Za izvrševanje uredbe o podrobnejših pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (Uradni list RS, št. 59/00 in 60/01) izdaja ministrica za gospodarstvo

Pravilnik določa:
– cilje, namene in pogoje dodeljevanja regionalnih državnih pomoči v Republiki Sloveniji,
– pogoje in merila za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (v nadaljnjem besedilu: RRA), ki jih dodeljujejo Ministrstvo za gospodarstvo, Agencija RS za regionalni razvoj, Javni sklad za regionalni razvoj in drugi dajalci neposrednih regionalnih razvojnih spodbud na državni ravni.

Cilj regionalnih državnih pomoči je znižanje vstopnih stroškov investitorjem, katerih naložba bo imela ugodne učinke na izboljšanje relativnega položaja manj razvitih območij (upravičenih območij) v primerjavi z območji v soseščini glede gospodarske razvitosti, zaposlenosti in kvalitete življenja.

Regionalne državne pomoči se lahko dodeljujejo na celotnem ozemlju Republike Slovenije, v skladu s pravilnikom o regionalni karti za izvajanje politike regionalnih državnih pomoči v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 58/01).

Določbe tega pravilnika veljajo za državne pomoči, dodeljene v vseh sektorjih gospodarstva, razen na področju pridelave, predelave in trženja kmetijskih pridelkov, ribištva, jeklarstva in premogovništva.
V primeru, da se regionalna pomoč dodeljuje podjetju, ki posluje v sektorju transporta, ladjedelništva, industrije sintetičnih vlaken in industrije motornih vozil ter v primeru, da gre za regionalni projekt velikega obsega, je potrebno v skladu z določbami 40. člena uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 59/00 in 60/01, v nadaljnjem besedilu: uredba) poleg določb tega pravilnika upoštevati še posebna pravila, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja. V primeru, da podjetje posluje v katerem od navedenih sektorjev oziroma je regionalna pomoč namenjena velikemu investicijskemu projektu, je obvezna individualna priglasitev državne pomoči.

Regionalne državne pomoči se lahko dodelijo za naslednje namene:
– za sofinanciranje začetnih investicij,
– kot pomoč za ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z začetnimi investicijami,
– za kritje dela stroškov tekočega poslovanja podjetij.

Do regionalnih državnih pomoči za namene iz 5. člena tega pravilnika so upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge oziroma zadružne zveze in drugi zasebniki, vpisani v ustrezne registre (v nadaljnjem besedilu: podjetja).
Do dodelitev sredstev so upravičene tudi osebe javnega prava, zbornice, obrtne zadruge in društva, če je njihov namen spodbujanje regionalnega razvoja.

Sredstva regionalnih državnih pomoči se dodeljujejo v obliki subvencij, subvencij obresti, ugodnih posojil, poroštev, kapitalskih vložkov ter davčnih oprostitev in olajšav, kot so določene z davčnimi predpisi.

Na območju Osrednjeslovenske regije (raven SKTE 3 po Standardni klasifikaciji teritorialnih enot, Uradni list RS, št. 28/00) intenzivnost državne pomoči (neto ekvivalent dotacije) ne sme preseči 35% upravičenih stroškov investicije oziroma vrednosti plač novoustanovljenih delovnih mest. Na ozemlju vseh ostalih statističnih regij na ravni SKTE 3 Standardne klasifikacije teritorialnih enot znaša tako opredeljena intenzivnost pomoči do 40%.
Zgornja meja intenzivnosti pomoči velja ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena oziroma če je pomoč dodeljena po več regionalnih shemah hkrati.
Za majhna in srednje velika podjetja, opredeljena v 6. členu uredbe, se lahko višina državne pomoči poveča za 15 odstotnih točk.
Pomoč za začetne investicije in pomoč za ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z začetnimi investicijami, se lahko združita ob upoštevanju praga intenzivnosti iz prvega odstavka.
V primeru, da so stroški, ki so upravičeni do regionalnih državnih pomoči, v celoti ali delno upravičeni tudi do pomoči za druge namene oziroma po drugih shemah, veljajo za skupni del upravičenih stroškov najugodnejši pogoji iz posameznih shem.

