Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS in 74/98), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98 in 31/00), sta Občinska sveta občine Črnomelj na 33. seji, dne 1. 10. 2002 in Občine Semič na 32. seji dne 10. 10. 2002 sprejela
O D L O K
o javnem vodovodu in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občin Črnomelj in Semič
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda), s katerim upravlja in gospodari javno podjetje Komunala d.o.o. Črnomelj (v nadaljevanju: upravljavec).
2. člen
Pojmi v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Javni vodovod je magistralno, primarno in sekundarno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo najmanj petim gospodinjstvom in je v skladu s sklepom o delitvi premoženja bivše Občine Črnomelj na novonastali občini Črnomelj in Semič (Uradni list RS, št. 23/97) v lasti občine, na teritoriju katere se nahaja.
2. Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba – lastnik objekta, ki je z vodovodnim priključkom priključena na javno vodovodno omrežje. Uporabnik je lahko tudi najemnik tega objekta.
3. Upravljavec javnega vodovodnega omrežja je v skladu s odlokom o gospodarskih javnih službah v občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 78/94) in odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala d.o.o. Črnomelj (Uradni list RS, št. 40/01) Javno podjetje Komunala d.o.o. Črnomelj.
4. Tehnični pravilnik je pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (Uradni list RS, št. 13/01),
5. Interno vodovodno ali hidrantno omrežje je omrežje, ki ga od javnega vodovodnega omrežja ločuje interni vodovodni priključek z merilnim mestom.
6. Vodovodni priključek je priključek na javno vodovodno omrežje, sestavljen iz:
– priključnih in zapornih elementov na mestu priključka na javni vodovod s pripadajočimi spojniki, vgradno garnituro, betonskim podstavkom in cestno kapo,
– priključne in zaščitne cevi z vsem pripadajočim materialom,
– merilnega mesta, ki se zaključuje z zapornim ventilom za vodomerno napravo.
Vodovodni priključek je lahko stalen, začasen ali provizoričen, kakor jih definira tehnični pravilnik.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKA IN UPRAVLJAVCA
3. člen
Objekti in naprave uporabnika so:
1. interno vodovodno ali hidrantno omrežje,
2. vodovodni priključek.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga.
Na javno vodovodno omrežje se lahko s internim vodovodnim priključkom priključijo objekti pravnih in fizičnih oseb, ki imajo potrebna dovoljenja po zakonu o graditvi objektov.
4. člen
Objekti in naprave v upravljanju upravljavca so:
Magistralno omrežje in naprave:
1. objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembne za oskrbo več občin ali regije,
2. tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
3. črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
Primarno omrežje in naprave:
1. objekti in naprave za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij), kot so: vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
2. naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
3. vodni zbiralniki,
4. cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov,
5. cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).
Sekundarno omrežje in naprave:
1. omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
2. omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantno omrežje),
3. omrežje za vzdrževanje javnih površin,
4. črpališča ali naprave za vzdigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
5. naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.
lll. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
5. člen
Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v skladu z določili tega odloka izda upravljavec.
6. člen
Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna.
Upravljavec mora o tem obvestiti bodočega uporabnika in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
7. člen
Upravljavec izdaja soglasja k:
1. prostorskim izvedbenim aktom,
2. lokacijski dokumentaciji,
3. projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
4. vlogi za uporabno dovoljenje,
5. vlogi za izvedbo vodovodnega priključka.
8. člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena tega odloka ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasje k lokacijski dokumentaciji:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode;
b) za soglasje k projektu za pridobitev (enotnega) gradbenega dovoljenja:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal interni vodovodni priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje;
c) za soglasje za izvedbo vodovodnega priključka, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje, oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika;
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi),
d) za soglasje za začasni oziroma provizorični priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu ali gradbeno dovoljenje za objekt, ki se gradi,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi),
– opis predvidene porabe vode,
– predviden datum odstranitve začasnega priključka.
9. člen
Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo ter če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja.
