Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 26/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Škofljica na 40. redni seji dne 28. 11. 2002 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje Občine Škofljica (Uradni list SRS, št. 11/86 in spremembe; Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 77/98, 48/02 in 63/02) sprejme lokacijski načrt dvojnega križišča v Škofljici G2-106/215 z G2-106/216 in G2-106/260 z R3-646/1194 (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal Projektivni atelje – Prostor, d.o.o. Ljubljana pod št. projekta 1145/99 v septembru 2002.

Lokacijski načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Teksti obsegajo:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis trase,
– podatke o infrastrukturnih objektih in napravah,
– seznam objektov predvidenih za odkup in odstranitev,
– opis prostorskih rešitev,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
– etape izvajanja lokacijskega načrta,
– seznam parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta s podatki o lastništvu,
– soglasja organov in organizacij.
Grafični del obsega:
– pregledna situacija M 1:50 000,
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 za območje Občine Škofljica M 1:5 000,
– kopija katastrskega načrta M 1:1000,
– geodetski načrt obstoječega stanja M 1:500,
– ureditvena situacija M 1:500,
– zbirni prikaz komunalnih in energetskih ureditev M 1:500,
– načrt gradbenih parcel M 1:1000,
– pregledni vzdolžni prerez M 1:500/100,
– karakteristične prečne profile M 1:50,
– tehnične elemente za zakoličbo cestnega telesa in gradbenih parcel M 1:500.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel:
k.o. Lanišče
449/1, 449/2, 451/2, 461/1, 461/2, 666/1, 666/5, 666/8, 738/1, 741/1, 741/2, 742/1, 742/2, 766/1, 766/3, 766/4, 769, 774/2, 774/3, 774/4, 781/3, 782/1, 784/1, 785/3, 787, 788, 2335/1, 2352/3, 2395/1, 2987/1, 2992
ter obsega površino 1,18 ha zemljišča.
Prestavitve, novogradnje, ureditve in odstranitve komunalnih naprav, energetskih naprav ter omrežja zvez in drugih ureditev, ki jih zahteva rekonstrukcija dvojnega križišča v Škofljici, ceste G2-106, odsek 215, Ljubljana, priključek Dolenjska–Škofljica (v nadaljevanju: Dolenjska cesta), s cesto G2-106, odsek 216, Škofljica–Šmarje Sap, in ceste G2-106, odsek 260, Škofljica–Ribnica–Kočevje (v nadaljevanju: Kočevska cesta), s cesto R3-646, odsek 1194, Šmarje Sap–Grosuplje–Ivančna Gorica (v nadaljevanju: Šmarska cesta), se izvedejo na naslednjih parcelah:
 
Vodovod
k.o. Lanišče
449/1, 449/2, 451/2, 461/2, 473, 664/2, 664/3, 666/1, 666/5, 666/8, 738/1, 747/1, 766/1, 766/4, 769, 774/2, 774/3, 774/4, 774/5, 475/2, 475/7, 781/3, 782/1, 784/1, 785/3, 786/1, 787, 2335/1, 2352/3, 2403/2, 2403/4, 2987/1, 2992
 
Kanalizacija–fekalna
k.o. Lanišče
449/1, 449/2, 449/7, 449/9, 449/21, 451/3, 664/2, 666/1, 738/1, 742/1, 742/2, 766/1, 766/3, 774/4, 2335/1, 2352/3, 2992
 
Kanalizacija – meteorna
k.o. Lanišče
664/2, 666/1, 666/6, 738/1, 2335/1, 2352/3, 2987/1, 2992
 
Telekomunikacijski vodi
k.o. Lanišče
449/1, 449/4, 449/22, 661/1, 662/1, 666/5, 666/8, 738/1, 741/2, 741/4, 742/2, 774/2, 774/3, 774/3, 774/4, 781/3, 782/1, 784/1, 785/3, 787, 2335/1, 2352/3, 2992
 
