Na podlagi drugega odstavka 100.a člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) izdajam

Ta pravilnik določa pogoje za pridobitev nazivov državni notranji revizor (v nadaljevanju: DNR) oziroma preizkušeni državni notranji revizor (v nadaljevanju: PDNR), izvedbo programa izobraževanja, opravljanje izpitov za pridobitev revizorskih nazivov DNR oziroma PDNR (v nadaljevanju: izpitov za pridobitev revizorskih nazivov), varstvo pravic kandidatov in izdajanje potrdil za revizorska naziva.
Ta pravilnik določa tudi organe, ki skrbijo za izvedbo programa izobraževanja, njihovo sestavo in pogoje za imenovanje.

Naziv DNR ali PDNR morajo imeti zaposleni v Službi za nadzor proračuna Ministrstva za finance in v notranje revizijskih službah pri neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih na delovnih mestih, za katera je to določeno v internih aktih.

Program izobraževanja, ki ga organizira Ministrstvo za finance, določa cilje izobraževanja, predmete in njihove nosilce, vsebino predmetov in predavatelje za posamezne vsebine znotraj predmetov, število ur izobraževanja iz posameznih predmetov, skrbnika programa in opravljanje izpitov.
Izvedbo programa izobraževanja in opravljanja izpita za pridobitev revizorskih nazivov v skladu s tem pravilnikom lahko Ministrstvo za finance poveri drugi strokovno usposobljeni organizaciji (v nadaljevanju: izvajalec programa).
Minister, pristojen za finance izdaja potrdila za revizorska naziva na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 4. in 5. člena tega pravilnika.

Naziv DNR lahko pridobi oseba (v nadaljevanju: kandidat), ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima univerzitetno izobrazbo,
2. ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju revizije oziroma 2 leti na področju finančnega poslovanja pri neposrednem ali posrednem proračunskem uporabniku ali najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju revizije oziroma 3 leta na področju finančnega poslovanja v javnem ali zasebnem sektorju,
3. je opravil izpit za revizorski naziv DNR.

Naziv PDNR lahko pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima univerzitetno izobrazbo,
2. ima naziv državni revizor (v nadaljnjem besedilu: DR) ali DNR,
3. ima najmanj 5 let revizijskih izkušenj, od tega najmanj 3 leta po pridobitvi naziva DR ali DNR,
4. je opravil izpit za revizorski naziv PDNR.

Izpit iz tretje točke 4. člena in četrte točke 5. člena je sestavljen iz preizkusov znanja iz predmetov po programu izobraževanja in zagovora zaključne naloge.

Program izobraževanja se javno objavi skupaj s pogoji, na podlagi katerih se izvede izbira kandidatov.

Izvajanje programa izobraževanja obsega predavanja in vaje, preizkuse znanja ter pripravo in zagovor zaključne naloge

Po zaključku predavanj iz vsakega predmeta opravlja kandidat pisni preizkus znanja.
Najzgodnejši rok za prvi preizkus znanja za posamezni predmet je lahko petnajst dni po zaključku predavanj. Za vsak preizkus znanja se določita dva redna roka. Izpitna komisija lahko določi tudi izredni rok, na katerega se lahko prijavi kandidat, ki preizkusa znanja v rednem roku ni opravil.
Kandidat se mora prijaviti k preizkusu znanja najkasneje osem dni pred napovedanim rokom. Kandidat mora biti pismeno obveščen o opravljanju preizkusa.

Uspeh pri preizkusu znanja določi nosilec predmeta iz 21. člena tega pravilnika z oceno: kandidat je preizkus znanja “opravil” ali “ni opravil”. Kandidat je preizkus znanja opravil, če je dosegel najmanj 55 odstotkov možnih točk.
V postopku ocenjevanja je kandidatu zagotovljena anonimnost.
O rezultatu preizkusa znanja mora biti kandidat pismeno obveščen najkasneje v roku dveh tednov.

Če kandidat preizkusa znanja ne opravi, ga lahko ponavlja trikrat, od tega prvič brezplačno.

Opravljanja preizkusa znanja je lahko oproščen kandidat, ki predloži ustrezna pisna dokazila, da je že opravil preizkus znanja iz enakega predmeta, ki ustreza zahtevnosti in obsegu preizkusa znanja po programu izobraževanja.
O oprostitvi opravljanja preizkusa znanja odloča na prošnjo kandidata izpitna komisija in o svoji odločitvi pisno obvesti kandidata.

