Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD)
Razglašam zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. novembra 2002.
Št. 001-22-144/02
Ljubljana, dne 6. decembra 2002.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI (ZIRD)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti in njeno financiranje ter druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti.
(2) V zakonu uporabljani izrazi rejnik, rejenec, kandidat, sorodnik, socialni delavec in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljani kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
(1) Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini.
(2) Rejniška dejavnost je dejavnost rejniških družin, ki izvajajo rejništvo. Izvajanje rejniške dejavnosti je enotno urejeno za vse rejnike, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Rejnik je oseba, ki izvaja rejniško dejavnost pod pogoji, ki jih predpisuje ta zakon in v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
(4) Rejniška družina je družina, v kateri se izvaja rejniška dejavnost. Sestavljajo jo rejnik in vse osebe, ki živijo z rejnikom.
(5) Rejenec je otrok, ki se namesti v rejniško družino na podlagi odločbe o oddaji otroka v rejništvo, ki jo izda center za socialno delo glede na otrokovo stalno ali začasno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: center otroka).
(6) V rejnino se šteje povračilo stroškov za oskrbo rejenca (v nadaljnjem besedilu: oskrbnina) in plačilo za opravljeno delo rejnika (v nadaljnjem besedilu: plačilo dela).
3. člen
(1) Ministrstvo, pristojno za družino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi listo kandidatov za imenovanje komisij po tem zakonu. Listo sestavljajo vsi strokovni delavci centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji za področje rejništva, ki so razdeljeni v šest podskupin po teritorialnem načelu. Vsaka podskupina na svojem območju izbere tudi enega rejnika in eno strokovno usposobljeno osebo za delo z otroki, ki se jih vpiše na listo.
(2) Iz liste iz prejšnjega odstavka se oblikujejo naslednje komisije: komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti, komisija za priznanja ter komisije za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela.
(3) Natančnejše kriterije za sestavo komisij, imenovanje članov in način dela komisij iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za družino (v nadaljnjem besedilu: minister).
4. člen
Sredstva za izvajanje rejniške dejavnosti se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
II. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI ŽELI IZVAJATI REJNIŠKO DEJAVNOST
5. člen
(1) Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora:
– imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
– imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,
– biti polnoletna.
(2) V izjemnih primerih, če se glede na vse okoliščine ugotovi, da je to nedvomno v rejenčevo korist, lahko izvaja rejniško dejavnost tudi oseba, ki ima nižjo izobrazbo od izobrazbe, kot je določena v prejšnjem odstavku.
6. člen
Rejnik ne more biti:
– oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica,
– oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica,
– oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost.
7. člen
(1) Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če center otroka glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.
(2) Za otrokove sorodnike se po tem zakonu štejejo: stara mati, stari oče, stric, teta, brat in sestra.
III. POSTOPEK PRIDOBITVE DOVOLJENJA ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI
8. člen
(1) Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z ustreznimi dokazili pri krajevno pristojnem centru za socialno delo glede na njeno stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: center rejnika).
(2) Vlogo iz prejšnjega odstavka vloži kandidat, ki želi izvajati rejniško dejavnost, na posebnem obrazcu.
9. člen
(1) Center rejnika po prejemu vloge iz prejšnjega člena ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje iz 5. člena tega zakona in ni katerega od zadržkov iz 6. člena tega zakona.
(2) Center rejnika izdela oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena) ob upoštevanju kriterijev iz 31. člena tega zakona.
10. člen
Ministrstvo vsako leto najkasneje do konca septembra določi, glede na potrebe po rejništvu, potrebno število novih rejnikov in o tem seznani vse centre za socialno delo.
11. člen
Center rejnika pošlje ministrstvu vloge in ocene za posamezne kandidate, ki želijo izvajati rejniško dejavnost, najkasneje do konca leta.
12. člen
(1) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti iz 3. člena tega zakona izmed vseh prejetih vlog kandidatov izbere določeno število kandidatov, ki ustreza potrebam iz 10. člena tega zakona.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka napoti izbrane kandidate na usposabljanje za izvajanje rejništva.
(3) Vsebino, izvajalca in trajanje usposabljanja predpiše minister.
(4) Sredstva, potrebna za usposabljanje, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
13. člen
Na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.
14. člen
(1) Otrokovemu sorodniku iz 7. člena tega zakona ni potrebno kandidirati za izvajanje rejniške dejavnosti po določbah tega zakona.