Dajalci pomoči, ki dodeljujejo pomoč na podlagi regionalne sheme državnih pomoči po tem pravilniku, so dolžni, v skladu s 5. členom uredbe, ministrstvu, pristojnemu za regionalni razvoj, kot upravljalcu regionalne sheme državnih pomoči, poročati o dodeljenih pomočeh. Podatki o dodeljenih državnih pomočeh morajo biti posredovani ministrstvu, pristojnemu za regionalni razvoj – Področje regionalnega razvoja v 15 dneh po dodelitvi oziroma zaprtju razpisa.
Spremljanje in vrednotenje učinkov dodeljenih regionalnih državnih pomoči zagotavlja ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj na podlagi podatkov o dodeljenih regionalnih državnih pomočeh in indikatorjev regionalnega razvoja.
Podatki o dodeljenih državnih pomočeh in indikatorji regionalnega razvoja so sestavni del sistema indikatorjev Agencije RS za regionalni razvoj za spremljanje ciljev in nadzor izvajanja državnega razvojnega programa Republike Slovenije.
Poročilo o učinkih dodeljenih regionalnih državnih pomoči se pripravi in obravnava kot del letnega poročila Vladi Republike Slovenije o uresničevanju regionalne politike, v skladu s 8. členom zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99).
Indikatorji regionalnega razvoja, ki so opredeljeni v 19. in 23. členu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, se spremljajo na podlagi statističnih podatkov za teritorialne ravni SKTE-0, SKTE-3 in SKTE-5, kot so opredeljene z uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Uradni list RS, št. 28/00).
Na ravni SKTE-0 se kot indikatorji regionalnega razvoja uporabljata: bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči in stopnja brezposelnosti po ILO metodologiji. Oba statistična podatka se primerjata z metodološko primerljivimi podatki za povprečje Evropske unije.
Na ravni SKTE-3 se kot indikatorja regionalnega razvoja uporabljata: bruto domači proizvod na prebivalca in stopnja registrirane brezposelnosti. Podatki po statističnih regijah ravni SKTE-3 se primerjajo z državnim povprečjem.
Na ravni SKTE-5 se kot indikatorji regionalnega razvoja uporabljajo statistični podatki, potrebni za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi v skladu z uredbo o vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in določitvi občin, ki izpolnjujejo ta merila, (Uradni list RS, št. 59/00) in sicer: bruto osnova za dohodnino na prebivalca, indeks rasti prebivalstva, stopnja registrirane brezposelnosti in delež delovno aktivnega prebivalstva v kmetijstvu.

Predmet sofinanciranja so investicije v osnovna sredstva in pokrivanje dela stroškov plač novo zaposlenih delavcev pri:
– postavitvi novega proizvodnega obrata,
– širitvi obstoječega obrata,
– začetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem proizvodnem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacija ali modernizacije),
– nakupu proizvodnega obrata, ki se je zaprl ali bi se zaprl, če ne bi bil prodan.
Upravičeni stroški investicije lahko zajemajo:
– stroške nakupa zemljišč,
– stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč,
– gradnjo in/ali nakup objektov,
– nakup strojev in opreme,
– stroške nematerialnih investicij, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja; v primeru velikih podjetij se pri nematerialni investiciji upošteva največ 25% upravičenih stroškov nematerialne investicije,
– stroške priprave investicijskih študij in projektov začetnih investicij.
Upravičeni stroški za ustvarjanje delovnih mest, povezanih z izvedbo začetne investicije so, pod določenimi posebnimi pogoji iz 12. člena tega pravilnika, tudi stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki lahko zajemajo bruto plačo in obvezne prispevke za socialno varnost.
Pod pogoji, določenimi v 13. členu tega pravilnika, spadajo med upravičene stroške tudi stroški tekočega poslovanja podjetij.

