Na podlagi 21. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ministrica za kulturo izdaja

Ta pravilnik podrobneje ureja strokovne komisije (v nadaljevanju: komisija) za področja oziroma vidike kulture, njihovo sestavo, trajanje mandata, naloge, način dela in njihovo financiranje.

Komisije so zunanja posvetovalna telesa ministra, pristojnega za kulturo (v nadaljevanju: ministra), za posamezno področje oziroma vidike kulture in so pri svojem delu samostojne.

(1) Za obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na področja oziroma vidike kulture, se imenujejo komisije za:
– uprizoritvene umetnosti,
– glasbene umetnosti,
– vizualne umetnosti,
– intermedijske umetnosti,
– založništvo,
– knjižničarstvo,
– premično kulturno dediščino,
– nepremično kulturno dediščino,
– področje arhivov,
– ljubiteljske kulturne dejavnosti,
– kulturno dejavnost manjšinskih skupnosti v RS,
– kulturno dejavnost Slovencev po svetu,
– medije in avdiovizualno kulturo in
– obravnavanje vprašanj iz drugega odstavka 4. člena ZUJIK.
(2) Komisijo sestavlja tri do pet članov, izmed katerih minister imenuje predsednika.
(3) Mandat članov komisij traja 3 leta. Po preteku mandata so lahko člani ponovno imenovani.
(4) Komisije iz prvega odstavka tega člena dajejo mnenja, pripravljajo predloge aktov in priporočila s področja zakonskega urejanja, za katero so imenovani in s področja organizacije javnih služb; obravnavajo vloge, prispele na neposredne pozive, javne razpise in pozive za financiranje javnih kulturnih programov in projektov v skladu z ZUJIK in pravilnikom, ki ureja izvajanje postopkov pozivov in razpisov, ter druge naloge v skladu s sklepom o imenovanju.
(5) Naloge komisij se podrobneje določijo s sklepom o imenovanju.

Kadar gre za naloge, ki povezujejo več področij oziroma vidikov kulture, se zaradi raznovrstnosti in večjega obsega dela imenujejo občasne komisije za čas izvedbe nalog.

(1) Za priznanje pravic iz ZUJIK, štipendiranje in statusa organizacij v javnem interesu se imenuje ena komisija.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz uglednih strokovnjakov in ima iz vsake kulturne dejavnosti po enega člana, izmed katerih minister imenuje predsednika. Član komisije iz 1. točke tega člena je lahko tudi član komisije iz 3. in 4. člena.
(3) Komisija iz prvega odstavka obravnava vloge za:
– vpis v razvid samozaposlenih v kulturi,
– priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje samozaposlenih v kulturi,
– dodelitev republiških priznavalnin,
– dodelitev štipendij,
– pridobitev statusa organizacije v javnem interesu
ter predlaga ministru odobritev oziroma zavrnitev.
(4) Poleg navedenih nalog opravlja komisija tudi druge naloge, določene s sklepom o imenovanju.

(1) Član komisije je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej (praviloma treh zaporednih),
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in področnimi kodeksi,
– ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,
– se ugotovi njegova kršitev pri podajanju informacij javnosti o zadevah, ki jih komisija obravnava in so v pristojnosti odločanja ministra,
– ravna v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov,
– kot prosilec kandidira za javna sredstva.
(2) V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata komisije imenuje nov član.

(1) Strokovno-administrativna dela za posamezno komisijo opravlja pristojni uslužbenec ministrstva (v nadaljevanju: uslužbenec), ki ga s sklepom o imenovanju komisije določi minister.
(2) V primeru odsotnosti ali ugotovitve interesne povezanosti uslužbenca s predmetom odločanja, minister imenuje njegovega namestnika.
(3) Za komisijo, ki pokriva več področij, lahko minister imenuje uslužbence za vsako področje posebej.

(1) Komisija dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje uslužbenec.
(2) Komisije delujejo v prostorih ministrstva za kulturo. Izjemoma je lahko seja sklicana tudi izven prostorov ministrstva.
(3) Stalne komisije se sestanejo praviloma enkrat na mesec.
(4) Uslužbenci morajo usklajevati delo tako, da lahko komisija na eni seji obravnava zadeve iz čim več področij, ki jih pokriva.

(1) Uslužbenec lahko skliče dopisno sejo, ki lahko poteka tudi v elektronski obliki. Rok za pošiljanje sporočil ne sme biti krajši od štirih ur in ne daljši od treh dni.
(2) Sklepi dopisne seje začnejo veljati, ko jih podpiše večina članov komisije.
(3) O dopisni seji se piše zapisnik.

(1) Seja mora biti sklicana praviloma najmanj pet dni pred zasedanjem.
(2) Seje komisije vodi uslužbenec.
(3) Komisija je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot polovica njenih članov.
(4) Komisija sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.

(1) Član komisije ne sme sodelovati pri odločanju o zadevah, na katere je interesno vezan.
(2) V primeru dvoma lahko komisija pridobi mnenje drugih komisij.
(3) Člani komisije in uslužbenci do sprejetja odločitve ne smejo dajati informacij o zadevah, ki jih obravnavajo in so v pristojnosti odločanja ministra.

Dela komisij se lahko udeleži minister, funkcionar ali drugi zaposleni na ministrstvu.

(1) O delu komisije se vodi zapisnik, ki obsega najmanj:
– podatke o udeležbi na seji,
– dnevni red,
– podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo,
– sklepe, ki so bili na seji sprejeti.
(2) Vsak član ima pravico podati na zapisnik ločeno mnenje.
(3) Zapisnik vodi uslužbenec, izjemoma ga lahko vodi kdo drug. V primeru, da se seje udeležita dva ali več uslužbencev, se na začetku seje določi, kateri bo vodil zapisnik.
(4) Zapisnik podpišejo člani in uslužbenec.

(1) Člani komisije imajo pravico do nagrade.
(2) Izvedenska mnenja članov se vrednotijo kot avtorsko delo.
(3) Minister vsako leto s sklepom določi okvirne honorarje za predsednike in za člane komisij.
(4) Člani komisij, ki so zaposleni v državni upravi in katerim delo v komisijah predstavlja del njihovih rednih delovnih nalog, niso upravičeni do nagrade.
(5) Uslužbenec v skladu s sklepom iz tretjega odstavka tega člena pripravi predlog o višini honorarjev, ga preda ministru v soglasje in na njegovi podlagi pripravi pogodbe s člani komisije.

(1) Člani komisij svoje delo izkažejo s strokovnimi mnenji, predlogi aktov, priporočili, obrazložitvami in utemeljitvami.
(2) Podlaga za izplačilo honorarjev članom komisij so sklenjene pogodbe, predloženi dokumenti iz prejšnjega odstavka in (so)podpisano delno ali zaključno poročilo o opravljenem delu.

Komisije, imenovane na podlagi zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) ter na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov, opravljajo svoje naloge do imenovanja komisij po tem pravilniku.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.