Javna razsvetljava
k.o. Lanišče
664/3, 664/2, 449/1, 449/14, 451/2, 451/3, 461/1, 461/2, 742/2, 2335/1, 2352/3, 2987/1, 2992
 
Elektrika
k.o. Lanišče
449/3, 449/21, 473, 475/2, 475/7, 662/1, 663/1, 782/1, 784/1, 785/3, 2352/3, 2992
 
Dovozna pot do občinske stavbe:
k.o. Lanišče
par. št. 449/1

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje izključne rabe rekonstrukcije dvojnega križišča v Škofljici z vsemi spremljajočimi objekti,
– območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav.
Meja območja je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta.

Rekonstrukcija dvojnega križišča v Škofljici, Dolenjske ceste, s cesto G2-106, odsek 216, Škofljica–Šmarje Sap in Kočevske ceste s Šmarsko cesto, je zasnovana na osnovi izboljšanja obstoječe geometrije križišča in odvijanja varnejšega prometa pešcev in kolesarjev v križišču.

Vertikalni in horizontalni elementi rekonstruiranega križišča Škofljica so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 80km/h na Dolenjski cesti in v nadaljevanju: Kočevski cesti, z minimalnim horizontalnim radijem 250m, minimalnim vertikalnim radijem 3600m, maksimalnim vzdolžnim nagibom 5% in 7% maksimalnim prečnim nagibom.
Karakteristični prečni profil Dolenjske ceste v križišču znaša 15,45m, in sicer: trije vozni pasovi po 3,25m, dve kolesarski stezi po 1,75m, dva hodnika za pešce po 0,80m in dve bankini po 0,30m.
Karakteristični prečni profil ceste G2 106, odsek 216, Škofljica–Šmarje Sap, znaša 10,60m, in sicer: dva vozna pasova po 3,55m, dva robna pasova po 0,75m in dve bankini po 1,00m.
Karakteristični prečni profil Kočevske ceste, znaša 10,55m, in sicer: dva vozna pasova po 3,30m, kolesarska steza 1,75m, hodnik za pešce 1,60m in dve bankini po 0,30m.
Karakteristični prečni profil Šmarske ceste, znaša 9,50m, in sicer: dva vozna pasova po 3,30m, robni pas 0,30m, hodnik za pešce 1,60m in bankina 1,00m.
Profil ceste se po potrebi modificira oziroma prilagodi specifičnim situacijam: levi zavijalci in ločilni otok v križišču, avtobusno postajališče.

Niveleta rekonstruiranega dvojnega križišča se prilagaja obstoječemu stanju.

Križišče
Predvidene rekonstrukcije dvojnega, semaforiziranega križišča v Škofljici obsega del:
– Dolenjske ceste od km 4 + 450m do km 4 + 600m v dolžini 150m,
– ceste G2-106, odsek 216 – Škofljica – Šmarje Sap, od km 0,0 + 00m do km 0 + 180m v dolžini 180m,
– Kočevske ceste od km 0,0 + 00m do km 0 + 201,30m v dolžini 201,30m in
– Šmarske ceste od km 0,0 + 00m do km 0 + 213m v dolžini 213m.
V dvojnem križišču sta predvidena dva pasova za leve zavijalce, in sicer:
– pas širine 3,25m za zavijanje z Dolenjske ceste, na cesto G2106, odsek 216, Škofljica – Šmarje Sap in
– pas širine 3,00m za zavijanje s Kočevske ceste na Šmarsko cesto.
Na Kočevski cesti, iz smeri Kočevja, je predvidena razširitev vozišča na vzhodno stran, v dolžini ca. 80m.

V okviru obravnavanega križišča so predvideni štirje prehodi za pešče in pet prehodov za kolesarje.
 
