Na podlagi 16. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o količinah predpakiranih izdelkov*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predpakirani izdelki – predpakirani proizvodi in predpakirane tekočine)
S tem pravilnikom so določene splošne meroslovne zahteve za predpakirane izdelke, označevanje, vključno z zahtevami za označevanje z znakom EGS, odgovornosti za pakiranje in dajanje v promet, meroslovni nadzor, referenčna metoda za pregled in stopnje nazivnih količin vsebine oziroma prostornin posod določenih vrst predpakiranih izdelkov.
Predpakirani izdelki v tem pravilniku pomenijo predpakirane proizvode, ki so določeni z enotami za maso ali prostornino in predpakirane tekočine, ki so določene z enotami za prostornino.
2. člen
(osnovne definicije)
Predpakirani izdelek po tem pravilniku je sestavljen iz izdelka in posamezne embalaže, v kateri je le-ta vnaprej pakiran.
Izdelek je predpakiran, kadar je pakiran v poljubno embalažo v odsotnosti kupca in ima količina, ki jo predpakirani izdelek vsebuje, neko vnaprej določeno vrednost, ki je ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo poškodovali ali odprli.
Nazivna količina (Q (n) - nazivna masa ali nazivna prostornina) vsebine predpakiranega izdelka je masa ali prostornina, ki je označena na embalaži, to je količina izdelka, ki naj bi jo predpakirani izdelek vseboval.
Dejanska vsebina predpakiranega izdelka je količina, ki ga le-ta resnično vsebuje. Ves čas postopka pregleda količine mora biti vrednost za dejansko vsebino merjena ali korigirana na temperaturo 20 oC ne glede na temperaturo, pri kateri se izvaja pakiranje ali pregled. Ta zahteva ne velja za zamrznjene ali globoko zamrznjene proizvode, katerih količina je izražena v enotah za prostornino.
Negativni odstopek vsebine predpakiranega izdelka je količina, za katero je dejanska vsebina predpakiranega izdelka manjša od nazivne količine.
Dovoljeni negativni odstopki vsebin predpakiranih izdelkov so določeni v naslednji preglednici:
* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktiv ES o predpakiranih izdelkih (76/211/EGS; 75/106/EGS; 80/232/EGS) ter njihovih dopolnil (78/891/EGS; 78/891/EGS, 79/1005/EGS, 85/10/EGS, 88/316/EGS, 89/676/EGS; 87/356/EGS, 86/96/EGS).
V odstotkih navedene dovoljene negativne odstopke je treba pri preračunu v enote za maso ali prostornino zaokrožiti navzgor na najbližjo desetinko grama ali mililitra. Delež predpakiranih izdelkov z negativnim odstopkom večjim od dovoljenega sme biti največ 2,5%.
3. člen
(označevanje z znakom EGS)
Predpakirani izdelki se lahko označijo z znakom EGS iz 12. člena tega pravilnika, če so skladni z zahtevami iz tega pravilnika oziroma njegovih splošnih določb in če negativni odstopek pri nobenem predpakiranem izdelku ni dvakrat večji od dovoljenega negativnega odstopka, ki je določen v preglednici iz 2. člena tega pravilnika.
Predpakirani izdelki iz prejšnjega odstavka morajo biti predmet meroslovnega nadzora pod pogoji, ki so določeni v 9. in 11. členu tega pravilnika.
4. člen
(osnovne zahteve)
Predpakirani izdelki morajo biti izdelani tako, da dokončani izpolnjujejo naslednji zahtevi:
- povprečje njihovih dejanskih količin ni manjše od nazivne količine;
- delež predpakiranih izdelkov, pri katerih je negativni odstopek večji od dovoljenega negativnega odstopka, določenega v preglednici iz 2. člena tega pravilnika, je dovolj majhen, da partije predpakiranih izdelkov zadostijo zahtevam metode za pregled iz 11. člena tega pravilnika.
5. člen
(posebne zahteve za predpakirane proizvode)
Posebne zahteve se nanašajo na predpakirane proizvode, ki so namenjeni prodaji v enotnih nazivnih količinah, ki so:
enake vrednostim, ki jih določi tisti, ki pakira,
izražene v enotah za maso ali prostornino,
ne manjše kot 5 g ali 5 ml in ne večje kot 10 kg ali 10 l.
Vsi predpakirani proizvodi, na katere se nanaša 3. člen tega pravilnika, morajo biti skladno s splošnimi določbami tega pravilnika označeni z oznako za maso ali prostornino proizvoda - imenovano “nazivna masa” ali “nazivna prostornina”, ki jo morajo tudi dejansko vsebovati.
