Na podlagi 76. člena in tretjega odstavka 78. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet

(1) Ta pravilnik vsebuje določbe o dolžnostih upravljavca in prevoznikov pri reševanju oseb ter o ukrepih za vzpostavljanje železniškega prometa, obveščanje, ugotavljanje vzrokov, preiskavo, evidentiranje, statistično spremljanje in objavljanje podatkov o izrednih dogodkih in motnjah.
(2) Določbe tega pravilnika veljajo za proge, za industrijske tire in proge drugih železnic, če zakon o varnosti v železniškem prometu ne določa drugače.

(1) Izredni dogodek v železniškem prometu je nesreča ali nezgoda.
(2) Po vzrokih nastanka se izredni dogodki delijo na:
1. izredne dogodke, ki so nastali zaradi osebnih napak pri opravljanju železniškega prometa in tehničnih napak na sredstvih, za katere so odgovorni upravljavec ali prevozniki;
2. izredne dogodke, ki so nastali zaradi višje sile, nepazljivosti ali zlonamernih dejanj potnikov in tretjih oseb, za katere se šteje, da zanje ni odgovoren upravljavec ali prevozniki.

(1) Nesreča je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je:
1. ena ali več oseb izgubilo življenje, pri čemer se šteje za mrtvo osebo oseba, ki umre v izrednem dogodku na kraju samem ali 30 dni po izrednem dogodku zaradi poškodb, dobljenih pri izrednem dogodku (smrtne poškodbe);
2. bila huje poškodovana ena ali več oseb, pri čemer je huje poškodovana oseba oseba, katere telesne poškodbe, dobljene pri izrednem dogodku, zahtevajo zdravniško nego in zdravljenje, zaradi katerih je ta oseba po oceni zdravnika ali zdravstvene ustanove nezmožna za delo več kot 14 dni od dneva poškodbe;
3. nastala precejšnja gmotna škoda, pri čemer je precejšnja gmotna škoda škoda, ki je ocenjena na voznih sredstvih, progi, objektih in napravah na več kot 10.000 EUR, preračunano po tečaju tolarja na dan izrednega dogodka; v ta znesek se vračuna tudi vrednost direktnih stroškov odprave posledic izrednega dogodka (material, delovna sila ipd.), brez zneska škode na stvareh, ki so bile prevzete na prevoz, in škode na poškodovanih cestnih vozilih pri izrednem dogodku na nivojskih prehodih;
4. nastala večja prekinitev v železniškem prometu, pri čemer je večja prekinitev železniškega prometa prekinitev prometa, ki traja več kot 6 ur.
(2) Nesreča je tudi vsako trčenje vlakov, nalet, oplaženje in iztirjenje vlaka ne glede na posledice.
1. Trčenje vlakov je, če vlak trči v čelo, bok ali na sklep drugega vlaka, bodisi da vozita oba ali le eden izmed njiju, ne glede na smer vožnje.
2. Nalet vlaka je, če vlak:
– naleti na premikalni sestav ali posamična vozila, ki stojijo na tiru ali se premikajo in obratno;
– naleti na tirni zaključek.
3. Oplaženje vlaka je, če kar koli z boka oplazi vlak.
4. Iztirjenje vlaka je, če se iztiri eno ali več železniških vozil v vlaku.
(3) Če se ugotovi, da smrt ali poškodba oziroma škoda ni nastala v zvezi z železniškim prometom ali je smrt posledica samomora oziroma poškodba poskusa samomora, se takšen dogodek ne šteje za izredni dogodek, čeprav ima kriterij za nesrečo.

(1) Nezgoda je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je:
1. bila ena ali več oseb lažje poškodovana, pri čemer je lažje poškodovana oseba, katere telesne poškodbe, dobljene pri izrednem dogodku, po oceni zdravnika ali zdravstvene ustanove ne spadajo v skupino huje poškodovanih oseb;
2. nastala manjša gmotna škoda, pri čemer je manjša gmotna škoda, ki je ocenjena škoda na voznih sredstvih, progi, objektih in napravah na 5.000 do 10.000 EUR, preračunano po tečaju tolarja na dan izrednega dogodka; v ta znesek se vračuna tudi vrednost direktnih stroškov odprave posledic izrednega dogodka (material, delovna sila ipd.), brez zneska škode na stvareh, ki so bile prevzete na prevoz, in škode na poškodovanih cestnih vozilih pri izrednem dogodku na nivojskih prehodih;
3. nastala manjša prekinitev železniškega prometa, pri čemer je manjša prekinitev železniškega prometa prekinitev prometa, ki traja od 1 do 6 ur.
(2) Za nezgodo se šteje tudi naslednje ogrožanje ali oviranje železniškega prometa:
1. preprečeno trčenje vlakov;
2. preprečen nalet vlaka;
3. prevoz vlaka skozi postajo ali postajališče, kjer ima po voznem redu ali nalogu postanek;
4. prevoz vlaka ali progovnega vozila mimo signala, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo, vozna pot pa ni bila zavarovana;
5. iztirjenje pri premiku;
6. nalet in oplaženje pri premiku, kadar naleti ali oplazi eno ali več vozil pri premiku kamor koli, razen na vlak;
7. požar ali eksplozija na vlaku, vozilih in objektih infrastrukture, ki ogroža železniški promet;
8. trčenja, oplaženja, naleti in iztirjenja progovnih vozil;
9. prevoz vlaka ali progovnega vozila preko nivojskega prehoda, na katerem se promet zavaruje z napravami za zavarovanje prometa, če promet na nivojskem prehodu ni zavarovan s temi napravami ali fizično;
10. strganje vlaka;
11. okvara zračne zavore pri vlaku med vožnjo;
12. prekoračitev predpisane hitrosti.