Prehodi za pešce:
– km 4 + 583m, Dolenjska cesta,
– km 0 + 108m, Kočevska cesta,
– km 0 + 13,5m ceste G2106, odsek 216, Škofljica–Šmarje Sap,
– km 0 + 13,45m, Šmarska cesta;
 
Prehodi za kolesarje:
– km 4 +587m, Dolenjska cesta,
– km 0 +79,10m, Kočevska cesta,
– km 0 +106,80m, Kočevska cesta,
– km 0 + 12,20m ceste G2 106, odsek 216, Škofljica – Šmarje Sap,
– km 0 + 12,10m, Šmarska cesta.
 
Priključki
V km 0 + 153,24m ceste G2106, odsek 216, Škofljica – Šmarje Sap, je predviden nov priključek dovozne poti do objekta Občine Škofljica, širine 6,00m.
 
Dostopi
Dostop in dovoz do obstoječih objektov v območju obravnavanega križišča so urejeni preko poglobljenih robnikov.
 
Dostopi do objektov na Dolenjski cesti:
– km 4 + 452m – zahodna stran ceste, širine 4,0m, dostop do stanovanjskega objekta,
– km 4 + 463m – vzhodna stran ceste, širine 3,0m, dostop do stanovanjskega objekta,
– km 4 + 500m – vzhodna stran ceste, širine 3,0m, dostop do stanovanjskega objekta,
– km 4 + 511m – zahodna stran ceste, širine 5,0m, dostop do železniške postaje,
– km 4 + 532m – vzhodna stran ceste, širine 3,0m, dostop do stanovanjskega objekta,
– km 4 + 549m – zahodna stran ceste, širine 5,0m, dostop do gostilne Pri Špančku,
– km 4 + 553m – vzhodna stran ceste, širine 3,0m, dostop do stanovanjskega objekta;
 
Dostopi do objektov na cesti G2 106, odsek 216, Škofljica – Šmarje Sap:
– km 0 + 63m – južna stran ceste, širine 5,0m, dostop do dodatnih parkirnih površin za gostilno Špica.
 
Dostopi do objektov na Kočevski cesti
– km 0 + 45m – vzhodna stran ceste, širine 5,0m, dostop na parkirišče gostilne Špica,
– km 0 + 93m – zahodna stran ceste, širine 8,0m, dostop do gostilne Pri Špančku,
– km 0 + 133m – vzhodna stran ceste, širine 4,0m, dostop do stanovanjskega objekta,
– km 0 + 150m – vzhodna stran ceste, širine 3,0m, dostop do stanovanjskega objekta,
– km 0 + 169m – vzhodna stran ceste, širine 3,0m, dostop do stanovanjskega objekta.
 
Dostopi do objektov na Šmarski cesti:
– km 0 + 37,5m – južna stran ceste, širine 5,0m, dostop do poslovno stanovanjskega objekta,
– km 0 + 85m – južna stran ceste, širine 3,0m, dostop do stanovanjskega objekta,
– km 0 + 107m – severna stran ceste, širine 3,0m, dostop do stanovanjskega objekta,
– km 0 + 118m – južna stran ceste, širine 6,0m, dostop do dveh stanovanjskih objektov,
– km 0 + 134m – severna stran ceste, širine 6,0m, dostop do več stanovanjskih objektov,
– km 0 + 144m – južna stran ceste, širine 3,0m, dostop do dveh stanovanjskih objektov,
– km 0 + 156m – južna stran ceste, širine 3,0m, dostop do stanovanjskega objekta,
– km 0 + 181m – južna stran ceste, širine 6,0m, dostop do dveh stanovanjskih objektov,
– km 0 + 201m – južna stran ceste, širine 3,0m, dostop do stanovanjskega objekta.

