Na podlagi petega odstavka 22. člena zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01) izdajam
P R A V I L N I K
o izdajanju potrdil za naziva državni revizor in preizkušeni državni revizor
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje za pridobitev revizorskih nazivov, opravljanje izpitov za revizorske nazive in izdajanje potrdil za revizorske nazive.
2. člen
Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) organizira opravljanje izpitov in izdaja potrdila za revizorske nazive v skladu s programom izobraževanja, ki ga sprejme predsednik računskega sodišča.
Program izobraževanja za pridobitev nazivov državni revizor in preizkušeni državni revizor (v nadaljevanju: program izobraževanja) določa cilje izobraževanja in število ur izobraževanja iz posameznih predmetov.
3. člen
Izvedbo programa izobraževanja in opravljanje izpita za pridobitev revizorskega naziva lahko računsko sodišče poveri drugi strokovno usposobljeni organizaciji (v nadaljevanju: izvajalec programa).
POGOJI ZA PRIDOBITEV REVIZORSKEGA NAZIVA
4. člen
Naziv državni revizor lahko dobi oseba (v nadaljevanju: kandidat), ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima strokovni naslov na podlagi univerzitetne izobrazbe,
2. ima najmanj 2 leti revizijskih izkušenj,
3. je dosegel najmanj 30 točk po pravilniku o ocenjevanju revizijskih dosežkov,
4. je opravil izpit za revizorski naziv državni revizor.
Izpit iz 4. točke prejšnjega odstavka je sestavljen iz preizkusov znanja iz predmetov po programu izobraževanja in zagovora zaključne naloge.
Potrdilo za revizorski naziv državni revizor se kandidatu izda, ko izpolni vse pogoje iz tega člena.
5. člen
Naziv preizkušeni državni revizor lahko dobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima strokovni naslov na podlagi univerzitetne izobrazbe,
2. ima naziv državni revizor,
3. ima najmanj 5 let revizijskih izkušenj, od tega najmanj 3 leta po pridobitvi naziva državni revizor ali državni notranji revizor,
4. je dosegel najmanj 100 točk po pravilniku o ocenjevanju revizijskih dosežkov,
5. je opravil izpit za revizorski naziv preizkušeni državni revizor.
Izpit iz 5. točke prejšnjega odstavka je sestavljen iz preizkusov znanja iz predmetov po programu izobraževanja in zagovora zaključne naloge.
Potrdilo za revizorski naziv preizkušeni državni revizor se kandidatu izda, ko izpolni vse pogoje iz tega člena.
6. člen
Pogoji za pridobitev revizorskega naziva se lahko spremenijo samo do začetka izvajanja programa izobraževanja.
IZVEDBA PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA
7. člen
V program izobraževanja se vključijo kandidati, ki jih na izobraževanje napoti računsko sodišče. Druge osebe se lahko vključijo v program izobraževanja pod pogoji, ki jih pred začetkom izvajanja programa izobraževanja določi računsko sodišče.
Preizkus znanja in zaključna naloga
8. člen
Izvajanje programa izobraževanja obsega predavanja in vaje, preizkuse znanja ter pripravo in zagovor zaključne naloge.
9. člen
Po zaključku predavanj iz vsakega predmeta opravlja kandidat preizkus znanja.
Rok za preizkus znanja se določi najprej petnajst dni po zaključku predavanj. Za vsak preizkus znanja se določita dva redna roka. Izpitna komisija lahko določi tudi izredni rok, na katerega se lahko prijavi kandidat, ki preizkusa znanja v rednem roku ni opravil.
Kandidat se mora prijaviti k preizkusu znanja najmanj osem dni pred napovedanim rokom.
10. člen
Uspeh pri preizkusu znanja določi nosilec predmeta z oceno: kandidat je preizkus znanja “opravil” ali “ni opravil”. Kandidat je preizkus znanja opravil, če je dosegel najmanj 55 odstotkov možnih točk.
Rezultati preizkusa znanja morajo biti objavljeni dva tedna po opravljanju preizkusa znanja.
11. člen
Če kandidat preizkusa znanja ne opravi, ga lahko trikrat ponavlja. Stroške drugega in tretjega ponavljanja mora plačati sam.
12. člen
Opravljanja preizkusa znanja je lahko oproščen kandidat, ki predloži ustrezna pisna dokazila, da je že opravil preizkus znanja iz enakega predmeta, ki ustreza zahtevnosti in obsegu preizkusa znanja po programu izobraževanja.