(1) O izrednem dogodku je treba na najhitrejši način obvestiti progovnega prometnika ali prometnika. Obvestilo odda tista oseba, ki je bila v izrednem dogodku udeležena, ki ga je opazila ali je zanj izvedela neposredno po dogodku. Če so v izrednem dogodku tudi poškodovane osebe, mora začeti reševanje poškodovancev in takoj obvestiti regijski center za obveščanje (ReCO). Če nima možnosti klicati neposredno na ReCO, obvesti o tem progovnega prometnika ali prometnika.
(2) Obvestilo mora vsebovati najnujnejše podatke o mestu in vrsti izrednega dogodka, morebitnih smrtnih žrtvah, poškodovanih osebah, nevoznosti tirov (drugega tira na dvotirni ali vzporedni progi), poškodbah stabilnih naprav električne vleke, poškodbah drugih naprav, poškodbah tovora in morebitnem izlitju nevarnih snovi.
(3) Ko progovni prometnik ali prometnik izve za izredni dogodek, mora o tem takoj po telefonu obvestiti:
1. šefa postaje, h kateri spada območje, kjer se je zgodil izredni dogodek;
2. odgovornega dispečerja pristojne prometne operative;
3. regijski center za obveščanje (ReCO);
4. operativno komunikacijski center (OKC PU).
(4) Odgovorni dispečer pristojne prometne operative mora o izrednih dogodkih obvestiti:
1. glavnega dispečerja upravljavca;
2. vodilnega delavca organizacijske enote, odgovorne za vodenje prometa;
3. svojega nadrejenega.
(5) Glavni dispečer upravljavca mora po TK sredstvih obvestiti:
1. o nesrečah:
– Prometni inšpektorat Republike Slovenije;
– dispečerja transportne operative;
– Direkcijo za železniški promet;
– šefe organizacijskih enot pri upravljavcu in prevoznikih (glede na udeleženost v izrednem dogodku);
– pooblaščenega delavca za varnost pri delu in požarno varstvo pri upravljavcu in prevozniku (v primeru požara, eksplozije, mrtvih ali ranjenih);
– varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga pri prevozniku glede na udeleženost sredstev v izrednem dogodku (v primeru iztekanja nevarnega blaga, ogrožanja varstva okolja);
– pooblaščenega delavca notranjega nadzora pri upravljavcu in prevoznikih glede na udeleženost delavcev ali sredstev v izrednem dogodku;
– Inšpektorat RS za delo, če je prišlo do smrti, poškodbe ali nevarnega pojava za življenje delavcev in drugih ljudi;
2. o nezgodah:
– svojega nadrejenega;
– dispečerja transportne operative;
– šefe organizacijskih enot pri upravljavcu in prevoznikih (glede na udeleženost v izrednem dogodku);
– pooblaščenega delavca za varnost pri delu in požarno varstvo pri upravljavcu in prevozniku (v primeru požara, eksplozije, mrtvih ali ranjenih);
– pooblaščenega delavca notranjega nadzora pri upravljavcu in prevoznikih glede na udeleženost delavcev ali sredstev v izrednem dogodku;
– varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga pri prevozniku glede na udeleženost sredstev v izrednem dogodku (v primeru iztekanja nevarnega blaga, ogrožanja varstva okolja);
– Inšpektorat RS za delo, če je prišlo do poškodbe ali nevarnega pojava za življenje delavcev in drugih ljudi.
(6) Obvestilo o izrednem dogodku, ki ga po telefonu odda progovni prometnik, prometnik, odgovorni dispečer pristojne operative ali glavni dispečer upravljavca, mora vsebovati naslednje podatke:
1. opis izrednega dogodka;
2. čas nastanka;
3. kraj nastanka;
4. vrsta vlaka (potniški, tovorni);
5. posledice pri ljudeh in materialnih sredstvih (mrtvi, ranjeni, podatke o nevoznosti tira, poškodbe stabilnih naprav električne vleke, voznih in drugih sredstev, podatke o poškodbah tovora in o onesnaženju okolja);
6. podatke o že sprejetih ukrepih in
7. ali je potrebna pomoč javnih reševalnih služb.