Do spodbud na osnovi tega pravilnika niso upravičena podjetja v težavah, ki so v skladu z zakonom o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 50/02 in 93/02), v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
Prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev, ki ne smejo vsebovati državne pomoči.
Investicijski projekt mora ostati v regiji vsaj 5 let po zaključku investicije.
Nematerialne investicije se morajo uporabljati izključno v podjetju, ki je prejemnik regionalne državne pomoči, obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo, kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih, vključena morajo biti v aktivno podjetje in vsaj pet let ostati v podjetju, ki je prejel regionalno pomoč.
Spodbude se dodelijo za sofinanciranje začetnih investicij, v okviru katerih bodo v obdobju treh let od zaključka investicije odprta nova delovna mesta. Spodbude so namenjene tudi projektom za ustanavljanje ali širitev razvojno raziskovalnih oddelkov, v okviru katerih bodo v obdobju treh let od zaključka investicije odprta nova delovna mesta.
V javnem razpisu lahko dajalci spodbud določijo minimalno število zahtevanih novo odprtih delovnih mest in več kot pet letni rok po zaključku investicije, v katerem mora investicijski projekt ostati v regiji.

Regionalne državne pomoči za ustvarjanje novih delovnih mest se lahko dodelijo, če gre za delovna mesta, ki so povezana z izvedbo projekta začetne investicije. To pomeni, da se nanašajo na dejavnost, za katero je bila izvršena investicija in so ustvarjena v treh letih po dokončani investiciji. Štejejo tudi delovna mesta ustvarjena v treh letih po končani investiciji kot posledica povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zaradi nove investicije.
Povečanje števila delovnih mest se ugotavlja kot neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev.
Novo odprta delovna mesta morajo biti ohranjena za obdobje najmanj petih let.
Prejemnik pomoči lahko prejema pomoč za ustvarjanje novih delovnih mest največ dve leti po zaključku investicije in sicer največ v višini, določeni z neto ekvivalentom dotacije v 8. členu tega pravilnika.

Regionalne državne pomoči za tekoče poslovanje podjetij se lahko dodelijo le izjemoma in praviloma le kot dodatek k regionalni državni pomoči za začetne investicije oziroma ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z začetnimi investicijami. Pomoč mora biti časovno omejena in se mora postopoma zmanjševati ter ne sme biti namenjena spodbujanju izvoza. Časovno obdobje in višina pomoči se opredeli v posebnem programu, ki mora utemeljiti, da je pomoč sorazmerna težavam, ki jih želi ublažiti. Pomoč se dodeli na podlagi individualne vloge, ki jo presoja posebna komisija, ki jo mora imenovati dajalec pomoči. S prejemnikom pomoči se sklene pogodba o dodelitvi sredstev, ki natančno opredeljuje terminski plan porabe sredstev in obveznosti prejemnika pomoči, vključno s poročili in dokazili o namenski porabi sredstev.

Prednost pri izbiri imajo investicijski projekti, ki dobijo višjo oceno strokovne komisije na podlagi naslednjih meril:
– število novo ustvarjenih delovnih mest,
– lokacija investicije, upoštevaje navodilo o prednostnih območjih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (Uradni list RS, št. 44/01),
– uvrščenost projekta v regionalne razvojne programe (v nadaljnjem besedilu: RRP) v skladu z navodilom o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja regionalnega razvojnega programa (Uradni list RS, št. 52/00, 111/00 in 44/01),
– delež lastnih sredstev,
– reference investitorja,
– trajnostna naravnanost investicije,
– delež vključevanja lokalnih dobaviteljev,
– delež visokih tehnologij v investicijskem projektu,
– vključenost raziskovalno-razvojnega kadra,
– tehnološka zahtevnost programa,
– demonstracijski učinek investicije na druge potencialne investitorje.