O oprostitvi opravljanja preizkusa znanja odloča na prošnjo kandidata izpitna komisija in o svoji odločitvi pisno obvesti kandidata.
13. člen
Ko kandidat uspešno opravi vse preizkuse znanja po programu izobraževanja, predloži izpitni komisiji zaključno nalogo.
Zaključna naloga zajema aplikacijo pridobljenega znanja na praktičnem primeru in obsega praviloma 25 do 40 strani.
Kandidat mora zaključno nalogo predložiti v treh mesecih po zadnjem rednem roku za preizkus znanja.
14. člen
Temo zaključne naloge odobri izpitna komisija na predlog kandidata. Predlog mora vsebovati naslov in dispozicijo zaključne naloge.
Kandidat mora temo izbrane zaključne naloge prijaviti najkasneje en mesec po opravljanju zadnjega preizkusa znanja. Kasnejša prijava je možna le po odobritvi izpitne komisije.
15. člen
Kandidat zagovarja zaključno nalogo pred izpitno komisijo ustno. Zagovor traja največ 45 minut. Zagovor zaključne naloge se oceni z oceno “uspešno” ali “neuspešno”.
Če kandidat zagovora zaključne naloge ne opravi uspešno, jo lahko popravi in jo po poteku enega meseca ponovno zagovarja ali pripravi novo, ob smiselni uporabi 13. člena.
16. člen
Kadar se program izobraževanja izvaja po 3. členu tega pravilnika, izda izvajalec programa kandidatu po uspešnem zagovoru zaključne naloge listino, v kateri potrdi, da je kandidat uspešno opravil vse preizkuse znanja po programu izobraževanja in zagovor zaključne naloge.
Varstvo pravic kandidatov
17. člen
Zaradi kršitev pravic kandidatov pri opravljanju preizkusa znanja, zagovoru zaključne naloge ali oprostitvi opravljanja preizkusa znanja lahko kandidat vloži pritožbo na izpitno komisijo.
Pritožbo lahko vloži kandidat v roku petih dni, od objave rezultatov preizkusa znanja, prejema odločitve o oprostitvi opravljanja preizkusa znanja ali zagovora zaključne naloge. Komisija mora odločiti v osmih dneh ter o svoji odločitvi v treh dneh pisno obvestiti kandidata. Odločitev komisije je dokončna.
Organi, ki skrbijo za izvedbo programa izobraževanja
18. člen
Za izvajanje programa izobraževanja skrbi programski svet, izpitna komisija, nosilci predmetov in skrbnik programa.
19. člen
Programski svet ima pet članov, ki jih imenuje predsednik računskega sodišča, in ima naslednje naloge:
1. sprejme načrt izvedbe programa izobraževanja,
2. odobri nosilce in predavatelje za posamezne predmete,
3. določi sistem ocenjevanja,
4. spremlja kakovost izvajanja programa in sprejema ukrepe za njegovo izvajanje,
5. določi merila in način ocenjevanja dela predavateljev,
6. odloča o drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem programa in določa nosilce posameznih nalog.
Eden od članov programskega sveta je skrbnik programa izobraževanja.
Kadar se program izobraževanja izvaja po 3. členu tega pravilnika, se sestava in način imenovanja članov programskega sveta določi v pogodbi z izvajalcem programa.
Programski svet ima tajnika, ki skrbi za administrativno-tehnično podporo pri pripravi sej sveta in izvajanju njegovih odločitev.
20. člen
Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in njegov namestnik, nosilci predmetov in skrbnik programa. Predsednika komisije in njegovega namestnika imenuje predsednik računskega sodišča. Za namestnika nosilca predmeta se določi eden od predavateljev istega predmeta.
Izpitna komisija ima naslednje naloge:
1. odloča o oprostitvi opravljanja preizkusa znanja,
2. določa roke preizkusa znanja,
3. ocenjuje zagovor zaključnih nalog,
4. odloča o pritožbah kandidatov,
5. odloča o drugih vprašanjih v zvezi s preizkusi znanja in zaključnimi nalogami.
Izpitna komisija odloča v sestavi predsednika in dveh članov ali njihovih namestnikov. Sestavo izpitne komisije za posamezno nalogo določi predsednik izpitne komisije. Kadar komisija odloča o zadevah, ki se nanašajo na posamezni predmet, mora biti eden od članov komisije nosilec predmeta v zadevi, ki se obravnava.