(2) Ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje le na podlagi pisne in obrazložene ugotovitve centra otroka, da je tovrstna oblika rejništva v otrokovo korist in ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.
15. člen
Ministrstvo vodi evidenco izdanih dovoljenj, ki vsebuje osebne podatke rejnikov.
16. člen
(1) Dovoljenje preneha, če:
– rejnik odjavi izvajanje rejniške dejavnosti,
– rejnik ne začne izvajati rejniške dejavnosti v treh letih od pridobitve dovoljenja,
– rejnik umre.
(2) Odvzem dovoljenja se opravi, če:
– center rejnika poda predlog za odvzem dovoljenja, ker rejnik izvaja rejniško dejavnost v nasprotju s koristmi otroka,
– se ugotovi, da je nastopil kateri izmed razlogov iz 6. člena tega zakona,
– rejnik ne opravi obveznega dopolnilnega usposabljanja v skladu z 28. členom tega zakona.
(3) V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov se rejnika izbriše iz evidence izdanih dovoljenj.
17. člen
Minister predpiše vsebino vloge iz 8. člena tega zakona, vrste dokazil, ki jih je potrebno priložiti vlogi ter kriterije za delo komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti.
IV. POGOJI IN POSTOPEK ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI KOT POKLIC
18. člen
(1) Rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot edini poklic (v nadaljnjem besedilu: rejniška dejavnost kot poklic), če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, in je vpisan v register iz 19. člena tega zakona.
(2) Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic pri centru rejnika.
(3) Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti dovoljenje in ne sme biti v delovnem razmerju, biti družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
19. člen
(1) Center rejnika pošlje vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, skupaj s prilogami, ministrstvu.
(2) Ministrstvo po pregledu vloge in dokazil iz prejšnjega odstavka ugotovi ali rejnik izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic.
(3) Rejnike, ki izpolnjujejo pogoje, ministrstvo vpiše v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic (v nadaljnjem besedilu: register) ter jim izda potrdilo o vpisu.
20. člen
Register vodi ministrstvo, vanj pa se vpisujejo osebni podatki rejnika, datum začetka izvajanja in datum prenehanja izvajanja rejništva kot poklic.
21. člen
Izbris iz registra se opravi, če:
– rejnik ne želi več izvajati rejniške dejavnosti kot poklic, z zadnjim dnem, ko še izvaja rejniško dejavnost kot poklic,
– se rejnik zaposli, postane družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, prične opravljati drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic, na podlagi katerega je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z dnem pred pričetkom zaposlitve oziroma opravljanja druge dejavnosti,
– rejnik ne izpolnjuje normativov, določenih s tem zakonom, z dnem, ko mu poteče pravica iz 59. člena tega zakona,
– rejniku preneha dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti ali se dovoljenje odvzame, z dnem prenehanja oziroma odvzema dovoljenja.
22. člen
Vsebino vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic predpiše minister.
V. NORMATIVI ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI
23. člen
(1) Rejnik ima lahko istočasno nameščene največ tri rejence.
(2) Izjemoma ima lahko rejnik istočasno nameščeno tudi večje število rejencev, če gre za namestitev bratov in sester ali če je namestitev otroka k določenemu rejniku v otrokovo posebno korist.
24. člen
(1) Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti istočasno nameščene tri rejence.
(2) Normativ iz prejšnjega odstavka je lahko znižan. Razlog za znižani normativ so specifične otrokove potrebe, kot je rejništvo za hudo bolnega otroka, otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, zlorabljenega, trpinčenega, vedenjsko ali osebnostno motenega otroka.
(3) Znižani normativ in trajanje znižanega normativa določi komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela na podlagi skupnega pisnega predloga centra otroka in centra rejnika.
VI. DOLŽNOSTI REJNIKA
25. člen
Osnovne dolžnosti rejnika so:
– pripraviti sebe in družino na prihod rejenca,
– truditi se za čim hitrejšo prilagoditev rejenca v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejnikove družine z rejencem,
– nuditi pomoč rejencu ob prilagajanju na novo okolje,
– rejenca pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,
– nuditi rejencu primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,
– skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja rejenca ter mu, če je to potrebno, preskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika,
– skrbeti za rejenčev pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad,
– skrbeti za vključitev rejenca v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev,
– skrbeti za izoblikovanje lastne identitete rejenca,
– pripraviti rejenca na odhod iz rejniške družine.
26. člen
Rejnik je dolžan omogočati in spodbujati stike med rejencem in starši, razen v primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.