Predpakirani proizvodi, ki vsebujejo tekoče proizvode, morajo imeti označeno svojo nazivno prostornino, drugi predpakirani proizvodi pa svojo nazivno maso.
Če pravila trgovanja ali nacionalni predpisi za določeno kategorijo ali vrsto predpakiranega proizvoda v vseh državah članicah Evropske unije niso enaki, morajo biti na takšnih predpakiranih proizvodih vsaj tiste meroslovne oznake, ki so v skladu s pravili trgovanja ali nacionalnimi predpisi države, v katero so proizvodi namenjeni.
Predpakirani proizvodi se zaradi razlogov, ki se nanašajo na zahtevano označevanje, ugotavljanje njihove prostornine ali mase ali metodo pregleda, po kateri so bili izmerjeni in preverjeni, ter njihove nazivne količine vsebine oziroma nazivne prostornine posod, ki so skladne s seznamom predpakiranih proizvodov iz 13. člena tega pravilnika, ne smejo zavrniti, prepovedati ali omejiti njihovo dajanje v promet, če izpolnjujejo zahteve in preglede po tem pravilniku.
6.člen
(posebne zahteve za predpakirane tekočine)
Posebne zahteve se nanašajo na predpakirane izdelke, ki vsebujejo tekočine, naštete v 14. členu tega pravilnika in so namenjene za dajanje v promet v posameznih količinah od 5 ml do vključno 10 litrov in se preverjajo z merjenjem prostornine.
Vse predpakirane tekočine iz prejšnjega odstavka, na katere se nanaša 3. člen tega pravilnika, morajo v skladu s splošnimi načeli tega pravilnika imeti ustrezno oznako prostornine tekočine - imenovano “nazivna prostornina”, ki jo morajo tudi vsebovati.
Predpakirane tekočine se zaradi razlogov, ki se nanašajo na označevanje, prostornino vsebine, ugotavljanje te prostornine ali metode, po kateri so bile pregledane, ter nazivnih prostornin, ki so v skladu z določili 14. člena tega pravilnika, ne smejo zavrniti, prepovedati ali omejiti njihovo dajanje v promet, če izpolnjujejo zahteve in preglede po tem pravilniku.
7. člen
(napisi in oznake)
Vsi predpakirani izdelki, ki so izdelani v skladu s tem pravilnikom, morajo imeti na embalaži odtisnjene neizbrisne, lahko čitljive ter dobro vidne naslednje oznake:
1. s številom izraženo nazivno količino vsebine, ki mu sledi simbol ali ime merske enote.
Nazivna količina (nazivna masa ali nazivna prostornina) vsebine mora biti izražena v kilogramih ali gramih oziroma v litrih, centilitrih ali mililitrih. Število sme biti najmanj naslednje velikosti:
2. Ime ali razpoznavni znak, ki pri izvajanju meroslovnega nadzora omogoča prepoznavanje tistega, ki je pakiral oziroma je za to odgovoren, ali uvoznika.
3. Znak EGS “e” iz 12. člena tega pravilnika.
Če se za embalažo uporablja merilna steklenica, ki je skladna s predpisanimi zahtevami drugega predpisa in je oznaka njene nazivne prostornine zadovoljivo razpoznavna, na izdelek, glede na zahteve tega pravilnika, ni treba dodajati oznake nazivne prostornine predpakirane tekočine, kot je to določeno v prvi točki tega člena. To ne velja, če se nazivna prostornina predpakirane tekočine, ki je določena v 14. členu tega pravilnika za isto vrsto izdelka razlikuje od druge nazivne prostornine do vključno 0,05 litra.
8. člen
(odgovornost tistega, ki pakira, oziroma uvoznika)
Tisti, ki pakira, oziroma uvoznik je odgovoren, da predpakirani izdelki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.
Za merjenje mase ali prostornine oziroma pregled količine izdelka (ali vsebine zavitka), vsebovane v predpakiranem izdelku (v nadaljnjem besedilu: dejanska vsebina), je odgovoren tisti, ki pakira oziroma uvaža. Merjenje oziroma pregled se mora izvajati z overjenimi merili, primernimi za izvajanje potrebnih postopkov.
Pregled je mogoče izvesti z vzorčenjem.