(1) Šef postaje mora za vsako nesrečo, ki se je zgodila na njegovem območju, izpolniti in poslati regijskemu centru za obveščanje obrazec “Posredovanje informacij v primeru železniške nesreče”, ki je kot priloga 4, sestavni del tega pravilnika.
(2) Šef postaje mora za vsak izredni dogodek, ki se je zgodil na njegovem območju, sestaviti pisno prijavo na obrazcu “Prijava izrednega dogodka P-29”, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika, in jo najkasneje v 24 urah po nastanku izrednega dogodka poslati:
1. Prometnemu inšpektoratu Republike Slovenije;
2. Direkciji za železniški promet;
3. policijski postaji;
4. Inšpektoratu RS za delo, če so se smrtno ponesrečili ali telesno poškodovali železniški delavci pri opravljanju službe, pri kolektivnih nesrečah in nevarnih pojavih, ki bi lahko ogrozili življenja delavcev pri delu in drugih ljudi;
5. Službi za obrambne zadeve, zaščito in varnost pri upravljavcu, če so bile v izrednem dogodku udeležene vojaške osebe ali pošiljke, in v vseh primerih namernega poškodovanja voznih sredstev, naprav in sredstev infrastrukture ali namernega ogrožanja varnosti prometa ter v vseh primerih agresije in vandalizma;
6. upravljavcu in/ali prevoznikom.
(3) Pisna prijava izrednega dogodka iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
1. datum in čas izrednega dogodka, ki se vpiše v obliki DD.MM.LL (dan, mesec, leto), čas pa v obliki HH.MM. (ura, minuta), in sicer od 00.01 do 24.00;
2. kraj nastanka izrednega dogodka;
3. ali so si kraj dogodka ogledali policisti;
4. opis izrednega dogodka, pri čemer mora biti opis izrednega dogodka kratek in mora obsegati vse podatke, pomembne za nadaljnjo preiskavo;
5. ali je znan povzročitelj izrednega dogodka;
6. na koncu opisa izrednega dogodka je treba vpisati podatke o vremenu, temperaturi in vidljivosti v času nastanka izrednega dogodka;
7. podatke o udeleženih in poškodovanih osnovnih sredstvih;
8. za izredne dogodke pri vlakih je treba v pisni prijavi navesti:
– številko vlaka;
– številke vlečnih vozil z navedbo vloge vlečnega vozila pri vlaku (vlakovna, priprežna, doprežna lokomotiva) in poškodbe vlečnih vozil oziroma opomba, da vlečno vozilo ni poškodovano;
– številke poškodovanih vagonov, opis poškodb in stanje vagona (naložen, prazen, opis blaga in poškodba blaga); če so vagoni naloženi z nevarnim blagom, je treba navesti še vrsto nevarnega blaga in identifikacijsko številko nevarnega blaga;
9. za izredne dogodke pri premiku je treba v prijavi izrednega dogodka navesti:
– številko premikalne lokomotive z opisom poškodbe vlečnega vozila oziroma opombo, da vlečno vozilo ni poškodovano;
– številke vagonov z navedbo načina poškodovanja (iztirjen, oplažen, naleten...) in opisom poškodbe ter stanje vagona (naložen, prazen, opis blaga in poškodba blaga); pri vagonih z nevarnim blagom je treba navesti še vrsto nevarnega blaga in identifikacijsko številko nevarnega blaga;
10. za poškodbe drugih sredstev se v prijavi izrednega dogodka navede vrsta in obseg poškodbe;
11. za udeležene osebe v izrednem dogodku se v prijavi o izrednem dogodku navede:
– priimek in ime, datum rojstva (osebni podatki morajo biti pridobljeni po določbah zakona o varstvu osebnih podatkov) in v kakšni vlogi se pojavljajo osebe v izrednem dogodku (potnik, tretja oseba...) in morebitne poškodbe;
– za udeležene železniške delavce je treba navesti še:
– naziv delovnega mesta in organizacijsko enoto;
– trajanje počitka pred nastopom izmene, v kateri je nastal izredni dogodek;
– trajanje dela v izmeni pred nastankom izrednega dogodka;
– ali je bilo opravljeno ugotavljanje prisotnosti alkohola, na kakšen način in rezultat ugotavljanja;
– delovna doba udeleženega delavca pri delih, ki jih je opravljal v času nastanka izrednega dogodka, in skupna delovna doba na železnici in
– razdalja od doma do mesta dela (v km) in vrsta prevoznega sredstva za vožnjo na delo.
(4) Če je domnevni vzrok izrednega dogodka do sestave pisne prijave o izrednem dogodku znan, se le-ta vpiše; če domnevni vzrok ni znan, se vpišejo vsa ugotovljena dejstva, da se lahko na podlagi le-teh ugotovi domnevni vzrok za nastanek izrednega dogodka.
(5) Pisno prijavo o izrednem dogodku (P-29) je treba v predpisanem roku poslati, čeprav še niso zbrani vsi predvideni podatki za sestavo pisne prijave. Manjkajoči podatki se ugotovijo med preiskavo in navedejo v komisijskem poročilu o preiskavi izrednega dogodka.
(6) Za vse poškodbe je treba priložiti približno oceno škode.
(7) V izrednih dogodkih, v katerih so udeležena cestna vozila, se morajo v pisni prijavi (P-29) navesti tudi podatki o zavarovalnici in številka zavarovalne police. Če teh podatkov ni možno dobiti, se vpiše “zavarovalnica – ni podatkov”.