27. člen
(1) Rejnik mora vsa pomembnejša vprašanja glede rejenčeve oskrbe in vzgoje urejati sporazumno z rejenčevimi starši oziroma skrbnikom in s centrom otroka. V ta namen mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo center otroka imenuje za obravnavo posameznega rejenca.
(2) Rejnik je dolžan upoštevati navodila centra otroka, centra rejnika in dogovore individualne projektne skupine.
(3) Rejnik se je dolžan vključevati tudi v dejavnosti, ki jih v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti organizira center rejnika.
28. člen
(1) Rejnik se mora, dokler izvaja rejniško dejavnost, najmanj enkrat v petih letih udeležiti usposabljanj, katerih vsebino, izvajalca in trajanje predpiše minister.
(2) Dolžnost dodatnega usposabljanja iz prejšnjega odstavka velja tudi za sorodnika otroka, ki izvaja rejniško dejavnost.
(3) Sredstva, potrebna za usposabljanje, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
VII. NALOGE CENTROV ZA SOCIALNO DELO PRI IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI
Naloge pri izboru kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti
29. člen
(1) Pri pridobivanju novih rejniških družin so se centri za socialno delo dolžni aktivno vključiti na območju, za katerega so krajevno pristojni.
(2) Vsem zainteresiranim so dolžni predstaviti namen rejništva, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati rejniki, postopke pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, način dela v rejništvu ter pravice in dolžnosti rejnikov.
30. člen
(1) Center za socialno delo je dolžan vsem, ki želijo izvajati rejniško dejavnost, izročiti obrazec vloge iz 8. člena tega zakona in jih seznaniti s postopkom za pridobitev dovoljenja.
(2) Po prejemu vloge center rejnika postopa v skladu z 11. členom tega zakona.
31. člen
(1) Pri pripravi ocene iz 9. člena tega zakona center rejnika preveri motive kandidata za odločitev za izvajanje rejniške dejavnosti, pri čemer upošteva vse dejavnike, ki bi lahko tako pozitivno kot negativno vplivali na psihosocialni razvoj rejenca.
(2) Pri pripravi ocene center rejnika ugotovi primernost bivalnih pogojev celotne družine, posebej pa prostorov in opreme, namenjene otroku oziroma otrokom, ki bi ga/jih sprejeli v rejništvo.
(3) Pri pripravi ocene center rejnika poleg lastnih ugotovitev upošteva tudi morebitna potrdila ali mnenja oziroma priporočila drugih institucij.
Naloge pri izvajanju rejništva
32. člen
(1) Po odločitvi, da se določenega otroka namesti v rejniško družino, je naloga centra otroka, da med rejniki, ki imajo dovoljenje, izbere rejniško družino, ki ustreza potrebam otroka.
(2) Če na območju centra otroka trenutno ni moč najti ustreznega rejnika ali namestitev otroka na tem območju ne bi bila v korist otroka, mora center otroka najti rejnika na širšem območju, pri čemer obvezno sodeluje s centrom rejnika.
33. člen
Za namestitev otroka v rejniško družino je potrebno pripraviti tako otroka in njegove starše kot tudi rejnika in rejniško družino.
34. člen
(1) Center otroka je dolžan spremljati razvoj otroka v rejništvu ter izpolnjevanje obveznosti, dogovorjenih z rejniško pogodbo.
(2) Center otroka po potrebi ukrepa tako, da se v vseh primerih in na najboljši način uresničuje namen rejništva.
35. člen
Center otroka mora po namestitvi otroka v rejniško družino sestaviti individualno projektno skupino, v kateri sodeluje socialni delavec centra otroka, socialni delavec centra rejnika, rejnik, biološka družina in rejenec. Delo individualne projektne skupine koordinira socialni delavec centra otroka. Po potrebi se individualna projektna skupina lahko razširi.
36. člen
(1) Individualna projektna skupina načrtuje in predlaga ustrezno ravnanje in strokovno obravnavo rejenca ter neposredno spremlja rejenca v rejniški družini. V ta namen pripravi za vsakega rejenca individualni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt), ki mora biti prilagojen starosti oziroma stopnji razvoja otroka, otrokovim potrebam in mora biti zastavljen tako, da zagotavlja celostno obravnavo in spremljanje otroka.
(2) Načrt mora biti v pisni obliki in mora vsebovati razumno načrtovane cilje.
(3) Načrt je potrebno dopolnjevati in po potrebi tudi spreminjati.