Regionalne državne pomoči se dodeljujejo v skladu s predpisi s področja izvrševanja proračunov. Vloga za pomoč mora biti vložena in potrjena pred začetkom izvajanja investicije.
Za dodelitev so potrebni:
– investicijski program,
– izjava prejemnika sredstev, da ni prejel sredstev oziroma koliko sredstev je že prejel za isti namen iz kakšnega drugega javnega vira,
– dokazilo o zagotavljanju lastnega deleža pri investiciji,
– bančna garancija oziroma drug ustrezen način zavarovanja realizacije investicije (ustrezno zavarovanje za vrednost dodeljenih sredstev za obdobje do izteka zadnjega roka po pogodbi).
Z izbranim prijaviteljem se sklene pogodba o dodelitvi spodbude v kateri se podrobneje opredelita način in oblika poročanja prejemnika o poteku izvajanja projekta za katerega je bila dodeljena državna pomoč ter postopek nadzora nad porabo sredstev. Pogodbeni stranki določita vsaka svojega skrbnika pogodbe. Nadzor se izvaja v skladu s predpisi o namenskosti porabe proračunskih sredstev.
Nakazilo se izvrši na podlagi zahtevka koristnika, opremljenega z dokazili in prilogami, opredeljenimi v pogodbi.
Prejemnik sredstev je dolžan naročniku, v smislu spremljanja porabe dodeljenih sredstev, omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da je vsak čas možna kontrola ter vpogled v poslovno dokumentacijo.
Če se kadarkoli ugotovi nenamenska poraba dodeljenih sredstev ali odtujitev dodeljenih sredstev, je prejemnik dolžan takoj vrniti vsa nenamensko porabljena ali odtujena sredstva v realni višini s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila.

Regionalne razvojne spodbude samoupravnim lokalnim skupnostim in RRA-jem se dodeljujejo za:
– sofinanciranje priprave RRP in drugih razvojnih nalog RRA,
– sofinanciranje izvedbe RRP.

Regionalne razvojne spodbude samoupravnim lokalnim skupnostim se prednostno dodeljujejo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi po uredbi o vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in določitvi občin, ki izpolnjujejo ta merila (Uradni list RS, št. 59/00) in v regijah z najnižjo stopnjo razvitosti, še posebej tistih, ki po vrednosti BDP po kupni moči na prebivalca ali stopnji brezposelnosti najbolj negativno odstopajo od državnega povprečja. Pri tem se smiselno upošteva navodilo o prednostnih območjih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (Uradni list RS, št. 44/01).
Regionalne razvojne spodbude se prednostno dodeljujejo tudi občinam ob državni meji, občinam v katerih živita madžarska in italijanska narodna skupnost ter občinam, v katerih živijo pripadniki romske etnične skupnosti.

Cilji dodeljevanja spodbud so:
– priprava kvalitetnih in usklajenih razvojnih programov v regijah,
– spodbuditi razvojno povezovanje občin v okviru statističnih regij,
– okrepiti partnerstvo med državo in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja v Republiki Sloveniji,
– izvedba pilotnih inovativnih projektov v občinah in regijah.
Spodbude se nanašajo na razvojne naloge RRA v skladu s prvim odstavkom 3. člena pravilnika o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije (Uradni list RS, št. 52/00, 111/00 in 44/01) ter na izvedbo pilotnih inovativnih razvojnih projektov (v nadaljnjem besedilu: razvojne naloge RRA).

Spodbude se dodeljujejo v obliki transferjev sredstev občinam in RRA.

