Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Brežice na podlagi 17. in 70. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99) na 38. seji dne 21. 10. 2002 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin:
– dolgoročnega plana Občine Brežice za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 41/87, 13/91, Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 68/01, 4/02, 55/02),
– srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88, 13/91, Uradni list SR, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98,10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 68/01, 4/02, 55/02).
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana se nanašajo na območje avtoceste na odseku Smednik–Krška vas in sicer na delu tega odseka od meje z Občino Krško do konca odseka.

Tekstualni del se spremeni v naslednjih poglavjih:
4.3. Usmeritve za razvoj poselitve
2. člen odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana, dopolnjenega leta 1999/II (Uradni list RS, št. 55/02) se dopolni tako, da se se v tabeli doda:

----------------------------------------------------------------
Šifra      Ime                Način urejanja     List
----------------------------------------------------------------
B3–68 ac   Odsek avtoceste    Lokacijski načrt   Kostanjevica 10
           Smednik–Krška vas                     Krško 048,49,50
----------------------------------------------------------------

Besedilo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana, dopolnjenega leta 1999/II (Uradni list RS, št. 55/02) se spremeni tako, da se celotno v besedilu točke 2.15 doda naslednje besedilo:
 
2.19 Programska zasnova za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas
a) Programska zasnova za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas
 
2.19.1 Meja območja
Območje zajema območje avtoceste z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, viadukti, nadvozi, podvozi, vodnogospodarske ureditve, infrastrukturne objekte in vode, ureditve obcestnega prostora vključno z rekultivacijo zemljišč in protihrupno zaščito).
Območje kompleksne gradnje je grafično prikazano na katastrskem načrtu in je določeno z upoštevanjem velikosti zemljišča, ki omogoča gradnjo vseh načrtovanih objektov in ureditev.
 
2.19.2 Zasnova organizacije dejavnosti in namenska raba prostora
– Opis posega in organizacija prostora
Načrtovani avtocestni odsek se na območju občine Brežice zgradi v dolžini 2,37 km.
Avtocesta prevzema funkcijo sedanje hitre ceste H1.
Sedanja hitra cesta H1 se razširi v 4 pasovno avtocesto z normalnim profilom 26,60. Zgradi se tako, da se obstoječa dvopasovna hitra cesta razširi na severno stran, načrtovani posegi v brežine in zemljišča na južni strani pa so minimalni. Izjema so le protihrupni ukrepi in lokalne deviacije cest ter regulacije vodotokov na mestu križanj z avtocesto, zadrževalnim bazenom in komunalni vodi.
– Namenska raba prostora
Poseg v prostor za gradnjo avtoceste in spremljajočih ureditev obsega približno 18 ha zemljišč, ki so določena na območju kompleksnega urejanja.
V območje kompleksnega urejanja je zajetih:
– približno 15 ha kmetijskih zemljišč, ki se uvrščajo v 1. območja kmetijskih zemljišč,
– približno 3 ha stavbnih zemljišč (zemljišča sedanje hitre ceste H, deviacij in obcestnih ureditev).
Po zaključeni gradnji in sanaciji poškodovanih zemljišč se izvede nova parcelacija območje kompleksnega urejanja, ki se razmeji na površine izključne rabe avtoceste in spremljajočih ureditev ter na območje omejene rabe; na teh površinah je mogoča druga raba, ki se prilagodi novim razmeram v prostoru (kmetijstvo, gozd, urbane dejavnosti).
 