Če se dejanska količina vsebine ne meri, mora biti pregled, ki ga izvaja tisti, ki pakira, organiziran tako, da je nazivna količina vsebine dejansko zagotovljena. Ta pogoj je izpolnjen:
1. če tisti, ki pakira in izdelke označuje z znakom EGS iz 12. člena tega pravilnika, med proizvodnjo izvaja preglede skladno s postopki, ki jih prizna Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljevanju: urad) oziroma imenovana pravna oseba, in če daje uradu oziroma imenovani pravni osebi na voljo dokumentacijo, ki vsebuje rezultate teh pregledov, da se lahko potrdi, da so bili ti pregledi skupaj s potrebnimi popravki in prilagoditvami izvedeni pravilno in točno. Odgovorni za pakiranje mora o nameri oziroma uporabi znaka EGS obvestiti urad.
2. Če tisti, ki pakira in izdelke ne označuje z znakom EGS iz 12. člena tega pravilnika, med proizvodnjo izvaja preglede skladno s postopki, ki jih prizna urad in če daje uradu na voljo dokumentacijo, ki vsebuje rezultate teh pregledov, da se lahko potrdi, da so bili ti pregledi skupaj s potrebnimi popravki in prilagoditvami izvedeni pravilno in točno.
Pri uvozu predpakiranih izdelkov iz držav, ki niso članice Evropske unije, lahko uvoznik namesto rezultatov meritev in pregleda predloži dokazila, da razpolaga z ustreznimi zagotovili, na podlagi katerih lahko sam prevzame vso odgovornost.
9. člen
(meroslovni nadzor, ki ga izvaja pristojni organ)
Meroslovni nadzor glede izpolnjevanja zahtev iz tega pravilnika izvaja s kontrolnimi pregledi predpakiranih izdelkov urad, določene strokovne naloge pa lahko opravlja tudi imenovana pravna oseba.
Urad izvaja kontrolne preglede predpakiranih izdelkov, ki so označeni in ki niso označeni z znakom EGS iz 12. člena tega pravilnika.
Imenovana pravna oseba lahko izvaja kontrolne preglede predpakiranih izdelkov, ki so označeni z znakom EGS.
Kontrolne preglede se izvaja z vzorčenjem v prostorih tistega, ki pakira, če to ni izvedljivo, pa v prostorih uvoznika ali njegovega zastopnika v Republiki Sloveniji.
Pregled z vzorčenjem se izvaja po metodah za prevzemno kontrolo kakovosti. Učinkovitost pregleda mora biti primerljiva z rezultati referenčne metode za pregled, ki je določena v 11. členu tega pravilnika.
Pri kriteriju za najmanjšo sprejemljivo vsebino se uporabljeni način vzorčenja šteje za primerljivega z referenčno metodo za pregled po tem pravilniku, če abscisa ordinatne točke 0,10 značilne delovne krivulje prvega načina (verjetnost sprejemljivosti partije = 0,10) za manj kot 15 % odstopa od abscise ustrezne točke značilne delovne krivulje načina vzorčenja, ki ga priporoča referenčna metoda v tem pravilniku.
Pri kriteriju za določitev srednje vrednosti, izračunane po metodi standardnega odmika, se uporabljeni način vzorčenja šteje za primerljivega z referenčno metodo za pregled po tem pravilniku in za sprejemljivega, če pri upoštevanju značilnih delovnih krivulj obeh načinov, ki imata kot abscisno os ( Q (n) – m ) / s ) (a), abscisa ordinatne točke 0,10 krivulje prvega načina verjetnost sprejemljivosti partije = 0,10) ne odstopa za več kot 0,05 od abscise ustrezne točke krivulje načina vzorčenja, kot ga priporoča referenčna metoda v tem pravilniku.
(a) m = dejansko povprečje partije
10. člen
(drugi pregledi pristojnih organov)
Ta pravilnik ne izključuje preglede predpakiranih izdelkov, ki jih lahko izvajajo pristojni organi na katerikoli stopnji procesa trženja, če to opravljajo z namenom ugotavljanja skladnosti predpakiranih izdelkov z zahtevami iz tega pravilnika.
11. člen
(referenčna metoda za pregled)
Postopki referenčne metode za pregled so sestavni del izpolnjevanja zahtev za označevanje z znakom EGS iz 12. člena tega pravilnika in izvajanja meroslovnega nadzora.
1. Zahteve za merjenje dejanske vsebine
Dejanska vsebina predpakiranih izdelkov se lahko meri neposredno z merili za maso ali prostornino ali v primeru tekočin posredno, s tehtanjem predpakirane vsebine in z merjenjem njene gostote.
Neodvisno od uporabljenega načina merjenja pogrešek pri meritvi ne sme biti večji od ene petine dovoljenega negativnega odstopka, ki je predpisan za določeno nazivno količino predpakiranega izdelka.