Upravičeni stroški lahko zajemajo sofinanciranje do 100% stroškov dela, storitev in materiala pri:
– pripravi in ažuriranju RRP,
– nalogah povezanih s spremljanjem, poročanjem in nadzorom izvajanja RRP,
– koordinaciji dela lokalnih razvojnih organizacij, ki sodelujejo pri pripravi in izvajanju RRP,
– svetovanju pri pripravi in prijavi projektov, vključenih v RRP, na razpisih za dodeljevanje razvojnih spodbud,
– sodelovanju pri pripravi predpristopnih programov pomoči Evropske unije (Phare, ekonomsko socialna kohezija, čezmejno sodelovanje...),
– sodelovanju pri pripravi državnih dokumentov razvojnega načrtovanja, Strategije regionalnega razvoja Slovenije in Državnega razvojnega programa Republike Slovenije,
– izvedbi pilotnih inovativnih razvojnih projektov.
Priprava in ažuriranje RRP iz prve alinee prejšnjega odstavka bo sofinancirana v višini do 50% skupne vrednosti projekta priprave razvojnega programa, ob upoštevanju ostalih virov sofinanciranja. Delež sofinanciranja projekta bo za posamezno statistično regijo, ki pripravlja RRP, določen na osnovi naslednjih kriterijev:
– število prebivalcev statistične regije,
– delež prebivalstva na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v okviru statistične regije,
– sintezna ocena razvojnih možnosti statističnih regij (obstoječa gospodarska struktura in infrastruktura, človeški faktor, kvaliteta življenja v regiji, dostop do informacij o tržišču in tehnologiji, možnosti za financiranje investicij, organizacija in management).
Sofinancira se le tisti del projekta priprave RRP, ki je s strani Agencije RS za regionalni razvoj ocenjen kot izvedljiv in kvalitetno pripravljen.
Sofinanciranje inovativnih pilotnih projektov iz sedme alinee prvega odstavka obsega manjše pilotne razvojne ali metodološke projekte v občinah in regijah, ki predstavljajo oblikovanje dobrih praks in lahko služijo kot primer za prenos znanj in izkušenj med udeleženci v regionalnem razvoju. Pilotni projekti so namenjeni določitvi in preizkušanju novih regionalnih in lokalnih rešitev, z namenom njihovega vključevanja v oblike pomoči v prihodnje. Sofinanciranje inovativnih pilotnih projektov je možno samo v primeru, da ima RRA pooblastilo občin za izvajanje teh projektov.

Prejemniki sredstev so RRA, ki so vpisane v evidenco pri Agenciji RS za regionalni razvoj v skladu s pogoji, določenimi v 4. in 5. členu pravilnika o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije (Uradni list RS, št. 52/00, 111/00 in 44/01).

Spodbude se dodeljujejo na podlagi programa, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije. Program pripravi Agencija RS za regionalni razvoj na podlagi poziva RRA za predložitev elementov za pripravo programa po posameznih razvojnih nalogah RRA. RRA morajo predložiti tudi sprejet štiriletni okvirni progam dela in ustrezno strukturiran letni poslovni načrt za tekoče leto.
Na podlagi programa iz prejšnjega odstavka se sklene pogodba o dodelitvi spodbude v kateri se podrobneje opredelita način in oblika poročanja prejemnika o poteku izvajanja nalog, za katere je bila dodeljena spodbuda, ter postopek nadzora nad porabo sredstev.
Nakazilo se izvrši na podlagi zahtevka koristnika, opremljenega z dokazili in prilogami, opredeljenimi v pogodbi.
Prejemnik sredstev je dolžan naročniku, v smislu spremljanja porabe dodeljenih sredstev, omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da je vsak čas možna kontrola ter vpogled v poslovno dokumentacijo.
Če se kadarkoli ugotovi nenamenska poraba dodeljenih sredstev ali odtujitev dodeljenih sredstev, je prejemnik dolžan takoj vrniti vsa nenamensko porabljena ali odtujena sredstva v realni višini s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila.
Sofinanciranje posameznih razvojnih nalog RRA se lahko izvede tudi z javnim razpisom.

Za sofinanciranje priprave in ažuriranja RRP je potrebno predložiti:
– dispozicijo RRP, upoštevaje navodilo o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa (Uradni list RS, št. 52/00, 111/00, 44/01),
– terminski plan priprave RRP statistične regije,
– predvideno strukturo izvajalcev,
– kalkulativne elemente priprave RRP po sledečih kategorijah: delo v lastni režiji, delo drugih razvojnih agencij in ostalih strokovnih institucij, ankete, drugi stroški.
Sredstva se nakažejo izvajalcu po opravljenih fazah v 30 dneh po prejemu popolne dokumentacije za posamezno fazo. Izplačila za posamezne faze so mogoča na podlagi dokazil o ustreznem deležu plačil ostalih sofinancerjev.