V primeru, da razmere na dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan obvestiti uporabnika o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
10. člen
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec v skladu z določili tehničnega pravilnika določiti:
1. minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,
2. pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
3. traso, globino, profil, dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
4. lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
5. posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,
6. pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
7. mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec, in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.
11. člen
Uporabnik ali drugi investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.
Uporabniki ali drugi investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom, in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.
12. člen
Upravljavec je dolžan izvesti priključitev uporabnika na vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja, in poravnal vse obveznosti.
Za brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije je odgovoren uporabnik.
13. člen
Vodovodni priključek se izdela na stroške uporabnika. Po končani gradnji se vodovodni priključek vpiše v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.
Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika.
Vodovodni priključek vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini, ki se zaračuna ob ceni vode.
14. člen
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količino porabljene vode.
15. člen
V primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca.
Če so na isti vodovodni priključek priključeni uporabniki, ki plačujejo vodo po različnih tarifah, si morajo vgraditi ločene vodomere. V tem primeru se v centralnem jašku ali vodomerni niši postavi več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.
16. člen
Uporabnik lahko s pisno izjavo, ki jo predloži upravljavcu, brezplačno prenese vodovodni priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da ni odprtih terjatev na vodovodnem priključku, ki se prenaša.
Če obstaja terjatev, prenos priključka ni možen. Priključitev novega uporabnika se v tem primeru izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod.
17. člen
Vse posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in vodovodne priključke izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščen strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi upravljavec. Enako velja tudi pri gradnji novih vodovodnih priključkov.
Pri postavitvi, vzdrževanju in zamenjavi vodovodnih priključkov (do vključno ventila za vodomerom na strani uporabnika), ki so lastništvo uporabnikov javnega vodovoda, upravljavec izvaja montažna dela vključno z dobavo materiala. Navedena dela se izvajajo na stroške uporabnika. Preostala dela (izkop, zasip, vzpostavitev terena v prvotno stanje) lahko izvede uporabnik v lastni režiji, lahko pa tudi ta dela zaupa upravljavcu.
18. člen
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo tako, da ne poslabša pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod, ali kako drugače ne vpliva na kakovost vode.
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.
IV. PRIKLJUČNA TAKSA
19. člen
Pred izdajo soglasij upravljavca, opredeljenih v 8. členu tega odloka je bodoči uporabnik javnega vodovoda dolžan plačati priključno takso (prispevek ob prvi priključitvi) v skladu s določili odloka o taksah za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje v občini Črnomelj in odloka o prispevku za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Občini Semič.
V. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
20. člen
Količina porabljene vode se meri z odčitkom obračunskega vodomera v kubičnih metrih.
21. člen
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec javnega vodovodnega omrežja obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec samostojno.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od državnega upravnega organa, pristojnega za kontrolo meril in plemenitih kovin. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede in menjavo.
22. člen
Vodomeri v interni napeljavi služijo za interno porazdelitev stroškov uporabnikov in jih upravljavec vodovoda ne vzdržuje, niti popisuje.
23. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu s določili tehničnega pravilnika, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede. Vodomerni jašek se praviloma izvede izven objektov.
Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave plača uporabnik s števnino (mesečno vzdrževalnino vodomera), izračunano na osnovi dejanskih stroškov.
Upravljavec lahko vodomer, kolikor je to nujno potrebno (posledica zmrzali, udar tople vode, mehanskih poškodb in drugih dogodkov, ko je naprava poškodovana tako, da ne opravlja svoje funkcije), zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.
Vse okvare, ki so nastale na vodomeru (zaradi zmrzali, udara tople vode in mehanskih poškodb,) ali priključku, bremenijo uporabnika.
24. člen
Števnina je znesek, ki se mesečno zaračunava ob ceni vode, uporablja pa se za vzdrževanje, umerjanje in zamenjavo vodomerov ki jih je, skladno z odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo merila (Uradni list RS, št. 61/98), dolžan izvajati upravljavec.
Števnina se zaračuna po ceniku upravljavca.
Pravnim osebam upravljavec ne zaračunava števnine, ampak so slednje dolžne v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena na poziv upravljavca naročiti zamenjavo vodomera.