(1) Oseba, ki je oddala obvestilo o izrednem dogodku, in druge osebe, ki so na kraju izrednega dogodka, morajo v skladu z določbami zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami po svojih močeh in sposobnostih pomagati poškodovanim. Samo pri nudenju pomoči poškodovanim ali pri preprečevanju hujših posledic se lahko na mestu izrednega dogodka spreminja stanje, sicer morajo zavarovati dokaze do prihoda reševalcev in policije.
(2) Ko šef postaje izve za izredni dogodek, ki se je zgodil na njegovem območju, mora čimprej ugotoviti dejansko stanje o izrednem dogodku in takoj:
1. izdati natančna navodila za nadaljnje opravljanje prometne službe;
2. obvestiti vse prometnike postaj na progi, na kateri se je zgodil izredni dogodek, da je postal odsek proge nevozen oziroma se promet vlakov na tem odseku proge opravlja pod posebnimi pogoji;
3. zavarovati dokazni material, in sicer:
– ugotoviti stanje plomb vseh naprav, katere morajo biti zaplombirane;
– popisati stanje števcev na signalnovarnostni napravi;
– odvzeti prometno dokumentacijo na prometnih in službenih mestih, ki bi lahko bila udeležena v izrednem dogodku; če obstaja sum, da je v izrednem dogodku udeleženo osebje sosednjih prometnih in službenih mest, mora zahtevati odvzem prometne dokumentacije od šefa sosednje postaje;
4. popisati stanje plomb, o popisanem stanju števcev in odvzeti prometni dokumentaciji narediti zapisnik in ga skupaj z dokaznim materialom predati preiskovalni komisiji oziroma policiji ali preiskovalnemu sodniku, če to zahtevata; če šef postaje preda prometno dokumentacijo policiji ali preiskovalnemu sodniku, mora za potrebe preiskovalne komisije napraviti kopijo prometne dokumentacije.
(3) Ob izrednem dogodku v železniškem prometu morajo delavci upravljavca in prevoznikov, ki so prišli ali pridejo na kraj izrednega dogodka, v katerem je bil kdo poškodovan, najprej reševati osebe in pomagati poškodovanim, poskrbeti za zaščito okolja in varovanje materialnih sredstev.
(4) Upravljavec ob železniški nesreči aktivira svoje reševalne ekipe in sredstva ter po potrebi s pomočjo javnih reševalnih služb začne izvajati zaščito, reševanje in pomoč. Ob nesreči pri prevozu nevarnega blaga aktivira reševalne ekipe prevoznik. Kolikor vodja železniške intervencije presodi, da navedene sile ne zadoščajo, se ravna po določbah državnega načrta zaščite in reševanja ob železniški nesreči. Delo skupin pri odpravljanju posledic izrednega dogodka usklajuje vodja železniške intervencije, kateri se imenuje iz vrst upravljavca, ob nesreči pri prevozu nevarnega blaga pa iz vrst prevoznika.
(5) Ob prekinitvi železniškega prometa zaradi izrednega dogodka mora upravljavec ob sodelovanju prevoznika sprejeti ukrepe za čimprejšnjo vzpostavitev prometa.
(6) Vodja železniške intervencije v dogovoru s starejšim dispečerjem pristojne prometne operative določi naloge za urejanje prometa med odpravljanjem posledic izrednega dogodka, ki ima za posledico prekinitev prometa ali ovire na postajah, katere imajo bistveno vlogo v tehnološkem procesu dela.
(7) Če je proga prekinjena na takšnem mestu, kjer je možno prestopanje potnikov z vlaka na vlak, mora prevoznik poskrbeti za ustrezne zveze vlakov. Če prestopanje potnikov ni mogoče, naroči prevoznik avtobuse in organizira avtobusni prevoz med dvema ali več postajami. Poskrbeti mora tudi za prenos ali prevoz prtljage. Če potovanje po pomožni poti ni bistveno daljše, kot je predviden čas prekinitve prometa, se potniški vlaki odpravijo po pomožni prevozni poti.
(8) Tovorni promet se preusmeri po pomožnih poteh ali pa se vlaki razpustijo in čakajo do vzpostavitve prometa, o čemer odločajo prevozniki v sodelovanju z glavnim dispečerjem upravljavca. Ob daljših ovirah v tovornem prometu je treba posvetiti posebno pozornost pošiljkam živih živali, ki jih je treba prepeljati, ali poskrbeti za krmljenje in napajanje. Če so predvidene večje prekinitve železniškega prometa, je treba o tem obvestiti prevoznike.
(9) Upravljavec javne železniške infrastrukture mora imeti vedno v pripravljenosti intervencijsko ekipo z ustrezno opremo za opravljanje najzahtevnejših nalog pri odpravi posledic izrednih dogodkov.
(10) Intervencijska ekipa mora biti pripravljena za odhod iz matične enote z intervencijskim vlakom ali dvopotnim vozilom ob delavnikih med 7. in 15. uro najkasneje v 20 minutah, sicer pa najkasneje v 90 minutah.
(11) Intervencijska ekipa mora biti pripravljena za odhod iz matične enote s tirnim dvigalom ob delavnikih med 7. 00 in 15.00 najkasneje v 20 minutah, sicer pa najkasneje v 120 minutah.

(1) Vsak izredni dogodek v železniškem prometu morajo upravljavec in prevozniki skrbno in temeljito raziskati, da ugotovijo vzroke in okoliščine, v katerih se je zgodil, in ugotoviti odgovornost za nastanek izrednega dogodka. Upravljavec in prevozniki morajo odpraviti vzroke, zaradi katerih je izredni dogodek nastal.
(2) Upravljavec in prevozniki morajo s preiskavo ugotoviti vzroke za nastanek izrednih dogodkov, okoliščine, v katerih so nastali, poškodbe in škodo, ki je bila povzročena, ter druge posledice. Izredni dogodek preiskuje upravljavec oziroma prevoznik sam, če so bili v dogodku udeleženi samo njegovi delavci ali sredstva. Upravljavec in prevozniki preiskujejo izredni dogodek skupaj, če so bili v izrednem dogodku udeleženi delavci ali sredstva upravljavca in prevoznikov. Po potrebi sodelujejo pri preiskavi izrednega dogodka še člani komisije, neodvisni od upravljavca in prevoznikov.
(3) Intervencijska skupina, preiskovalna komisija in pristojni organi si morajo med preiskavo izrednega dogodka prizadevati, da v čim krajšem času zavarujejo dokaze in poskrbijo za zavarovanje oseb, ki sodelujejo v preiskavi, tako da se lahko nadaljevanje preiskave opravlja pod rednim prometom ali prometom z omejitvami.
(4) Preiskavo vsakega izrednega dogodka opravlja preiskovalna komisija. Po potrebi lahko na mestu izrednega dogodka sodeluje intervencijska skupina ali pristojni organ (policija, preiskovalni sodnik, inšpektorji).