2. Zahteve za pregled partij
Pregled se izvaja z vzorčenjem v dveh delih:
- s pregledom dejanske vsebine vsakega predpakiranega izdelka v vzorcu in
- s statistično obdelavo rezultatov, ki ugotavlja povprečje dejanskih vsebin predpakiranih izdelkov v vzorcu.
Šteje se, da je partija predpakiranih izdelkov sprejemljiva, če rezultati obeh delov pregleda izpolnjujejo kriterije za sprejemljivost.
Za vsakega od navedenih pregledov sta predvidena dva načina vzorčenja:
- neporušitveni pregled, ki ne vključuje odpiranja embalaže,
- porušitveni pregled, ki vključuje odpiranje ali uničenje embalaže.
Porušitveni pregled se uporablja le takrat, ko neporušitveni pregled ni izvedljiv. Pri proizvodnih količinah, manjših od 100 kosov, se porušitveni pregled ne izvaja.
2.1. Partije predpakiranih izdelkov
2.1.1. Partija mora biti sestavljena iz vseh predpakiranih izdelkov, ki so pakirani na istem mestu, iste nazivne količine, istega tipa in iz iste proizvodne serije, ki se pregleduje.
2.1.2. Če se predpakirani izdelki pregledujejo na koncu pakirne linije, se ne glede na velikost partije število v posamezni partiji določi tako, da je enako enourni zmogljivosti pakirne linije. V drugih primerih je velikost partije omejena na 10 000 kosov.
2.1.3. Pri partijah, manjših od 100 kosov, mora biti neporušitveni pregled, če se izvaja, izveden 100 %-no.
2.1.4. Iz partije predpakiranih izdelkov se za izvedbo pregleda iz točk 2.2 in 2.3 tega člena naključno odvzame zadostno število predpakiranih izdelkov (vzorec), tako, da je mogoče izvesti pregled, za katerega je potreben večji vzorec.
Za drugi pregled se potrebni vzorec naključno izbere iz prvotnega odvzema predpakiranih izdelkov in označi.
Vzorec je treba označiti pred začetkom pregledovanja.
2.2.Pregled dejanske vsebine
Najmanjša sprejemljiva vsebina se določi tako, da se od nazivne količine predpakiranega izdelka odšteje dovoljeni negativni odstopek za količino, ki jo vsebuje predpakirani izdelek.
Predpakirani izdelki v partiji, katerih dejanska vsebina je manjša od najmanjše sprejemljive vsebine, se štejejo za hibne.
2.2.1. Neporušitveni pregled
Pregled se izvaja skladno z dvojnim načinom pregleda, kot je to določeno v naslednji preglednici:
Pomen števila hibnih enot za prvi pregled - (št. pregleda 1) je naslednji:
- če je število hibnih enot manjše ali enako prvemu kriteriju za sprejemljivost, je partija
sprejemljiva za namen tega pregleda,
- če je število hibnih enot enako ali večje prvemu kriteriju za nesprejemljivost, je partija nesprejemljiva,
- če je število hibnih enot umeščeno med kriterija za sprejemljivost in nesprejemljivost, se izvede še drugi pregled – (št. pregleda 2) na drugem vzorcu - z določenim številom enot.
Pomen seštevka hibnih enot, ugotovljenih v prvem in drugem pregledu – dvojni pregled:
če je seštevek hibnih enot manjši ali enak številu v drugem kriteriju za sprejemljivost, je partija izdelkov sprejemljiva za namen tega pregleda,
če je seštevek hibnih enot enak ali večji od drugega kriterija za nesprejemljivost, je partija nesprejemljiva.
2.2.2. Porušitveni pregled
Pregled se izvaja skladno z enojnim načinom pregleda. Uporablja se samo za partije 100 ali več predpakiranih izdelkov in kot je to določeno v preglednici:
Število pregledanih predpakiranih izdelkov mora biti enako 20.
Pomen števila hibnih enot je naslednji:
- če je število hibnih enot manjše ali enako kriteriju za sprejemljivost, je partija sprejemljiva,
- če je število hibnih enot enako ali večje kriteriju za nesprejemljivost, je partija nesprejemljiva.
2.3 Kontrola povprečja dejanskih mas oziroma prostornin vsebin predpakiranih izdelkov v partiji - statistična obdelava rezultatov
2.3.2. Če je x (i) izmerjena vrednost dejanske vsebine i-te enote v vzorcu, ki ima n-enot, potem:
2.3.2.1. dobimo povprečje izmerjenih vrednosti za vzorec z naslednjo enačbo:
2.3.2.2. in ocenjeno vrednost standardnega odmika (s) z naslednjo enačbo:
2.3.3. Kriterij za sprejem ali zavrnitev partije predpakiranih proizvodov:
2.3.3.1. Za neporušitveni pregled:
2.3.3.2. Za porušitveni pregled:
12. člen
(oblika in mere znaka EGS)
Znak EGS mora biti visok najmanj 3 mm in odtisnjen v istem vidnem polju, kot je oznaka za nazivno maso ali prostornino.