Cilj spodbud je pomoč občinam in regijam na prednostnih območjih regionalne politike iz 17. člena tega pravilnika z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja v Republiki Sloveniji.
Spodbude se lahko nanašajo na:
– izgradnjo objektov in naprav lokalne infrastrukture na področju vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda ter izgradnjo lokalnega cestnega omrežja v večinski lasti občin, ki se večinsko izvajajo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
– izgradnjo regionalne razvojne infrastrukture v večinski lasti občin v regijah A in B, v skladu s pravilnikom o prednostnih območjih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj, (Uradni list RS, št. 44/01), ki najbolj zaostajajo v razvoju in ki predstavlja izvedbo RRP, vključno s pripravo prostorske in investicijske dokumentacije,
– male (neinfrastrukturne) projekte občin s področja čezmejnega sodelovanja z Republiko Hrvaško s področja turizma (informiranje, marketing, promocija, postavitev kažipotov in informacijskih točk, razvoj turističnih znamenitosti), ohranjanja naravne in kulturne dediščine in drugih področij, ki so namenjeni povečanju prepoznavnosti regije, medsebojnemu čezmejnemu povezovanju in sodelovanju občin in skupni promociji kulturne in naravne dediščine,
– pilotni inovativni projekti obsegajo manjše projekte enkratnega značaja katerih namen je razširiti znanje in služiti kot model bodočim projektom brez povezave z industrijskimi ali trgovinskimi cilji.

Področje vodooskrbe zajema zajetje, primarne cevovode in potrebno čiščenje.
Področje lokalnega cestnega omrežja se nanaša na novogradnjo ali rekonstrukcijo lokalnih cest in rekonstrukcija tistih prometnic, ki jih je po rekonstrukciji možno uvrstiti med lokalne ceste po uredbi o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/00 in 97/00) s pripadajočimi mostovi in parkirišči.
Projekti regionalne razvojne infrastrukture iz druge alinee drugega odstavka 24. člena tega pravilnika, se lahko nanašajo na:
– podjetništvo: podjetniške, obrtne, industrijske cone; nakup zemljišča in komunalno opremljanje z namenom zaokrožitve kompleksa zemljišč za gospodarske aktivnosti,
– okolje in prostor: sistem ravnanja z odpadki; sanacija okoljsko degradiranih območij; urejanje vodotokov, akumulacij in drugih vodnih površin; varovanje naravne dediščine; prostorsko načrtovanje in analiza stanja okolja,
– človeški viri, kultura: izobraževalne institucije; kulturni projekti vključno z muzeji; prenovo starih mestnih jeder, gradovi in podobno; kulturni programi; mladinski centri; mladinski programi; varovanje in krepitev zdravja,
– turizem: razvoj turistične infrastrukture v lasti občin; podpora turistični dejavnosti in pripravi integralnih turističnih proizvodov; mladinska prenočišča; izobraževanje ter promocija,
– komunalna infrastruktura: izgradnja objektov in naprav na področju vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda ter izgradnja cestnega omrežja.
Projekti iz prejšnjega odstavka morajo izkazati regionalni pomen in vpliv na ustvarjanje novih delovnih mest.

Spodbude se dodeljujejo v obliki nepovratnih sredstev, ugodnih posojil in prenosa državnega premoženja v last ali upravljanje samoupravnih lokalnih skupnosti z namenom vlaganja tega premoženja v regionalne razvojne projekte.

Prejemniki sredstev so samoupravne lokalne skupnosti.
Višina sofinanciranja posameznega projekta iz 24. člena tega pravilnika lahko doseže do 85% upravičenih stroškov.