(1) Preiskavo nesreč opravlja preiskovalna komisija, ki jo imenuje direktor Direkcije za železniški promet na predlog upravljavca in prevoznikov.
(2) Upravljavec in prevozniki predlagajo za člane preiskovalne komisije svoje strokovne delavce, ki so lahko:
1. šef organizacijske enote, katere delavci ali sredstva so udeleženi v nezgodi;
2. varnostni svetovalec za prevoz nevarnega blaga pri prevozniku;
3. pooblaščeni delavec za varstvo pri delu in požarno varnost;
4. strokovnjaki za vodenje prometa, za železniška vozila, za spodnji in zgornji ustroj, za signalnovarnostne naprave, za telekomunikacijske naprave in za elektroenergetske naprave.
(3) Direktor Direkcije za železniški promet imenuje predsednika preiskovalne komisije in po svoji presoji potrebno število članov. Predsednik in člani preiskovalne komisije, ki jih poleg predlaganih delavcev s strani upravljavca in prevoznika imenuje direktor Direkcije za železniški promet, morajo biti neodvisni od upravljavca in prevoznikov.
(4) Preiskovalni komisiji se mora med preiskavo nesreče omogočiti dostop do potrebnih operativnih, tehničnih in drugih ugotovitev za določeno preiskavo. Predsednik komisije lahko zahteva pomoč posameznih strokovnjakov.

(1) Člani preiskovalne komisije za preiskavo nezgod so glede na udeleženost delavcev ali sredstev pri nezgodi lahko:
1. šef organizacijske enote, katere delavci ali sredstva so udeleženi v nezgodi;
2. varnostni svetovalec za prevoz nevarnega blaga pri prevozniku;
3. pooblaščeni delavec za varstvo pri delu in požarno varnost;
4. strokovnjaki za vodenje prometa, za železniška vozila, za spodnji in zgornji ustroj, za signalnovarnostne naprave, za telekomunikacijske naprave in za elektroenergetske naprave;
5. organ notranjega nadzora.
(2) Kadar je potrebno pri delu komisije tudi sodelovanje drugih železniških strokovnjakov ali strokovnjakov drugih panog gospodarskih dejavnosti ali ustanov (zdravniki, psihologi, sociologi itd.), so lahko le-ti člani komisije ali pa ji pomagajo z nasveti, mnenji, pojasnili. Kadar se opravlja ogled in preiskava nezgode na industrijskem tiru, ki ga oskrbujejo železniški delavci, je lahko član komisije predstavnik upravljavca industrijskega tira.
(3) Delavce, ki so lahko člani preiskovalne komisije za preiskavo nezgod po prvem odstavku tega člena, poimensko imenuje direktor upravljavca oziroma direktor prevoznika za obdobje enega leta.
(4) Za preiskavo nezgod določi direktor upravljavca ali prevoznika za vsak primer posebej predsednika preiskovalne komisije.
1. Če so bili v nezgodi udeleženi delavci oziroma sredstva samo upravljavca, je predsednik preiskovalne komisije šef organizacijske enote upravljavca.
2. Če so bili v nezgodi udeleženi delavci oziroma sredstva samo prevoznika, je predsednik preiskovalne komisije šef organizacijske enote prevoznika.
3. Če so bili v nezgodi udeleženi delavci oziroma sredstva upravljavca in prevoznikov, je predsednik komisije šef organizacijske enote upravljavca.
(5) Predsednik komisije si mora ogledati kraj nezgode takoj, ko izve za dogodek, in na podlagi ugotovljenih dejstev pri ogledu določiti člane preiskovalne komisije. Pri določitvi članov preiskovalne komisije mora upoštevati, da v komisiji sodeluje predstavnik organizacijske enote, katere delavci oziroma sredstva so bila v dogodku udeležena. Komisija mora biti sestavljena tako, da je skupno število udeležencev v komisiji neparno, število najmanj pa predsednik komisije in dva člana.
(6) V mejnem prometu na delu proge, ki povezuje dve obmejni postaji, opravljajo ogled in preiskavo nezgode delavci tiste železnice, na območju katere se je nezgoda zgodila. V izvršilnih določbah za opravljanje službe na obmejnih postajah se predpiše postopek za primer nezgode.

(1) Preiskovalna komisija opravi ogled izrednega dogodka in zavaruje dokazno gradivo, ki je pomembno za preiskavo izrednega dogodka.
(2) Preiskovalni komisiji se mora med preiskavo izrednega dogodka omogočiti dostop do potrebnih operativnih, tehničnih in drugih ugotovitev za določeno preiskavo. Predsednik komisije lahko zahteva pomoč posameznih strokovnjakov.
(3) Naloge in dela preiskovalne komisije pri preiskavi izrednega dogodka so:
1. od šefa postaje prevzeti dokazni material, ki ga je on zbral, in zavarovati ostale dokazne materiale; preiskovalna komisija prevzame kopijo prometne dokumentacije, če je originale prometne dokumentacije prevzela policija ali preiskovalni sodnik;
2. ugotoviti okoliščine, v katerih se je zgodil izredni dogodek, in vzrok njegovega nastanka;
3. ugotoviti stopnjo poškodb proge, vozil, objektov in drugih naprav ter stvari, prevzetih na prevoz, in oceniti višino materialne škode;
4. po možnosti opraviti fotografiranje položaja vozil, proge, objektov in naprav tako, da so na fotografijah vidne značilne podrobnosti izrednega dogodka;
5. izdelati skico izrednega dogodka;
6. pridobiti izjave udeleženih delavcev in očividcev izrednega dogodka;
7. organu notranjega nadzora ali vodji organizacijske enote predlagati odstranitev z delovnega mesta delavce, ki so bili posredno ali neposredno udeleženi v izrednem dogodku in za katere obstaja verjetnost, da ta izredni dogodek vpliva na njihovo psihično stanje tako, da bi to lahko negativno delovalo na opravljanje železniškega prometa ne glede na odgovornost za nastali izredni dogodek;
8. zbrati in preučiti podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju delavcev, udeleženih v izrednem dogodku, ob nastopu službe in v službi do nastalega izrednega dogodka ter njihovo predhodno zaposlitev in ugotoviti morebitno prisotnost alkohola ali mamil;
9. preučiti organizacijo dela in način vodenja na delovnem mestu (lokalna navodila, postajni poslovni red, tehnološki proces dela, odredbe šefa postaje ipd.) kakor tudi, ali je organizacija dela skladna z veljavnimi predpisi;
10. zahtevati izdelavo analiz zapisovalnih medijev registrirnih naprav;
11. opraviti rekonstrukcijo izrednega dogodka, če je rekonstrukcija potrebna zaradi natančne ugotovitve vzroka;
12. opraviti ogled in preiskavo v čim krajšem času z namenom, da se omogoči čim hitrejši začetek razčiščevalnih del in vzpostavitev prometa;
13. sestaviti poročilo o opravljenem ogledu in ugotovitvah o dejanskem stanju na kraju izrednega dogodka;
14. podati mnenje glede odgovornosti za nastali izredni dogodek.
(4) Preiskava izrednega dogodka se mora končati v najkrajšem času, najkasneje pa v 31 dneh od nastanka. Organizacijske enote, katerih osebje ali sredstva so bila udeležena v izrednem dogodku, morajo v 15 dneh dostaviti preiskovalni komisiji oceno škode in vse drugo gradivo, ki omogoča popolnejšo oceno izrednega dogodka in ugotavljanje odgovornosti delavcev, ki so bili neposredno ali posredno udeleženi v izrednem dogodku.