Stroške vodomera in zamenjave krije uporabnik.
25. člen
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik takoj prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 21. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če se oceni, da je sporna njegova točnost.
Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi vse stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
Izredno kontrolo vodomera mora uporabnik naročiti pisno in je ni mogoče kasneje preklicati.
26. člen
Upravljavec odčita stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno. V vmesnem času se uporabniku zaračunava mesečna akontacija za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe prejšnjega obračunskega obdobja.
Uporabnik lahko tudi sam posreduje odčitek stanja vodomera, pri čemer mora predhodno podpisati izjavo, s katero mu upravljavec določi pogoje posredovanja podatkov.
Pri večjih porabnikih lahko odčita upravljavec obračunski vodomer enkrat mesečno.
Ob popisih se kontrolira tudi stanje plomb na vodomerih.
Ob rednih in izrednih menjavah vodomerov se opravi popis in poračun.
27. člen
Tarife oziroma cene za porabljeno vodo se določajo na predlog upravljavca po veljavni zakonodaji in predpisanem postopku.
28. člen
Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov. Račun se izstavi na podlagi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja oziroma akontacije za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
Račun se izstavi na podlagi cenika, veljavnega na dan izstavitve računa.
Ob spremembi cene vode upravljavec praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklih obdobjih.
29. člen
V primeru, če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način odjema, ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja.
Če obstoječi porabnik pitne vode nima vgrajenega vodomera oziroma vgraditev odklanja, se porabljena voda obračuna s pavšalno porabo 9 m3 vode na osebo mesečno (najmanj ena oseba mesečno), za nenaseljene objekte (zidanice, vikendi) pa 3 m3 mesečno.
V primeru odstranitve ali poškodbe plombe upravljavca na vodomeru, se uporabniku ob ugotovitvi porabe dodatno zaračuna še 50m3 porabe vode in dejanski stroški ponovne nastavitve plombe, oziroma menjave vodomera.
30. člen
V objektih, v katerih se poleg stanovanj nahajajo tudi poslovni prostori za opravljanje različnih gospodarskih oziroma negospodarskih dejavnosti, morajo le-ti imeti vgrajene lastne obračunske vodomere za odčitavanje porabljene vode.
V primeru, da iz tehničnih razlogov vgradnja obračunskega vodomera ni bila mogoča, kar za vsak primer ugotovi upravljavec, se uporabniku zaračunava mesečna pavšalna poraba vode za opravljanje dejavnosti, in sicer:
– avtomehanika, mesarije, klavnice, pralnice, kemične čistilnice, vrtnarije, gostilne, bifeji ipd. – 50% ugotovljene porabe,
– proizvodnja plastike – 50% ugotovljene porabe,
– brusilnice, galvanizacije, ipd. – 40% ugotovljene porabe,
– vinotoči 20% – ugotovljene porabe,
– trgovine in ostale dejavnosti 10% ugotovljene porabe.
Meritev oziroma obračun vode po prejšnjem odstavku je možna le v objektih, ki so bili na omrežje javnega vodovoda priključeni do uveljavitve tega odloka. Vsi ostali objekti morajo biti zgrajeni tako, da ima vsak poslovni prostor svoj obračunski vodomer, kar je pogoj za izdajo soglasja za priključitev objekta na javni vodovod. Upravljavec uskladi evidenco po prejšnjem odstavku tega člena na podlagi podatkov uporabnika v 6. mesecih od uveljavitve tega odloka.
31. člen
Račun mora uporabnik plačati v 15 dneh po izdaji računa.
Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisne pripombe oziroma ugovor na izdan račun najkasneje v 10 dneh od izdaje računa. Ugovor na izdani račun ne zadrži plačila.
Če račun ni v celoti poravnan niti v 10 dneh po izdaji opomina, lahko upravljavec prekine dobavo vode, o čemer mora biti uporabnik v samem opominu opozorjen.
Upravljavec v tem primeru ne odgovarja za povzročeno škodo, ki bi nastala uporabniku zaradi prekinitve dobave vode.