II. PRIPOROČENE IN OBVEZNE STOPNJE NAZIVNIH KOLIČIN IN PROSTORNIN
VSEBIN TER PROSTORNIN POSOD
13. člen
(predpakirani proizvodi s stopnjami nazivnih količin vsebin in prostornin posod)
Priporočene nazivne količine in nazivne prostornine se nanašajo samo na naslednje predpakirane proizvode:
(a) predpakirane proizvode, ki se dajejo v promet glede na maso ali prostornino, razen proizvodov, navedenih pod točkama (b) in (c); v seznamu proizvodov iz tega člena (od št. 1 do 11) so navedene priporočene stopnje nazivnih količin,
(b) predpakirane proizvode, ki se dajejo v promet glede na maso ali prostornino in so pakirani v togih posodah; v seznamu proizvodov (od št. 12 do 14) iz tega člena so navedene priporočene stopnje prostornin posod,
(c) predpakirane proizvode, ki so izdelani kot razpršila; v seznamu proizvodov (št. 15) iz tega člena so zanje navedene priporočene prostornine tekoče faze, če so pakirane v kovinske posode, pa tudi prostornine posod.
Priporočene nazivne količine in prostornine se ne nanašajo na predpakirane proizvode, ki so namenjeni izključno profesionalni rabi.
Predpakirani proizvodi, ki vsebujejo proizvode iz št. 11 seznama iz tega člena, se lahko dajo v promet le, če so enakih nazivnih količin kot tiste, ki so navedene v tem seznamu.
Predpakirani proizvodi, opredeljeni v točkah (b) in (c) iz tega člena, morajo imeti na posodi nedvoumno označbo nazivne prostornine posode, ki se razlikuje od predpisane označbe predpakiranih proizvodov iz točke (a) iz tega člena.
Če je iz dveh ali več posameznih predpakiranih proizvodov sestavljen skupinski paket, se stopnje nazivnih količin in prostornin posod iz tega člena nanašajo le na posamezni predpakirani proizvod.
Če je predpakirani proizvod sestavljen iz dveh ali več posameznih paketov, ki niso namenjeni posamični prodaji, se stopnje nazivnih količin in prostornin posod iz tega člena nanašajo na predpakirani proizvod.
Seznam predpakiranih proizvodov s stopnjami nazivnih količin vsebin in prostornin posod je naveden v naslednji preglednici:
Na proizvodih, ki se prodajajo v obliki razpršil in so skladni z zahtevami iz tega pravilnika, vključno z navedenimi stopnjami prostornin, ni treba označevati nazivne mase njihove vsebine.
14. člen
(predpakirane tekočine s stopnjami nazivnih prostornin vsebin)
Tekočine, ki so v preglednici predpakiranih tekočin iz tega člena navedene s stopnjami nazivnih prostornin v točkah 1.(a) in (b), 2.(a) in 4, se lahko dajo v promet le, če so enakih nazivnih količin kot tiste, navedene v tem seznamu, vendar z naslednjimi izjemami:
- pod točko 1.(a): ko so shranjene v posode ali stekleničene s prostornino do 0,25 litra in so namenjene le za profesionalno uporabo,
- pod točko 2.(a) in 4.: ko so namenjene za prodajo na krovu letal, ladij in vlakov ali za prodajo v brezcarinskih prodajalnah.
V naslednji preglednici je naveden seznam predpakiranih tekočin s stopnjami nazivnih prostornin vsebin:
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
Določbe 3. člena, tretje točke 7. člena, prve točke 8. člena, drugega odstavka 9. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na določila o znaku EGS, tretjega odstavka 9. člena in 12. člena tega pravilnika, ki določata označevanje z znakom EGS, tretjega odstavka 13. člena ter prvega odstavka 14. člena tega pravilnika, ki določata obvezne količine predpakiranih proizvodov in predpakiranih tekočin, se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji oziroma z dnem podpisa ustreznega sporazuma.
Določba šestega odstavka 8. člena tega pravilnika se nanaša tudi na države članice Evropske unije do dneva pristopa Republike Slovenije v Evropski uniji oziroma do dneva podpisa ustreznega sporazuma.
16. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odredba o predpakiranih izdelkih (Uradni list RS, št. 109/99).
17. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-38/02
Ljubljana, dne 27. novembra 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica za šolstvo, znanost in šport