(1) V 35 dneh od nastanka izrednega dogodka mora preiskovalna komisija predložiti komisijsko poročilo o preiskavi na obrazcu P-31, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika, s preiskovalnim gradivom vsem naslovnikom, katerim je bila poslana pisna prijava izrednega dogodka na obrazcu P-29.
(2) Komisijsko poročilo o preiskavi mora vsebovati uvodni in opisni del, opis posledic izrednega dogodka in sklepni del.
1. Uvodni del mora vsebovati naslednje podatke:
– datum in kraj sestavljanja poročila;
– vrsta izrednega dogodka, datum in kraj, kjer se je zgodil;
– sestava komisije.
2. Opisni del mora biti strnjen in natančen opis izrednega dogodka ter mora vsebovati:
– okoliščine, zaradi katerih je prišlo do izrednega dogodka;
– vrsto in številko vlaka;
– vrsto, število, kraj in lego vlečnih vozil pri vlaku;
– hitrost vožnje, oznako nepoškodovane plombe brzinomera oziroma njegovo stanje, analizo registrirnih naprav, položaj ravnala in krmila oziroma komandne ročice za pospeševanje in menjanje smeri vožnje ter stanje avtomatskih naprav za kontrolo budnosti;
– sestavo in maso vlaka, PZM in RZM;
– stanje odjemnika toka in voznega omrežja in ali je bila v voznih vodih napetost;
– temperaturo in vreme ter kakšna je bila vidljivost;
– stanje sredstev in naprav, podatke o meritvah, ki so bile opravljene in ugotovljene za določeno vrsto izrednega dogodka;
– osebne podatke za osebje, ki je bilo neposredno udeleženo v izrednem dogodku, njihovo delovno enoto, zdravstveno stanje in psihofizično zmožnost pred nastopom službe, s pregledom časa, prebitega v službi v zadnjih 72 urah, in ali je za ta dela strokovno usposobljeno, in čas zadnjega preverjanja strokovne usposobljenosti.
3. Opis posledic izrednega dogodka mora vsebovati:
– osebne podatke o poškodovanih potnikih ali drugih osebah, pridobljene po določbah zakona o varstvu osebnih podatkov, ali so se ponesrečili po svoji krivdi, krivdi drugih oseb ali zaradi nastalih okoliščin;
– osebne podatke o poškodovanih delavcih, zaposlenih pri upravljavcu in prevoznikih;
– gmotno škodo na progi, objektih, napravah in vozilih, stroške dviganja in drugo;
– gmotno škodo na blagu in drugi lastnini;
– trajanje zastoja v prometu, kateri vlaki in koliko so zamujeni;
– trajanje prekinitve prometa;
– kdaj se je začelo in končalo razčiščevanje posledic izrednega dogodka.
4. Sklepni del mora vsebovati:
– vzrok izrednega dogodka, ki je ugotovljen na podlagi dejstev in okoliščin; če je več vzrokov, je treba navesti vse, s tem da se poudari glavni vzrok;
– mnenje komisije glede odgovornosti, kjer se navedejo osebe, ki so po mnenju komisije odgovorne, ki mora biti utemeljeno na določbah predpisov, s katerimi se ureja opravljanje službe, ali na pravnem predpisu, ki je obvezen za osebje in ga je treba kot takega navesti;
– posebne ugotovitve, kjer je treba navesti posebne okoliščine in stanje, kar je ugotovila komisija pri preučevanju organizacije dela in načina vodenja na delovnem mestu (lokalna navodila, postajni poslovni red, tehnološki proces dela in podobno), ali se organizacija dela opravlja skladno z veljavnimi predpisi in tehnične pomanjkljivosti sredstev, zaradi katerih se nezgode ponavljajo ali se lahko ponovijo; poleg tega je treba še navesti konkretne predloge in ukrepe, ki jih je treba sprejeti v določenem primeru, kot tudi mnenje o ukrepih za preprečevanje novih nezgod.
(3) Preiskovalna komisija na podlagi ugotovitev lahko zahteva poučevanje osebja ali predlaga tehnične rešitve.
(4) Poročilo o preiskavi morajo podpisati predsednik in vsi člani komisije.
(5) Vsak član komisije ima pravico, da poda ločeno mnenje o izrednem dogodku, če se ne strinja z drugimi člani glede ugotovljenega sklepa komisije ali delov v komisijskem poročilu.
(6) Ločeno mnenje posameznih članov komisije se mora navesti v nadaljevanju poročila o preiskavi, in to pod podpisi članov komisije.
(7) Član komisije, ki daje ločeno mnenje, mora natančno navesti dejstva in razloge, na katere opira svoje ločeno mnenje, in mora to podpisati.
(8) Poročilu je treba priložiti izjave udeleženih v nezgodi in vse zapisnike o rezultatih opravljenih meritev na voznih sredstvih in progi, zapisnike o reprodukciji vseh registriranih podatkov in pogovorov kakor tudi skice, fotografije ali filme izrednega dogodka.