Spodbude se dodeljujejo na podlagi letnega programa sofinanciranja RRP, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije ali na podlagi javnega razpisa, v skladu s predpisi o izvrševanju proračuna.
V primeru programskega dodeljevanja spodbud iz druge alinee drugega odstavka 24. člena tega pravilnika pripravi letni program sofinanciranja RRP Agencija RS za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ARR) v sodelovanju z RRA regij, ki so prejemnice spodbud. Obseg sredstev, ki se namenjajo za izvedbo letnega programa sofinanciranja RRP se dokončno določi v okviru državnega proračuna, razmerje med posameznimi regijami, ki so prejemnice spodbud, pa se izračuna po formuli ((ŠP + PO) / 2) * (IRO / 100), ki upošteva število prebivalstva regije (ŠP, izraženo kot odstotek vsega prebivalstva), površino regije (PO, izraženo kot odstotek površine Slovenije) ter indeks razvojne ogroženosti regij (IRO; indeks ravni; Slovenija je 100).
ARR pristopi k pripravi predloga letnega programa skladno z roki za pripravo državnega proračuna. ARR oceni indikativni obseg razvojnih spodbud po posameznih regijah prejemnicah in ga sporoči RRA. Le-te preko organov odločanja v regiji predložijo ARR seznam prioritetnih regionalnih projektov za sofinanciranje v skupni višini sporočenega letnega indikativnega zneska. Regije, v katerih je RRP še v postopku sprejemanja, so v prehodnem obdobju upravičene do 75% predvidene alokacije. Usklajevanje letnega programa z RRA in ministrstvi na katerih delovno področje se nanašajo predloženi projekti izvede Agencija RS za regionalni razvoj ter pri tem upošteva državni razvojni program Republike Slovenije in prevzete mednarodne obveznosti. Letni program sprejme Vlada Republike Slovenije.
V primeru izvedbe javnega razpisa je prijavitelj projektov na razpisu v imenu občin RRA. Postopek se izvede v skladu s predpisi o izvrševanju proračuna.
Na podlagi sprejetega programa oziroma izdanega sklepa v postopku izvedbe javnega razpisa sklene dajalec spodbud pogodbo o dodelitvi spodbude s sodelujočimi občinami. V pogodbi se podrobneje opredelita način in oblika poročanja prejemnika o poteku izvajanja projekta za katerega je bila dodeljena spodbuda ter postopek nadzora nad porabo sredstev. Prejemnik sredstev je dolžan naročniku, v smislu spremljanja porabe dodeljenih sredstev, omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da je vsak čas možna kontrola ter vpogled v poslovno dokumentacijo.
Če se kadarkoli ugotovi nenamenska poraba dodeljenih sredstev ali odtujitev dodeljenih sredstev, je prejemnik dolžan takoj vrniti vsa nenamensko porabljena ali odtujena sredstva v realni višini s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila.

Dokumentacija za uvrstitev projekta v program ali prijava na javni razpis mora vsebovati:
– lokacijo naložbe z navedbo poteka infrastrukturnega objekta, če gre za linijski objekt,
– investicijski program z opredeljenim obsegom del po posameznih letih, oziroma drugo investicijsko dokumentacijo v skladu z veljavnimi predpisi,
– poročilo o že izvršenih delih, če gre za fazno izgradnjo,
– finančno konstrukcijo z navedbo virov financiranja s časovno dinamiko koriščenja sredstev,
– dokumentirano izjavo investitorja o zagotovitvi ostalih sredstev,
– izpolnjen vzorec pogodbe in
– druge dokumente v skladu z razpisno dokumentacijo.
Pred podpisom pogodbe je prijavitelj dolžan pripraviti in dostaviti naslednjo dokumentacijo, za vsak odobren projekt posebej:
– upravno dovoljenje o graditvi,
– objavo javnega razpisa za oddajo del in/ali nabavo opreme,
– zapisnik in poročilo komisije o odpiranju ponudb,
– sklep o izbiri izvajalca,
– izvajalsko pogodbo s predračunom.
Na podlagi te dokumentacije se podpiše pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki je lahko tudi večletna.