2.19.3 Usmeritve za arhitekturno in krajinsko oblikovanje
– Oblikovanje pomembnejših objektov in ureditev
Ureditveno območje cerkvice sv. Urh: Posege na območje severno od hitre ceste pri sv. Urhu je treba čim bolj omejiti. Tudi rekultivacija območja obstoječega nadvoza in ceste in druge ureditve v vidnem stiku cerkve sv. Urh ne smejo zapirati pogledov proti objektu oziroma ožjemu ambientu cerkve.
– Objekti
Izdelati je treba kakovostno arhitekturno zasnovo vseh pomembnejših premostitvenih objektov, z upoštevanjem vrednot in urbano-krajinske značilnosti prostora ter vidnosti in bližine objektov kulturne dediščine, predvsem pa cerkva sv. Urha. Konstrukcije nadvozov naj bodo čim bolj transparentne.
– Krajinska ureditev
Izdelati je treba kakovostne krajinske rešitve oblikovanja reliefa, protihrupnih ograj in zasaditev, ki morajo upoštevati značilnosti krajinske zgradbe na območju avtoceste in v njenem vplivnem območju.
Reliefno oblikovanje nasipov in usekov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena in mora zagotoviti skladnost z značilnostmi širšega prostora.
Nove zasaditve v celotnem območju urejanja naj se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo; načrtujejo naj se z upoštevanjem obstoječih krajinskih vzorcev ter z izborom avtohtonih vrst.
Oblikovanje protihrupnih ukrepov se prilagodi značilnostim prostora na posameznih delih odseka. Poleg naravno oblikovanih nasipov se uporabijo absorpcijske ograje, ki se na posameznih delih izvedejo v kombinaciji s transparentnimi deli. Protihrupne bariere se izvedejo oblikovno usklajeno na celotni trasi in tudi skladno z obstoječimi in načrtovanimi protihrupnimi barierami na dolenjski avtocesti.
Opuščeni deli obstoječega cestnega omrežja se sanirajo in rekultivirajo upoštevajoč okoliški teren in namembnost okoliških površin.
 
2.19.4 Usmeritve za gradnjo in prestavitev infrastrukturnih objektov
– Infrastrukturna oprema v območju kompleksnega urejanja
Vsa meteorna voda s cestišča avtoceste ter utrjenih prometnih površin se zbira v ustrezno dimenzionirani kanalizaciji do objektov za prečiščevanje. Kanalizirana voda z avtoceste se odvaja v zadrževalne bazene in lovilce olj s koalescentnimi filtri ter nato v recipiente oziroma v ponikalnice.
Na celotni trasi avtoceste je potrebna ureditev kabelske kanalizacije za klic v sili.
Komunalna ureditev v območju kompleksne gradnje se izvede skladno s predpisi in pogoji upravljalcev infrastrukturnih omrežij.
– Prestavitve infrastrukturnih vodov
Zaradi gradnje avtoceste in spremljajočih objektov in ureditev so potrebne prestavitve vodov oziroma ureditve križanj. Vsa križanja in prestavitve je potrebno izvesti skladno s predpisi in pogoji upravljalcev infrastrukturnih omrežij.
 
2.19.5 Tehnološki pogoji gradnje in omejitve
Način gradnje je treba prilagoditi razmeram v prostoru ter tako preprečiti poškodbe naravnega in grajenega okolja.
Na poteku trase skozi naseljena območja je z izborom ustrezne mehanizacije treba preprečiti poškodbe objektov zaradi tresljajev.
Zaradi gradnje se ne sme poslabšati vodni režim odtoka visokih voda, kar se zagotovi z zadostno dimenzioniranimi prepusti.
Gradbišče avtoceste je treba organizirati tako, da bo sedanja hitra cesta H1 ves čas gradnje v funkciji in da bodo prevozi v največji možni meri potekali po trasi avtoceste.
Lokacija za deponiranja viškov nevgradljivega materiala je možna (na podlagi predhodno sprejetega prostorsko ureditvenega akta) v gramoznici Boršt.
Za gradnjo avtoceste se pridobi kamniti material s stranskim odvzemom iz obstoječih kamnolomov v bližini obravnavanega avtocestnega odseka v skladu z občinskimi prostorskimi planskimi in izvedbenimi akti.
 