Kolesarski in peš promet
V območju dvojnega križišča je kolesarski promet voden po enosmernih kolesarskih poteh, ki potekajo na pločniku skupaj s hodnikom za pešce.
Kolesarska steza in hodnik za pešce sta ločena z ločilno črto in različno barvo asfalta.
Obojestranski pločnik poteka od km 4 + 450m Dolenjske ceste do km 0 + 168m Kočevske ceste, v dolžini 318m in je širine 2,55m, od tega je kolesarska steza širine 1,75m ter poteka ob robniku vozišča, hodnik za pešce pa je širine 0,80m.
Na Šmarski cesti, od km 0 + 48m in na Kočevski cesti, od km 0 + 156m, so kolesarji usmerjeni na vozišče na razdalji, ki omogoča normalno vključevanje v promet.
Ob Šmarski cesti je predviden hodnik za pešce do avtobusnega postajališča v dolžini 140m in širine 1,60m.
Na cesti G2 106, odsek 216, Škofljica – Šmarje Sap, kolesarjev ni, kolesarski promet po tej cesti je prepovedan.

Javni potniški promet
Predviden je potek primestnih avtobusnih linij kot tudi linije mestnega potniškega prometa.
Avtobusno postajališče, za en avtobus, je predvideno izven voznih pasov, s čakalnim peronom.
Avtobusno postajališče je locirano za križiščem v smeri vožnje, in sicer:
– v km 4 + 570m na vzhodni strani Dolenjske ceste in
– v km 0 + 148m na južni strani Šmarske ceste.

Oporni in podporni zidovi
Na odseku predvidene rekonstrukcije dvojnega križišča Škofljica se zgradijo naslednji objekti:
– podporni zid “A” od km 0 + 30m do km 0 + 87m, na zahodni strani Kočevske ceste, v podaljšku obstoječega podpornega zidu, v dolžini 57m, maks. višine 1,50m nad asfaltom dvorišča gostilne Pri Špančku. Podporni zid poteka v niveleti ceste, tako da se ne zmanjša preglednost pri izvozu iz dvorišča gostilne,
– podporni zid “B” od km 0 + 15,50m do km 0 + 40,5m, na vzhodni strani Kočevske ceste, ob gostilni Špica, v dolžini 35m, višine od 0,5m do 0,8m,
– oporni zid “C” od km 0,0 + 32m do km 0,0 + 82m, na severni strani ceste G2 106, odsek 216, Škofljica – Šmarje Sap, v dolžini 50m, višine maks. 2,1m nad terenom,
– oporni zid “D” od km 0 + 33m do km 0 + 80m, na severni strani Šmarske ceste, v dolžini 52m, višine od 3,3m do 0,5m nad terenom,
– oporni zid “E” ob uvozu k občinski stavbi v dolžini 24,5m, višine od 4,25m do 1,5m.
Na obstoječem zidu, od km 4 + 578m, na zahodni strani Dolenjske ceste, do km 0 + 30m, Dolenjske ceste, v dolžini 52m, se uredi krona.

Vse objekte in ureditve, ki so sestavni del projekta rekonstrukcije dvojnega križišča v Škofljici je potrebno oblikovati tako, da bodo v največji možni meri ublaženi negativni vplivi v krajinski podobi in dosežena nova kakovostna razmerja.
 
Objekti na rekonstruiranem dvojnem križišču v Škofljici
Oprema in objekti morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajena z urbano in krajinsko podobo.
Cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati enotne oblikovne elemente.
Nadstrešnica na avtobusnem postajališču mora biti tipološko in dimenzijsko usklajena z okoliškimi objekti, locirana pa tako, da bo vizura na stavbno dediščino čim manj motena.
Jeklena odbojna ograja je predvidena na podpornem zidu ob gostilni pri Špančku.
 
Posegi v obcestni prostor
Za ozelenjevanje se uporablja izključno avtohtona vegetacija, pri čemer se v največji možni meri upošteva vzorec naravne in kulturne krajine in sedanja smer razraščanja drevesnih in grmovnih vrst.
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Odstranjeno lesno vegetacijo je obvezno nadomestiti z zasaditvijo nove, izključno avtohtone vrste.
Poseganje v gozdno pobočje zahteva ustrezno zavarovanje dreves, rob izsekanega gozda pa je sanirati s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije.
Vsi posegi v relief, vkopi, se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu, brežine vkopov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno zavarovane in zasajene.
Oporni zid na severni strani ceste G2 106, odsek 216, Škofljica – Šmarje Sap je potrebno močno ozeleniti s plezalkami.
Zasaditev novega drevoreda ob južni strani ceste G2 106, odsek 216, Škofljica – Šmarje Sap, pri gostilni Špica.
Nadomestitev odstranjenih grmovnic z vednozelenimi grmovnicami na parc. št. 461/1 k.o. Lanišče.