Ko kandidat uspešno opravi vse preizkuse znanja po programu izobraževanja, predloži izpitni komisiji zaključno nalogo.
Kandidat mora temo izbrane zaključne naloge prijaviti najkasneje en mesec po zadnjem rednem roku za preizkus znanja. Kasnejša prijava je možna le po odobritvi izpitne komisije.
Temo zaključne naloge odobri izpitna komisija na predlog kandidata. Predlog mora vsebovati naslov in dispozicijo zaključne naloge.
O svoji odločitvi mora izpitna komisija kandidata obvestiti najkasneje v osmih dneh po predložitvi.

Zaključna naloga zajema aplikacijo pridobljenega znanja na praktičnem primeru in obsega praviloma 25 do 40 strani.
Kandidat mora zaključno nalogo predložiti najkasneje v treh mesecih po zadnjem rednem roku za preizkus znanja. Kasnejša predložitev je možna v upravičenih primerih le po odobritvi izpitne komisije.

Kandidat zagovarja zaključno nalogo pred izpitno komisijo ustno. Zagovor traja največ 45 minut. Zagovor zaključne naloge se oceni z oceno “uspešno” ali “neuspešno”.
Če kandidat zagovora zaključne naloge ne opravi uspešno, jo lahko popravi in jo po poteku enega meseca ponovno zagovarja. Kandidat lahko pripravi novo nalogo in jo zagovarja, vse ob smiselnem upoštevanju določil 13. in 14. člena tega pravilnika.

Kadar se program izobraževanja izvaja po drugem odstavku 3. člena tega pravilnika, izda izvajalec programa kandidatu po uspešnem zagovoru zaključne naloge listino, v kateri potrdi, da je kandidat uspešno opravil vse preizkuse znanja po programu izobraževanja in zagovor zaključne naloge.
Listina iz prejšnjega odstavka je podlaga za izdajo potrdila iz tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika.

Zaradi kršitev pravic kandidatov pri opravljanju preizkusa znanja, zagovoru zaključne naloge ali oprostitvi opravljanja preizkusa znanja lahko kandidat vloži ugovor na izpitno komisijo.
Ugovor lahko vloži kandidat v roku petih dni, od prejema rezultatov preizkusa znanja, prejema odločitve o oprostitvi opravljanja preizkusa znanja ali zagovora zaključne naloge. Komisija mora odločiti v osmih dneh ter o svoji odločitvi v treh dneh pisno obvestiti kandidata. Odločitev komisije je dokončna.

Za izvajanje programa izobraževanja skrbi programski svet, izpitna komisija, nosilci predmetov, predavatelji in skrbnik programa.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj s področja, ki predstavlja vsebino izobraževalnega programa.

Programski svet ima pet članov, ki jih imenuje minister, pristojen za finance na predlog državnega sekretarja pristojnega za proračun in ima naslednje naloge:
1. sprejme načrt izvedbe programa izobraževanja,
2. odobri nosilce in predavatelje za posamezne predmete,
3. določi sistem ocenjevanja,
4. spremlja kakovost izvajanja programa in sprejema ukrepe za njegovo izvajanje,
5. določi merila in način ocenjevanja dela predavateljev,
6. odloča o drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem programa in določa nosilce posameznih nalog.
Eden od članov programskega sveta je skrbnik programa.
Programski svet ima tajnika, ki skrbi za administrativno-tehnično podporo pri pripravi sej sveta in izvajanju njegovih odločitev.
Programski svet dela po poslovniku, ki ga sprejme na prvi redni seji.
Kadar se program izobraževanja izvaja po drugem odstavku 3. člena tega pravilnika, se sestava in način imenovanja članov programskega sveta določi v pogodbi z izvajalcem programa ob smiselni uporabi določb 18. člena in prejšnjih odstavkov tega člena tega pravilnika.