37. člen
(1) Individualna projektna skupina se sestaja v skladu z načrtom in konkretnimi dogovori.
(2) Individualna projektna skupina mora najmanj enkrat letno centru otroka predložiti pisno poročilo, v katerem predlaga nadaljnje ukrepe v zvezi z otrokom.
38. člen
Poleg dejavnosti v okviru individualne projektne skupine spremlja center otroka rejenca z obiski na domu, pogovori na centru, obiski v šoli in sodelovanjem z drugimi institucijami.
39. člen
Izvajanje rejniške dejavnosti je dolžan spremljati tudi center rejnika.
40. člen
Če rejenec po dopolnjenem 18. letu starosti še ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, je dolžnost centra otroka in centra rejnika, da pred podaljšanjem rejniške pogodbe v skladu s tem zakonom, skupaj z rejencem in rejnikom ugotovijo, da je nadaljnje bivanje rejenca v rejniški družini v korist rejenca.
41. člen
Po odločitvi, da se za določenega rejenca rejništvo zaključi, je naloga centra otroka, da na odhod pripravi rejenca, rejniško družino in biološko družino.
Druge naloge pri izvajanju rejniške dejavnosti
42. člen
Centri za socialno delo so dolžni na območju, za katerega so krajevno pristojni, za vse rejnike najmanj enkrat letno organizirati krajše usposabljanje, vzpodbujati in organizirati skupinsko delo z udeleženimi v rejništvu in nuditi podporo s skupnostnimi oblikami dela.
43. člen
Če center rejnika ugotovi, da rejnik izvaja rejništvo v nasprotju s koristmi rejenca, mora ministrstvu podati pisni predlog za odvzem dovoljenja z ustrezno obrazložitvijo.
VIII. REJNIŠKA POGODBA
44. člen
Rejniška pogodba je pisna pogodba, ki jo po izvršljivosti odločbe o oddaji otroka v rejništvo skleneta pristojni center otroka in rejnik za posameznega rejenca.
45. člen
Rejniška pogodba določa zlasti:
– obseg oskrbe rejenca,
– pravice in obveznosti pogodbenih strank,
– višino in način plačevanja rejnine,
– način in rok prenehanja rejniške pogodbe,
– morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru.
46. člen
Center otroka lahko podaljša veljavnost rejniške pogodbe z rejnikom tudi po polnoletnosti rejenca:
– če otrok zaradi motenj v telesnem ali duševnem razvoju ni sposoben za samostojno življenje in delo,
– če ta ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, najdalj pa do dopolnjenega 26. leta starosti, če rejenec s tem soglaša.
47. člen
Rejniška pogodba preneha:
– če je prenehalo rejništvo,
– z izbrisom rejnika iz evidence izdanih dovoljenj,
– s potekom časa, če je pogodba sklenjena za določen čas, razen če se podaljša,
– z odpovedjo,
– z razvezo,
– s smrtjo rejnika ali rejenca.
48. člen
(1) Rejniška pogodba se lahko odpove z odpovednim rokom najmanj treh mesecev, če ni v pogodbi drugače določeno.
(2) Odpoved mora biti pisna ali dana ustno na zapisnik pri centru otroka.
49. člen
Center otroka razveže rejniško pogodbo, če nastopi kateri od razlogov iz 6. člena tega zakona, če se rejnik ne udeleži usposabljanj iz 28. člena tega zakona, če rejnik ne izpolnjuje z rejniško pogodbo določenih dolžnosti ali če zahteva razvezo rejnik in se ugotovi, da ima za to utemeljene razloge.
IX. REJNINA
50. člen
(1) Rejnik je za posameznega rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela.
(2) Če rejnik izvaja rejniško dejavnosti kot poklic, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost.
51. člen
(1) Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za rejenca in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka, v skladu s posebnim predpisom, ki ureja družinske prejemke.
(2) Materialni stroški za rejenca znašajo 48.586 tolarjev.
(3) Višina oskrbnine je sorazmerna času bivanja rejenca v rejniški družini.
52. člen
(1) Oskrbnina se zniža, če rejniku ni potrebno kriti stroškov za obleko in obutev za rejenca. Oskrbnina se zmanjša za znesek v višini 25% materialnih stroškov.
(2) Oskrbnina se zviša ob izrednih izdatkih za potrebe rejenca. Oskrbnina se zviša za znesek v višini 25% materialnih stroškov.