Za zamudo plačila upravljavec obračuna zakonite zamudne obresti.
Upravljavec je dolžan na pripombe ali ugovor uporabnika pisno odgovoriti v 15 dneh in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode.
Upravljalec praviloma izstavlja račun za porabljeno vodo lastniku objekta, lahko pa tudi najemniku tega objekta. V slednjem primeru mora lastnik objekta pisno obvestiti upravljalca, da bo najemnik poravnaval račune za porabljeno vodo ter tudi začetek in konec najemnega razmerja.
V primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, se slednji prefakturira lastniku objekta in od takrat naprej je lastnik zavezanec za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega razmerja.
VI. PREKINITEV DOBAVE VODE
32. člen
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi ali z obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če je vodovodni priključek izveden brez soglasja upravljavca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
4. če interni napeljavi pri uporabnikih, ki imajo hkrati lasten vir pitne vode, nista medsebojno ločeni,
5. če interne napeljave pri uporabnikih, ki imajo več priključkov in plačujejo vodo po različnih tarifah, niso medsebojno ločene,
6. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo ali če razširi svojo lastno napeljavo,
7. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled vodovodnega priključka in notranjih instalacij skladno z določbami tega odloka,
8. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca popravilo ali zamenjavo vodovodnega priključka in odklanja plačilo nastalih stroškov,
9. če uporabnik brez soglasja odstrani plombo upravljavca na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo vodovodnega priključka,
10. če uporabnik, ki plačuje pavšalno porabo vode, odkloni vgradnjo vodomera,
11. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
12. če uporabnik kljub opozorilu upravljavca ne odpravi napak na interni inštalaciji,
13. če uporabnik ne ravna skladno z določbami 28. člena tega odloka,
14. če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode.
Dobava vode se prekine, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove priključek.
33. člen
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primeru višje sile kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad električne energije in podobno.
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode iz razlogov iz prve alinee tega člena pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno.
V primeru krajših (do štirih ur) nepredvidenih prekinitev objava ni potrebna.
34. člen
Upravljavec ne odgovarja za morebitno nastalo škodo, ki bi nastala pri uporabniku zaradi prekinitve dobave vode iz razlogov, navedenih v 33. členu.
Za čas, ko upravljavec ne ve za prekinitev dobave vode, se ne uporabljajo določbe 33. člena.
VII. VARČEVANJE Z VODO
35. člen
V primerih višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare na objektih in napravah in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. Upravljavec mora skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost, kar so uporabniki dolžni upoštevati.
VIII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
36. člen
Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda,
3. vzdržuje in zamenjuje vodovodne priključke na stroške uporabnika,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede skladno z zakonom o meroslovju, ali na zahtevo uporabnika, kot to določa 23. člen tega odloka,
5. zagotavlja in redno kontrolira kakovost pitne vode skladno s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode in drugimi predpisi in podatke javno objavlja,
6. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno,
7. vodi kataster javnega vodovoda in ostale evidence,
8. redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
9. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
10. organizira preskrbo v primerih višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom,
11. sistematično pregleduje omrežja in ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo,
12. izvaja redni tehnični nadzor hidrantnih omrežij v skladu s pravilnikom o preizkušanju hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 22/95),
13. kontrolira ustreznost interne inštalacije pred priklopom na javni vodovod,
14. na zahtevo in stroške uporabnika izvrši pregled interne inštalacije,
15. opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
16. meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih,
17. pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preverja in postopoma obnavlja vodovode.
37. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. za priključitev na javni vodovod in za posege na vodovodnih objektih in napravah pridobijo soglasje upravljavca,
2. redno vzdržujejo interno inštalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in poskrbijo za stalno dostopnost,
3. ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer,
4. upravljavcu omogočajo dostop do obračunskega vodomera, interne inštalacije in hidrantov,
5. takoj javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnih priključkih, vodomerih in odjemu vode iz hidrantov,
6. obvestijo upravljavca o spremembah, ki vplivajo na odvzem vode,
7. redno plačujejo vodo in vzdrževalnino vodomerov (števnino) na osnovi izdanih računov,
8. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera,
9. se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primerih višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
10. pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilu interne inštalacije,
11. povrnejo škodo na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
12. obnoviti dotrajani interni vodovodni priključek.