(1) Kadar se morajo razjasniti ali kadar je potrebno preveriti prikazana dejstva v izrednem dogodku, se izvede rekonstrukcija.
(2) Pri rekonstrukciji izrednega dogodka je treba skrbeti za naslednje:
1. da jo opravlja preiskovalna komisija, ki je sodelovala pri ogledu in preiskavi;
2. da so na kraju dogodka prisotni železniški delavci, ki so bili udeleženi v izrednem dogodku in so potrebni za izvedbo rekonstrukcije;
3. da se rekonstrukcija opravi ob enakem času pod čimbolj podobnimi pogoji, v katerih se je izredni dogodek zgodil;
4. da je vlak v enaki sestavi, signalnovarnostna sredstva in druge naprave pa v enakem položaju, kot so bile pred izrednim dogodkom;
5. da bi rekonstrukcija dala neizpodbitne dokaze o vzrokih nastanka izrednega dogodka, jo je po potrebi treba ponoviti.
(3) O rekonstrukciji je treba narediti zapisnik, ki sestoji iz treh delov, in sicer:
1. uvodnega dela, ki mora vsebovati:
– službeno mesto oziroma kilometrsko lego kraja in dan ter čas, kjer se je izvajala rekonstrukcija;
– člane komisije (osebe, ki izvajajo rekonstrukcijo);
– navzoče osebe, ki so bile udeležene v izrednem dogodku;
– vremenske razmere in temperaturo (jasno, oblačno, dež, veter, megla ipd.);
– sestavo vlaka, dajanje signalnih znakov in stanje signalnovarnostnih naprav, sredstev in drugih naprav;
2. opisnega dela, ki mora vsebovati celoten opis rekonstrukcije;
3. sklepnega dela, ki mora vsebovati ugotovitve, ki so bile ugotovljene pri rekonstrukciji.
(4) Zapisnik o rekonstrukciji podpišejo člani komisije, ki izvajajo rekonstrukcijo, in navzoče osebe, ki so bile udeležene v izrednem dogodku.

Preiskovalna komisija lahko izpraša vse, za katere domneva, da lahko zagotovijo informacije, ki so pomembne za preiskavo, ter lahko zadrži in prouči predmete, dokumente, zapise in v računalniku shranjene podatke, ki so po mnenju komisije pomembni za preiskavo, pri čemer imajo člani komisije naslednje pravice:
1. takojšnjega prostega pristopa na kraj nezgode in do vozil, njihovih delov, tovora, razbitin, vstopa na zemljišče in objekte;
2. takojšnje odreditve zadržanja dokazov in nadzora nad odstranjevanjem ostankov ali delov vozil za potrebe preiskave;
3. takojšnjega odvzema zapisovalnega medija registrirnih naprav na vozilih in drugih napravah za potrebe analiz preiskave;
4. opraviti razgovor s pričami in udeleženci, brez odločbe sodišča, čeprav so v bolniški oskrbi, v soglasju z zdravnikom;
5. dobiti na razpolago katero koli informacijo ali zapis, ki ga imajo lastnik, upravljavec in prevozniki ali proizvajalec sredstev, ki so bila udeležena v izrednem dogodku.

(1) Šef postaje shrani za vsak izredni dogodek izvod izpolnjenega obrazca P-29 “Prijava izrednega dogodka” na postaji po kronološkem vrstnem redu.
(2) Služba za obrambne zadeve, zaščito in varnost dobi pisno prijavo o izrednem dogodku (P-29) in komisijsko poročilo o preiskavi (P-31), ali so bile v izrednem dogodku udeležene vojaške osebe ali pošiljke in v vseh primerih namernega poškodovanja voznih sredstev, naprav in sredstev infrastrukture ali namernega ogrožanja varnosti prometa ter v vseh primerih agresije in vandalizma, ki jih uporablja za nadaljnjo obravnavo.
(3) Organ za notranji nadzor pri upravljavcu in/ali prevoznikih mora na podlagi prejetih pisnih prijav o izrednih dogodkih (P-29) in komisijskega poročila o preiskavi (P-31) voditi evidenco o izrednih dogodkih v evidenčni knjigi. Obrazec evidenčna knjiga (P-30) je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika.