2.19.6 Usmeritve za izboljšanje in varovanje okolja
– Ohranjanje narave: Po končani gradnji je treba vzpostaviti prejšnje stanje in izvesti ustrezne sanacijske ukrepe.
V podvozu in podhodih se uredijo suhi prehodi za živali. Za umik prostoživečih divjih živali pred visokimi vodami Save na Krškem polju se zunaj zaščitne ograje avtoceste uredijo nasipi z niveleto vozišča avtoceste.
– Varovanje podtalnice: Zaradi gradnje in obratovanja avtoceste in spremljajočih objektov se ne sme v ničemer poslabšati obstoječa kakovost vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbenotehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje in uporabo ustreznih tehnologij ter mehanizacije, po izgradnji pa z ustreznim načinom vzdrževanja. Med obratovanjem avtoceste je investitor dolžan zagotoviti spremljanje stanja in ob morebitnem poslabšanju zagotoviti ustrezno sanacijo.
– Kmetijska zemljišča: Pri gradnji je treba zavarovati kmetijska zemljišča pred poškodbami. Poseg na nova zemljišča se omeji na najmanjše površine, ki omogočajo nemoteno gradnjo in vzdrževanje ureditev. Po zaključeni gradnji je obvezna sanacija in rekultivacija vseh poškodovanih zemljišč. Z rodovitno plastjo tal, ki jo je treba odstraniti z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje in varovanje kakovosti.
– Varstvo kulturne dediščine: Podrobnejše usmeritve za zaščito arheološke dediščine določijo pristojne službe na podlagi prehodnih arheoloških raziskav.
Pogoje za oblikovanju objektov, protihrupnih ograj in drugih ureditev vplivnih območjih dediščine določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
Varovanje bivalnega okolja: Vplivno območje trase avtoceste se glede na obstoječo namembnost uvršča med območja s III. stopnjo varstva pred hrupom. Glede na veljavno zakonodajo je treba med gradnjo in med obratovanjem zagotoviti ukrepe za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom in zagotoviti monitoring ter po potrebi izvajati dodatne ukrepe. Prav tako je treba zagotoviti ukrepe za varstvo zraka pred prekomernim onesnaženjem med gradnjo in obratovanjem avtoceste in na podlagi monitoringa izvajati morebitne potrebne dodatne ukrepe.
Drugi pogoji: V lokacijskem načrtu je treba določiti obveznosti investitorjev in izvajalcev, vključno z določitvijo monitoringa za spremljanje negativnih vplivov na okolje. Na podlagi rezultatov monitoringa mora investitor izvesti dodatne ukrepe, kot so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav in ureditev,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.
Vzporedno z lokacijskim načrtom je treba izdelati poročilo o vplivih na okolje za načrtovane posege in opredelitve v zvezi z zmanjševanjem vplivov na okolje in monitoringom vgraditi v določila lokacijskega načrta.
 
2.19.7 Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Zagotovljeni morajo biti dovozi za intervencijska vozila do vseh območij in predpisana preskrba s požarno vodo. Upoštevajo se predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju.

Spremeni in dopolni se kartografski del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana:
List 8c Zasnova prometnega omrežja, TK 1:25.000
List 11c Zasnova načinov urejanja prostora, TK 1:25.000
List 12c Zasnova osnovne rabe prostora, TK 1:25.000
Spremeni in dopolni se kartografska dokumentacija dolgoročnega in srednjeročnega plana. Na kartah PKN5 se spremenijo se razmejitve namenske rabe v zaradi načrtovanega posega v prostor. Spremenijo se naslednji listi kartografske dokumentacije:
PKN 5 Kostanjevica 10, Krško 48, Krško 49 in Krško 50
Nova sestavina kartografskega dela je programska zasnova avtoceste, ki vsebuje:
– list 1: situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja kompleksnega urejanja, DKN 1:2880 s priloženo kopijo potrjene katastrske situacije
– list 2: namenska raba prostora ter usmeritve za oblikovanje prostora in varovanje okolja, TTK 1:5000
– list 3: komunalna in energetska infrastruktura, TTK 1:5000.

Etape izvajanja predvidenih posegov so:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter druge ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,
– deli trase avtoceste,
– povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja in druge deviacije,
– ureditev obcestnega prostora.
Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote. Etapnost se določi v posebnem elaboratu.

Vse načrtovane ureditve in ukrepi se določijo v lokacijskem načrtu.
Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju najdejo rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanje ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po uradni objavi.