Kadar se program izobraževanja izvaja po 3. členu tega pravilnika, se sestava in način imenovanja članov izpitne komisije določi v pogodbi z izvajalcem.
Izpitna komisija ima tajnika, ki skrbi za administrativno-tehnično podporo pri pripravi sej komisije in izvajanju njenih odločitev, vodi dokumentacijo v zvezi z delom komisije in evidenco o opravljenih preizkusih znanj ter zaključnih nalogah kandidatov.
21. člen
Nosilec predmeta ima naslednje naloge:
1. na podlagi povzetkov učnih načrtov, ki jih za posamezno temo pripravijo predavatelji, pripravi povzetek učnega načrta za cel predmet in usklajuje njegovo izvajanje s predavatelji,
2. na predlog predavateljev pripravi vprašanja za preizkus znanja,
3. na podlagi ocen preizkusov znanja, ki jih podajo predavatelji, določi oceno iz posameznega predmeta,
4. objavi rezultate opravljanja preizkusov znanja.
22. člen
Skrbnik programa ima naslednje naloge:
1. spremlja izvajanje programa,
2. koordinira delo med programskim svetom, izpitno komisijo, nosilci predmetov in izvajalcem programa,
3. poroča programskemu svetu o izvajanju programa,
4. sodeluje s kandidati.
POTRDILO ZA REVIZORSKI NAZIV
23. člen
Ko kandidat izpolni vse pogoje po 4. ali 5. členu tega pravilnika, mu predsednik računskega sodišča izda potrdilo za revizorski naziv.
24. člen
Osebi, ki je pridobila naziv preizkušeni državni notranji revizor na podlagi zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02), se prizna naziv preizkušeni državni revizor.
Osebi, ki ima potrdilo, da je opravila strokovni izpit za revizorja računskega sodišča na podlagi na podlagi pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za revizijskega delavca Računskega sodišča Republike Slovenije z dne 22. 9. 1995, pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za revizijskega delavca Računskega sodišča Republike Slovenije (državnega revizorja), št. 3101-8/07-1 z dne 5. 2. 1997 ali ima naziv pooblaščeni revizor na podlagi zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01), se prizna naziv državni revizor.
Potrdilo o priznanem revizorskem nazivu izda predsednik računskega sodišča.
25. člen
Revizorski naziv se lahko prizna osebi, ki je primerljiv revizorski naziv pridobila v tujini, če predloži ustrezne dokaze in če je bil ta naziv pridobljen pod enako zahtevnimi pogoji, kot jih določa ta pravilnik.
O priznanju revizorskega naziva in morebitnih dodatnih pogojih za priznanje odloča predsednik računskega sodišča.
26. člen
Računsko sodišče vodi imenik državnih revizorjev in preizkušenih državnih revizorjev. Podatki iz imenika so javni.
Potrdilo za revizorski naziv je javna listina. Revizorski naziv se uporablja tako, da se pristavi za imenom in priimkom imetnika potrdila.
PREHODNE DOLOČBE
27. člen
Kandidatu, ki je ob uveljavitvi tega pravilnika razporejen na delovnem mestu višji strokovni sodelavec za revidiranje ali pomočnik vrhovnega državnega revizorja, se lahko izda potrdilo za revizorski naziv državni revizor tudi, če ne izpolnjuje pogojev po 2. in 3. točki 4. člena tega pravilnika.
28. člen
Kandidatu, ki je ob uveljavitvi tega pravilnika razporejen na delovnem mestu pomočnik vrhovnega državnega revizorja, se lahko izda potrdilo za revizorski naziv preizkušeni državni revizor tudi, če ne izpolnjuje pogojev iz 3. in 4. točke 5. člena tega pravilnika.
29. člen
Kandidatu, ki mu je bil priznan naziv državni revizor po 24. členu tega pravilnika, se lahko izda potrdilo za revizorski naziv preizkušeni državni revizor, če pred izpitom po 5. točki 5. člena tega pravilnika opravi preizkus znanja iz predmeta “revizija” po posebnem delu programa izobraževanja za revizorski naziv državni revizor.
Kandidatu po prejšnjem odstavku se lahko izda potrdilo za revizorski naziv preizkušeni državni revizor pred potekom roka treh let iz 3. točke 5. člena tega pravilnika.
KONČNA DOLOČBA
30. člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov za revizijskega delavca Računskega sodišča Republike Slovenije (državnega revizorja), št. 3101-8/97-1 z dne 5. 2. 1997.
dr. Vojko A. Antončič l. r.
Predsednik računskega sodišča