Izpitno komisijo sestavljajo nosilci predmetov in skrbnik programa. Predsednika komisije in njegovega namestnika imenuje minister, pristojen za finance. Za namestnika nosilca predmeta se določi eden od predavateljev istega predmeta.
Izpitna komisija ima naslednje naloge:
1. odloča o oprostitvi opravljanja preizkusa znanja,
2. določa roke preizkusa znanja,
3. ocenjuje zagovor zaključnih nalog,
4. odloča o pritožbah kandidatov,
5. odloča o drugih vprašanjih v zvezi s preizkusi znanja in zaključnimi nalogami.
Izpitna komisija ima tajnika, ki skrbi za administrativno-tehnično podporo pri pripravi sej komisije in izvajanju njenih odločitev, vodi dokumentacijo v zvezi z delom komisije in evidenco o opravljenih preizkusih znanj ter zaključnih nalogah kandidatov.
Izpitna komisija odloča v sestavi predsednika in dveh članov ali njihovih namestnikov. Sestavo izpitne komisije za posamezno nalogo določi predsednik izpitne komisije. Kadar komisija odloča o zadevah, ki se nanašajo na posamezni predmet, mora biti eden od članov komisije nosilec predmeta v zadevi, ki se obravnava.
Podrobnejše delovanje komisije določi komisija v svojem poslovniku.
Kadar se program izobraževanja izvaja po drugem odstavku 3. člena tega pravilnika, se sestava in način imenovanja članov programskega sveta določi v pogodbi z izvajalcem programa ob smiselni uporabi določb 18. člena in prejšnjih odstavkov tega člena tega pravilnika.

Nosilec predmeta ima naslednje naloge:
1. na podlagi povzetkov učnih načrtov, ki jih za posamezno temo pripravijo predavatelji, pripravi povzetek učnega načrta za cel predmet in usklajuje njegovo izvajanje s predavatelji posameznih vsebin, ki sestavljajo predmet,
2. na predlog predavateljev pripravi vprašanja za preizkus znanja,
3. na podlagi ocen preizkusov znanja, ki jih podajo predavatelji, določi oceno iz posameznega predmeta,
4. objavi rezultate opravljanja preizkusov znanja.

Skrbnik programa ima naslednje naloge:
1. spremlja izvajanje programa izobraževanja,
2. koordinira delo med programskim svetom, izpitno komisijo in izvajalcem programa,
3. poroča programskemu svetu o izvajanju programa,
4. sodeluje s kandidati.

Ko kandidat izpolni vse pogoje po 4. oziroma 5. členu tega pravilnika, mu minister, pristojen za finance izda potrdilo za revizorski naziv.

Osebi, ki je pridobila naziv preizkušeni državni revizor (PDR) na podlagi zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01), se prizna naziv PDNR.
Potrdilo o revizorskem nazivu izda minister, pristojen za finance.

Revizorski naziv DNR se lahko prizna osebi, ki je primerljiv revizorski naziv pridobila v tujini ali Republiki Sloveniji, če predloži ustrezne dokaze, in če je bil ta naziv pridobljen pod enako zahtevnimi pogoji, kot jih določa ta pravilnik.
O priznanju revizorskega naziva in morebitnih dodatnih pogojih za priznanje odloča minister, pristojen za finance.

Ministrstvo za finance, Služba za nadzor proračuna vodi imenik DNR in PDNR. Podatki iz imenika so javni.
Potrdilo o revizorskem nazivu za DNR in PDNR po tem pravilniku je javna listina. Revizorski naziv se uporablja tako, da se pristavi za imenom in priimkom imetnika potrdila.

Osebi, ki ima univerzitetno izobrazbo ter najmanj eno leto izkušenj pri revidiranju proračunskih uporabnikov in je pred uveljavitvijo tega pravilnika vpisala program izobraževanja oziroma pridobila naziv preizkušeni notranji revizor, revizor, pooblaščeni revizor ali državni revizor, se prizna naziv DNR po predložitvi certifikata oziroma potrdila o opravljenih vseh izpitih, ki ga je izdal Slovenski inštitut za revizijo (SIR) ali Ministrstvo za finance ali Računsko sodišče.

Kandidat ki je pridobil naziv DNR po prejšnjem členu, se lahko prijavi k izpitu za naziv PDNR ne glede na 3. točko 5. člena, če opravi izpit iz predmeta notranja revizija iz predmetnika za DNR.

Javni uslužbenci, zaposleni na delovnih mestih iz 2. člena tega pravilnika pri proračunskih uporabnikih določenih v 19. členu zakona o javnih financah, morajo pridobiti naziv DNR ali PDNR v 24. mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o izdajanju potrdil za revizorske nazive (Uradni list RS, št. 72/02).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.