38. člen
Če izvajalci del opravljajo dela v bližini javne komunalne infrastrukture, si morajo pridobiti soglasje upravljavca. Pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic, trgov, morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih objektov in naprav (kanalizacijskega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v primeru poškodbe pa so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso nastalo škodo.
39. člen
Uporabniki ne smejo prekiniti dobave vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnažiti vodo v napeljavi.
IX. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV
40. člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov. Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti upravljavca o odvzemu porabljene vode. V poročilu je treba navesti datum, količino, čas, mesto odvzema in razlog odvzema.
Za gasilske vaje mora izvajalec vaj predhodno obvestiti upravljavca ter si pridobiti soglasje.
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern za prevoz vode in drugo se sme izvajati le na osnovi pisne privolitve ali sklenjene pogodbe.
Pri obračunu porabljene vode se uporablja tarifa za gospodarski odjem vode.
41. člen
Hidrante, ki so vgrajeni na interni napeljavi in pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, plombira upravljavec.
Ti hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo odstraniti le v primeru požara ali druge višje sile.
O odstranitvi plombe, mora uporabnik obvestiti upravljavca v roku 24 ur.
Če uporabnik o odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca vodovoda, se šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem primeru pravico zaračunati 200 m3 vode.
42. člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi sam vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil.
X. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
43. člen
Investitor izgradnje javnega vodovoda mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljavcu.
Za prevzem objektov in naprav javnega vodovoda morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov) ter evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi vsa lastninska razmerja,
– vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani, vzdrževani in tehnično brezhibni,
– predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ investitorja.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
V primeru suma oziroma ugotovitve dodatnega neregistriranega priključka na objektu, je uporabnik dolžan omogočiti takojšnji pregled notranjih (internih) inštalacij. Če uporabnik kontrolo zavrača, se mu prekine dobava pitne vode.
V primeru, da se dokaže poraba vode po neregistriranem priključku, ima upravljavec vodovoda pravico zaračunati 1000 m3 porabljene vode.
45. člen
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), če:
1. se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda (6. člen),
2. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (5. člen),
3. ne izpolnjuje obveznosti iz 44. člena tega odloka,
4. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi,
5. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 40., 41. in 42. členom tega odloka,
6. ne merijo porabljene vode (20. člen) in ne namestijo vodomera,
7. uporablja neregistrirani priključek (44. člen).
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Za prekršek iz 1. do 7. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – fizična oseba (posameznik) z denarno kaznijo 100.000 SIT.
46. člen
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), ki:
1. ne poskrbi, da pri izgradnji, vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic, komunalne infrastrukture, stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov, ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju,
2. pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovani.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – fizična oseba (posameznik) z denarno kaznijo 100.000 SIT.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Uporabniki morajo urediti priključek po tem odloku najpozneje v roku 2 let od njegove uveljavitve.
V enakem časovnem obdobju, so dolžni uporabniki, ki plačujejo pavšalno porabo vode, vgraditi vodomere.
48. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne občinske inšpekcijske službe, delavci Komunale d.o.o. pa opravljajo strokovni nadzor.
Pri svojem delu so projektanti, izvajalci in upravljavec javnega vodovoda ter uporabniki dolžni dosledno izvajati določila pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (Uradni list RS, št. 13/01).
49. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
50. člen
Z dnem uveljavitve veljave tega odloka preneha veljati dosedanji odlok o javnem vodovodu in oskrbi naselij z vodo v Občini Črnomelj (SDL, št. 14/88).
Št. 352-05-6/2002
Črnomelj, dne 1. oktobra 2002.
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l. r.
Št. 352-05-03/2002-2
Semič, dne 10. oktobra 2002.
Župan
Občine Semič
Ivan Bukovec l. r.
