mora vsebovati tudi ureditev ustrezne drenaže deponiranega sloja materialov,
– ovrednotiti stanje ihtiofavne (ničelno stanje).

Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa. Program monitoringa se izdela kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Obvezno je treba izvajati:
– monitoring vplivov na okolje v času gradnje in po njej, predvsem na naslednje sestavine okolja: tla in vidne kakovosti tal, habitatni tipi, rastlinstvo in živalstvo ter na njegovi osnovi morebiti predvideti in izvesti dodatne potrebne posege v rečnem koritu. Smiselno se naj upoštevajo že izvedene meritve ničelnega stanja, lokacije, kjer se bo spremljalo stanje okolja, pa je treba zavarovati in zagotoviti kontinuirano pridobivanje podatkov,
– po zaključku posameznih gradbenih faz naslednji monitoring: občasen nekajletni monitoring funkcioniranja umetnega otoka in prodišča oziroma drstišča za njim – dve leti po končani gradnji je treba pregledati ali so se populacije vodnega življa ustrezno prilagodile spremenjenemu prostoru oziroma v njem ustrezno obnovile, občasen nekajletni monitoring heterogenosti oziroma homogenosti ter globine rečnega toka na obravnavanem odseku Savinje, občasno nekajletno spremljanje razvoja obrežnih vegetacijskih formacij na obravnavanem odseku Savinje,
– nadzor nad uporabo goriv, motornih in strojnih olj ter nadzor nad uporabo gradbenih materialov,
– nadzor predstavnikov Ribiške družine Laško na gradbišču, stroške nadzora pa krije investitor,
– monitoring za spremljanje stanja pedoloških značilnosti oziroma pedološko analizo strukture tal, primernost tal naj določi zato usposobljen strokovnjak (pedolog), da ne bo prišlo do izgube dobrih in primernih tal, ki bi jih kasneje lahko uporabljali za rekultivacijo dovoznih cest in podobno,
– kontinuiran geotehnični nadzor pri izvedbi zemeljskih del.
Rezultati monitoringa so javni, investitor pa poskrbi za dostopnost podatkov.

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih določilih predmetnega odloka, morajo investitor in izvajalci v času gradnje tudi:
– zagotoviti zavarovanje gradbišč, tako da bo zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– objekte in naprave ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati,
– pred pričetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,
– zagotoviti nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– zagotoviti ali nadomestiti je treba dostope do obstoječih objektov in kmetijskih zemljišč,
– v primeru zastojev ali ovir na cestah je treba vzpostaviti obvoze in jih ustrezno označiti ter o njih obveščati uporabnike cest,
– vse ceste in poti, ki bi služile obvozom ali za transport na gradbišče v času gradnje, je treba pred začetkom del ustrezno utrditi in protiprašno zaščititi, po gradnji pa obnoviti,
– za vse potrebne dovoze in odvoze materialov je treba narediti dovozne poti po katerih naj poteka ves promet,
– treba je uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in transportna sredstva, uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje, uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup in z emisijskimi normami za vibracije,
– prevoz gradbene mehanizacije in materialov po lokalnih cestah je treba opravljati v običajnem obratovalnem času, nikakor ne ob nedeljah in ponoči,
– za posege v tuja zemljišča je treba pridobiti odstopne izjave lastnikov parcel,
– varnostne ukrepe in takšno organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev,
– v času gradnje je treba maksimalno preprečevati onesnaženje vodotoka s cementnim mlekom, naftnimi derivati in drugimi strupenimi snovmi, ki se uporabljajo pri gradnji in za delovanje gradbenih strojev,
– deponiranje viškov materiala le na območju s tem lokacijskim načrtom predvidenim za deponijo, odpadni gradbeni material je treba deponirati na komunalni deponiji naselja Laško, trajno kopičenje neuporabnega materiala, izkopane zemlje, štorov, vejevja ipd. v bližnji okolici ni dopustno,
– odstranjevanje materiala iz struge je treba izvajati tako, da odpadni material ne bo bremenil vodotoka med posegom in po končanem posegu,
– pri odrivih zemlje je treba paziti, da se vsa primerna zemlja, ki se jo lahko še uspešno rekultivira, deponira ločeno in se je ne meša s spodnjimi horizonti ali z ostalimi neprimernimi tlemi,
– treba je preprečiti vse poškodbe, ki bi lahko nastale zaradi gaženja, nepravilnega deponiranja, mešanja horizontov in podobno. Potrebno je preprečiti nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih,
– dela na vodotoku ne smejo potekati v času drsti in selitev rib zaradi drsti in ne smejo ovirati drstnih migracij, groba zemeljska dela na vodotoku (izkop nove rečne struge, priprava brežin in njihovo zavarovanje) naj se izvajajo izven reproduktivnega življenjskega obdobja živali, torej predvsem v jesenskem in zimskem letnem času,
– natančen obseg odstranitve vegetacije je treba določiti neposredno na terenu, v sodelovanju s konservatorjem, odgovornim za botanično in zoološko dediščino.

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih določilih predmetnega odloka, morajo investitor in izvajalci tudi:
– reševati odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi,
– odpraviti v najmanjšem možnem času vse morebitne negativne posledice in poravnati vse odškodnine v prostoru, ki bi nastale zaradi gradnje,
– po končani gradnji zagotoviti izvedbo ustreznih agrarnih operacij na prizadetem območju,
– nadomestiti eventualni izpad dohodka lastnikom začasno prizadetih zemljišč,
– dva tedna pred začetkom del je treba obvestiti Ribiško družino Laško in se dogovoriti o načinu obveščanja in nadzora,
– plan izvajanja del, mora investitor predati Ribiški družini Laško, jih seznanjati z vsako spremembo projekta in njihovim predstavnikom zagotoviti nemoteno prisotnost na gradbišču,
– v primeru, da investitor sam določi termin del brez dogovora z Ribiško družino Laško, je dolžan poravnati vso škodo, ki bo nastala na ribah in ostalem vodnem življu,
– za vsako škodo na ribjem in ostalem vodnem življu, ki bi nastala med gradnjo ali zaradi neustrezne izvedbe po koncu gradnje, je odgovoren investitor in je dolžan škodo ustrezno poravnati.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta lokacijski načrt velja za vse sestavine v obsegu območja urejanja, razen za naslednjo predvideno infrastrukturo: vodovod, plinovod, kabelsko kanalizacijo, tlačni vod pivovarne, tlačni vod Laško – čistilna naprava, črpališče pivovarne in Laškega.

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju urejanja opredeljenem v 4. členu tega odloka veljati določila:
– odloka o lokacijskem načrtu za čistilno napravo Laško (Uradni list RS, št. 20/94),
– odloka o ureditvenem načrtu Marija Gradec KS 7/1 in del KS 7 južni del z Lahomnico (Uradni list RS, št. 50/98) le v območju izlivnega dela potoka Lahomnica,
– odloka o prostorskih ureditvenih pogojih na območju Občine Laško (Uradni list SRS, št. 35/87 in Uradni list RS, št. 8/90, 35/90, 43/90, 23/97, 3/98, 9/98, 38/99, 64/99, 76/00, 100/00).

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine Laško.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.