(1) Organ za notranji nadzor pri upravljavcu in prevoznikih mora statistično spremljati podatke o izrednih dogodkih ločeno za nesreče in ločeno za nezgode ter ločeno po odgovornosti delavcev upravljavca ali prevoznikov, potnikov ali tretjih oseb.
(2) Statistično je treba voditi nesreče glede na:
1. mrtve osebe:
– mrtvi delavci upravljavca (prevoznika),
– mrtvi potniki,
– mrtve druge osebe;
2. huje poškodovane osebe:
– huje poškodovane osebe upravljavca (prevoznika),
– huje poškodovani potniki,
– huje poškodovane druge osebe;
3. gmotno škodo, večjo kot 10.000 EUR;
4. prekinitev železniškega prometa več kot 6 ur;
5. trčenje vlakov;
6. nalet vlaka;
7. oplaženje vlaka;
8. iztirjenje vlaka.
(3) Statistično je treba voditi nezgode glede na:
1. lažje poškodovane osebe:
– lažje poškodovane osebe upravljavca (prevoznika),
– lažje poškodovane potnike,
– lažje poškodovane druge osebe;
2. gmotno škodo, večjo kot 5.000 EUR in manjšo od 10.000 EUR;
3. prekinitev železniškega prometa več kot eno uro in manj kot 6 ur;
4. preprečeno trčenje vlakov,
5. preprečen nalet vlaka;
6. prevoz vlaka skozi postajo ali postajališče, kjer ima po voznem redu ali nalogu postanek;
7. prevoz vlaka ali progovnega vozila mimo signala, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo, vozna pot pa ni bila zavarovana;
8. iztirjenje pri premiku;
9. nalet in oplaženje pri premiku, kadar naleti ali oplazi eno ali več vozil pri premiku kamor koli, razen na vlak;
10. požar in eksplozijo na vlaku, vozilih in objektih infrastrukture, pri katerem je ogrožen železniški promet;
11. trčenja, oplaženja, nalete in iztirjenja progovnih vozil;
12. prevoz vlaka ali progovnega vozila preko nivojskega prehoda, na katerem se promet zavaruje z napravami za zavarovanje prometa, če promet na nivojskem prehodu ni zavarovan s temi napravami ali fizično;
13. strganje vlaka;
14. okvaro zračne zavore pri vlaku med vožnjo;
15. prekoračitev predpisane hitrosti.
(4) Organ za notranji nadzor pri upravljavcu in prevoznikih mora za Mednarodno železniško zvezo statistično voditi podatke izrednih dogodkov, tako kot jih ti predpišejo.

(1) Organ notranjega nadzora pri upravljavcu in prevoznikih mora na podlagi evidence izdelati mesečno in letno poročilo o izrednih dogodkih.
(2) Organ notranjega nadzora pri upravljavcu in prevoznikih mora poslati mesečno in letno poročilo o izrednih dogodkih kot obvestilo organizacijskim enotam upravljavca in prevoznikov, katerim to služi za obravnavo in poučevanje izvršilnega železniškega osebja s ciljem izogibanja vzrokom, ki so privedli do izrednih dogodkov.
(3) Organ notranjega nadzora pri upravljavcu in prevoznikih mora poslati mesečno in letno poročilo o izrednih dogodkih na:
1. Ministrstvo za promet;
2. Prometni inšpektorat Republike Slovenije;
3. Inšpektorat Republike Slovenije za delo;
4. Generalno policijsko upravo Republike Slovenije;
5. Direkcijo za železniški promet.

(1) Motnje so dogodki ali vrsta dogodkov v železniškem prometu, ki posledično ne dosežejo nobenega merila za nesrečo ali nezgodo, zaradi katerih pa bi lahko nastalo ogrožanje varnosti v železniškem prometu. Motnje niso izredni dogodki.
(2) Železniški promet je ogrožen takrat, ko bi posledica motnje lahko privedla do izrednega dogodka.
(3) Železniški promet je pri motnjah oviran takrat, ko je promet prekinjen do ene ure oziroma je treba vožnje vlakov opravljati po drugem tiru.

(1) O vsaki motnji je treba obvestiti progovnega prometnika oziroma prometnika. Obvestilo odda železniški delavec, ki je bil v dogodku udeležen ali je motnjo opazil. Progovni prometnik oziroma prometnik mora o motnji po telekomunikacijskih sredstvih ali ustno obvestiti odgovornega delavca vzdrževalca, ki je dolžan motnjo odpraviti. Progovni prometnik oziroma prometnik mora poleg oddanega sporočila storiti še naslednje:
1. motnje, nastale na elementih signalnovarnostnih naprav, mora vpisati v beležnico nepravilnosti na signalnovarnostnih napravah in mora izpolniti obrazec za pisno prijavo napak;
2. za motnje, nastale na drugih napravah, mora napisati pisno poročilo na obrazcu P-9, ki je v prilogi prometnega pravilnika;
3. o motnjah, ki jih povzročijo druge osebe, mora obvestiti pristojno policijsko postajo in svojemu nadrejenemu napisati pisno poročilo, ki mora vsebovati izčrpen opis dogodka in čimveč podatkov o storilcu oziroma storilcih.
(2) Motnje, ki nastanejo na vlečnih vozilih, vpiše strojevodja v knjigo izrednosti.

(1) Vsako motnjo je treba odpraviti in ugotoviti vzrok nastanka. Vzrok nastanka motnje ugotavljajo vzdrževalci določenih naprav. Vzroke motenj na signalnovarnostnih napravah vpišejo v beležnico nepravilnosti na signalnovarnostnih napravah.
(2) Če se enaka motnja pojavi petkrat pri isti napravi v času 30 dni, mora upravljavec ali prevoznik opraviti izredni tehnični pregled, ugotoviti vzrok motnje in ga odpraviti ter o tem poročati.

(1) Upravljavec in prevozniki morajo o motnjah voditi evidenco, kje in kdaj je motnja nastala, na katerem sredstvu je nastala, vzrok nastanka in čas odprave motnje.
(2) Zbrane podatke o motnjah odgovorni delavci posredujejo organu notranjega nadzora upravljavca in prevoznikov, ki morajo sestaviti mesečna in letna poročila. Mesečna in letna poročila o motnjah morajo poslati Prometnem inšpektoratu Republike Slovenije, Direkciji za železniški promet in organizacijskim enotam upravljavca in prevoznikov.

Pred začetkom uporabe tega pravilnika morajo biti izvršilni železniški delavci seznanjeni z njegovo vsebino. To poznavanje je treba preveriti na način, ki ga določa pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev.

(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati navodilo za ravnanje ob izrednih dogodkih 79 (SLG SJŽ, št. 3/85, 11/87, 1/89 in 15/89) in navodilo za obveščanje o izrednih dogodkih v ŽG Ljubljana (SOB ŽG, št. XXX/1988).