(3) Znižanje ali zvišanje oskrbnine se določi v rejniški pogodbi.
(4) Pogoje za zvišanje oskrbnine določi minister.
53. člen
(1) Plačilo dela rejniku znaša 22.000 tolarjev za rejenca.
(2) Glede na zahtevnost oskrbe, varstva in vzgoje rejenca (rejništvo za hudo bolnega otroka, otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, zlorabljenega otroka, trpinčenega otroka, vedenjsko ali osebnostno motenega otroka) se lahko plačilo dela iz prejšnjega odstavka začasno zviša za največ 50%.
(3) Komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela iz 3. člena tega zakona na podlagi meril, ki jih določi minister, odloči o odstotku zvišanja plačila dela in trajanju pravice do povišanga plačila dela.
(4) Pravica do zvišanega plačila dela se lahko dodeli za največ eno leto. Pravica se lahko podaljšuje toliko časa, kolikor trajajo razlogi za zvišanje plačila dela.
(5) Višina plačila dela je sorazmerna času bivanja rejenca v rejniški družini.
54. člen
Plačilo dela rejniku ne pripada, če za istega otroka prejema starševsko nadomestilo po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo oziroma starševski dodatek po predpisih, ki urejajo družinske prejemke.
55. člen
Rejnik, ki je rejenčev sorodnik, ni upravičen do plačila dela.
56. člen
(1) Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se zagotovi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.
(2) Prispevki za socialno varnost se plačujejo od zneska najnižje pokojninske osnove, povečane za davke in prispevke, po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
57. člen
(1) Pravica do rejnine se prizna z dnem namestitve rejenca v rejniško družino, določenim v rejniški pogodbi. Pri izračunu se upošteva, da ima mesec 30 dni.
(2) Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost z dnem začetka izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic.
58. člen
(1) Pravica do rejnine preneha z dnem prenehanja rejniške pogodbe.
(2) Pri odpovedi rejniške pogodbe rejniku pripada pravica do plačila dela do izteka odpovednega roka, pravica do oskrbnine pa mu preneha z dnem, ko rejenec ne prebiva več v rejniški družini.
(3) V primerih podaljšanja veljavnosti rejniške pogodbe iz 46. člena tega zakona se rejniku prizna pravica do rejnine v celoti.
59. člen
Če rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pa ne izpolnjuje normativa iz 24. člena tega zakona, vendar ne po njegovi krivdi, se rejniku prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost za največ šest mesecev.
60. člen
Ministrstvo izplačuje rejnine najkasneje do 15. v mesecu za tekoči mesec.
61. člen
(1) Materialni stroški in plačilo dela se usklajujejo enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev se opravi januarja, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. O uskladitvi odloča minister.
(2) Uskladitev velja od prvega dne meseca, v katerem se opravi uskladitev.
(3) Usklajeni zneski se zaokrožijo na desetice.
(4) Usklajene zneske minister objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
X. PRIZNANJA
62. člen
(1) Republika Slovenija podeljuje rejnikom priznanja za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti.
(2) Minister vsako leto na predlog komisije za priznanja iz 3. člena tega zakona podeli največ tri priznanja.
(3) Sredstva za priznanja se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
63. člen
Natančnejše pogoje za podelitev priznanj in postopek podeljevanja priznanj predpiše minister.
XI. EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
64. člen
(1) Za potrebe izvajanja, spremljanja, načrtovanja, razvoja rejništva, za znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene vodi ministrstvo centralno zbirko podatkov.
(2) Centri za socialno delo vodijo zbirke podatkov za potrebe izvajanja rejniške dejavnosti na območju njihove krajevne pristojnosti.
65. člen
(1) Ministrstvo in centri za socialno delo vodijo evidence o:
– rejnikih,
– rejniških družinah,
– sklenjenih rejniških pogodbah,
– rejencih,
– bioloških družinah rejencev,
– rejninah.
(2) Ministrstvo vodi poleg evidenc iz prejšnjega odstavka še evidence o:
– izdanih dovoljenjih,
– odvzetih dovoljenjih,
– rejnikih, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic,
– plačilu prispevkov za socialno varnost.
66. člen
(1) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja evidenc iz prejšnjega člena tega zakona, so:
– ime in priimek,
– rojstni podatki (datum in kraj rojstva),
– enotna matična številka občana,
– spol,
– podatki o državljanstvu,
– podatki o prebivališču,
– podatki o šolanju,
– podatki o zdravstvenem stanju,
– podatki o socialnem stanju,
– podatki o podaljšanju roditeljske pravice,
– podatki o izobrazbi,
– podatki o nekaznovanju,
– podatki o zaposlitvi,
– davčna številka.