Predmet prenosa je brezplačni prenos premičnin in nepremičnin v lasti države (v nadaljnjem besedilu: stvarno premoženje).
Postopek se začne z imenovanjem komisije za vodenje in nadzor postopka prenosa stvarnega premoženja (v nadaljnjem besedilu: komisija). Postopek se konča s prenosom lastninske ali posestne pravice oziroma pravice upravljanja stvarnega premoženja na samoupravno lokalno skupnost ali z odločitvijo komisije, da se postopek prenosa ustavi.
Komisija je sestavljena iz članov, ki jih imenuje predstojnik državnega organa, ki prenaša stvarno premoženje ter predsednika, ki ga imenuje minister, pristojen za regionalni razvoj. V komisijo so lahko imenovane tudi zunanje neodvisne in strokovne osebe. Strokovna in administrativna opravila za komisijo opravlja državni organ, ki prenaša stvarno premoženje. Stroški dela komisije bremenijo državni organ, ki prenaša stvarno premoženje.
Pristojnosti komisije so predvsem naslednje:
– koordinira pripravo programa prenosa stvarnega premoženja, ki lahko vsebuje enega ali več predmetov prenosa,
– ugotavlja skladnost predloga prenosa stvarnega premoženja z določbo 21. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja,
– vodi in nadzira izvedbo ostalih dejanj postopka prenosa, odobri posamezna dejanja v okviru postopka ali državnemu organu, ki prenaša stvarno premoženje predlaga, da dopolni ali odpravi nastale pomanjkljivosti,
– za izvedbo posameznih dejanj v postopku lahko pooblasti strokovne osebe ter pravne ali finančne svetovalce,
– izvede dogovor z zainteresiranimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, poda poročilo o opravljenih dejanjih in predlaga zaključek postopka prenosa stvarnega premoženja,
– opravlja druge naloge, ki so potrebne za uspešno izvedbo prenosa stvarnega premoženja,
Skladnost predloga prenosa stvarnega premoženja z določbo 21. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja se dokazuje z uporabo prenesenega stvarnega premoženja v razvojnih projektih, ki so vključeni v RRP ali skupni razvojni program. Do sprejema razvojnih programov, ugotavlja skladnost predloga prenosa stvarnega premoženja z razvojnim namenom projekta, komisija.
Prenos stvarnega premoženja se izvede na podlagi sprejetega programa prenosa. Program prenosa se lahko nanaša na enega ali več predmetov prenosa. Program prenosa mora obsegati:
– pravni temelj prenosa,
– opis stvarnega premoženja, ki je zajeto v programu prenosa,
– opredelitev ciljev prenosa in dokazila, s katerimi se utemeljuje, da bo stvarno premoženje s strani samoupravne lokalne skupnosti dejansko uporabljeno za regionalne razvojne projekte,
– mnenje pristojne RRA,
– pri nepremičninah: izpis iz zemljiške knjige ali druge listine, ki izkazujejo lastništvo nepremičnine,
– pri premičninah: opis, ki omogoča identifikacijo stvari,
– obrazložitev pripravljalnih dejanj, ki so bila opravljena v zvezi s prenosom ali navedbo razlogov, zaradi katerih pripravljalna dejanja niso potrebna,
– ocenitev vrednosti premoženja, razen v primerih, če komisija utemeljeno ugotovi, da bi bili stroški cenitve ekonomsko neupravičeni glede na vrednost premoženja,
– predlog pogodbe s samoupravno lokalno skupnostjo o prenosu stvarnega premoženja.

Prednost pri izbiri v primeru javnega razpisa imajo prijavljeni projekti, ki dobijo višjo oceno na podlagi naslednjih meril:
– lokacija projekta, upoštevaje navodilo o prednostnih območjih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj,
– prioritete določene s strani RRA,
– kakovost prijavljenega projekta vključno s tehničnimi kriteriji po posameznih namenih,
– izvedljivost projekta; prednost imajo investicije, ki imajo v strukturi finančnih virov več lastnih sredstev in lastne soudeležbe krajanov.

Pogoji tega pravilnika ne veljajo, razen v delu, ki se nanaša na poglavje o regionalnih državnih pomočeh, za razpise, ki se sofinancirajo s sredstvi mednarodnih finančnih ustanov in razpisov, pri katerih so pogoji dodeljevanja pomoči ter merila in kriteriji za pridobitev pomoči določeni z mednarodno pogodbo.

Letni program sofinanciranja RRP za leti 2003 in 2004 se lahko za regije, ki do uveljavitve tega pravilnika še nimajo sprejetega in potrjenega RRP, pripravi na podlagi osnutka RRP.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o dodeljevanju regionalnih razvojnih spodbud lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (Uradni list RS, št. 62/01 in 76/01).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.