(2) Ministrstvo obdeluje podatke iz zbirke podatkov o izvajanju rejniške dejavnosti na enak način kot centri za socialno delo ter vzpostavi, vodi, upravlja, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko o izvajanju rejniške dejavnosti.
67. člen
(1) Podatki se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz naslednjih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije:
– Ministrstva za notranje zadeve – podatke o številu družinskih članov in skupnem gospodinjstvu iz centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču);
– Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti – podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni zavod;
– Ministrstva za pravosodje – osebni podatki o storilcih kaznivih dejanj; podatki o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih opominih in obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, oproščena kazen, ter o njihovih pravnih posledicah; poznejše spremembe o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco; podatki o izvršeni kazni in o razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe.
– Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
– Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje;
– izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju;
– Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o izplačanem nadomestilu preživnine;
– centrov za socialno delo – podatke o izplačanih starševskih nadomestilih;
– izvajalcev socialnovarstvene dejavnosti – podatke o vključitvi v socialnovarstveni zavod.
(2) Podatke o zdravstvenem stanju je mogoče pridobivati le ob pisni privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo, razen če bodo podatki uporabljeni za statistike ali znanstveno raziskovalne namene v obliki, ki ne omogoča identifikacije posameznikov.
(3) Upravljavci zbirk osebnih podatkov iz prvega odstavka posredujejo podatke brezplačno.
68. člen
(1) Ministrstvo in centri za socialno delo, ki odločajo o pravicah iz tega zakona, lahko podatke, ki jih dobijo od zavezancev iz prejšnjega člena, uporabijo samo za potrebe postopka odločanja po tem zakonu.
(2) Drugim uporabnikom lahko ministrstvo oziroma centri za socialno delo posredujejo podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se podatki nanašajo.
69. člen
(1) Podatki iz evidenc iz 65. člena tega zakona se hranijo 5 let po prenehanju izvajanja rejniške dejavnosti, razen podatkov iz tretje in četrte alinee drugega odstavka 65. člena tega zakona, ki se hranijo, dokler rejnik ne uveljavi pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Po poteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo.
XII. KAZENSKA DOLOČBA
70. člen
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki izvaja rejniško dejavnost brez dovoljenja.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71. člen
(1) Rejnik, ki že izvaja rejniško dejavnost ali je izvajal rejniško dejavnost v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona, lahko nadaljuje z izvajanjem rejniške dejavnosti tudi če ne izpolnjuje pogojev iz 5. člena tega zakona.
(2) Center rejnika posreduje ministrstvu podatke o rejnikih iz prejšnjega odstavka zaradi vpisa v evidenco izdanih dovoljenj.
(3) Ministrstvo izda rejniku dovoljenje in ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj v roku šestih mesecev od dneva prejema posamezne vloge.
72. člen
(1) Rejnike, ki so pred uveljavitvijo tega zakona že izvajali rejniško dejavnost kot edini poklic, ministrstvo vpiše v register, če izpolnjujejo normative iz 24. člena tega zakona.
(2) Komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela preveri izpolnjevanje normativov iz prejšnjega odstavka v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
73. člen
Do vpisa v register se rejnikom, ki že izvajajo rejniško dejavnost kot edini poklic, plačujejo prispevki za socialno varnost po predpisih, ki veljajo do uveljavitve tega zakona.
74. člen
(1) Predloge za zvišanje plačila dela iz drugega odstavka 53. člena tega zakona za rejnike, ki že izvajajo rejniško dejavnost po predpisih, ki veljajo do uveljavitve tega zakona, je komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela dolžna obravnavati najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
(2) Zvišano plačilo dela pripada rejniku od dneva uveljavitve tega zakona.
75. člen
Minister izda izvršilne predpise iz 3., 12., 17., 22., 28., 52., 53. in 63. člena tega zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.
76. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi, tretji in četrti odstavek 160. člena, 162., 163., 164., 165., 166., 168., 169. člen, drugi odstavek 170. člena, 171., 172., 173. in 174. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 – prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 64/2001) in zadnja alinea 98. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 – odločba US, 1/99, 41/99, 36/2000, 54/2000 in 26/2001).
77. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 542-02/02-1/2
Ljubljana, dne 27. novembra 2002.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