Vodovod
S predvideno rekonstrukcijo dvojnega križišča v Škofljici je tangirano obstoječe vodovodno omrežje, za katero je predvidena obnova, in sicer:
– cevovod PVC d 280mm in AC DN 100mm, kateri poteka po delu Dolenjske ceste (G2 106/215),
– cevovod PVC d 225mm in AC DN 100mm, kateri poteka po Kočevski cesti (G2 106/260),
– cevovod PVC d 225mm in AC DN 100mm, kateri poteka po Šmarski cesti (R3 646/1194).
Pri obnovi obstoječih cevovodov na obravnavanem območju, upoštevati rešitev vodovoda, ki ga je izdelal Planing d.o.o. iz Križ pod številko projekta 167/V v septembru 2002.
Vsa prečkanja izvesti z zaščitnimi betonskimi cevmi.

Elektrika
Zaradi rekonstrukcije dvojnega križišča v Škofljici in drugih ureditev določenih s tem odlokom, je treba obstoječe nizkonapetostne vode prestaviti ali prilagoditi in ustrezno zaščititi na osnovi prehodno izdelanega projekta prestavitev, prilagoditev in zaščite.

Javna razsvetljava
Zaradi nove geometrije dvojnega križišča v Škofljici je potrebno obstoječo javno razsvetljavo prilagoditi oziroma ustrezno prestaviti na osnovi predhodno izdelanega projekta.

Semaforizacija križišča
Semaforizacija dvojnega križišča v Škofljici se izvede s kabelsko kanalizacijo, napajanje krmilne naprave pa je predvideno iz prižigališča javne razsvetljave.

Telekomunikacijski vodi
Na obravnavanem območju je tangirano obstoječe omrežje, kabli neposredno v zemlji in kabelska kanalizacija, zato je pred pričetkom gradnje potrebno zakoličiti obstoječe telefonsko omrežje.
Na mestih križanja telefonskega omrežja s cesto je obstoječe zaščitne cevi potrebno podaljšati izven asfaltnih površin ceste. Obstoječi telefonski kabel, ki poteka v cestišču se prestavi izven območja ceste oziroma se zaščiti s PVC cevjo in izvede kabelski jašek na obeh straneh cevi.
Vsi telefonski kabli, ki potekajo vzporedno s cesto, morajo potekati v odmiku min. 1m od roba.

Kanalizacija
Padavinske vode
Javna kanalizacija za odvod padavinskih voda na obravnavanem območju ni zgrajena, vse padavinske vode so speljane v odprte jarke.
Odvodnjavanje cestišča je predvideno preko požiralnikov z vtokom pod robnikom in navezava na obstoječe jaške, pokrove katerih je višinsko prilagoditi novi situaciji.
Odpadne vode
Na obravnavanem območju je zgrajen betonski kanal za odvod odpadne vode, dimenzije DN 300mm. Odpadne vode se odvajajo do črpališča Škofljica I ter naprej do čistilne naprave Škofljica.
Predvidena je gradnja odpadne kanalizacije delno po Kočevski cesti (G2 106/260) in Šmarski cesti (R3 646/1194).
V projektu PGD je potrebno upoštevati rešitev kanalizacije obdelane v projektu fekalne kanalizacije, ki ga je izdelal Planing d.o.o. iz Križ pod številko projekta 167/K v septembru 2002.

Zbiranje in odvoz odpadkov
Ohranja se obstoječe lokacije zbirnih mest za odpadke.

Geološke in hidrogeološke razmere
Za zaščito hidrološkega režima je potrebno upoštevati ničelno stanje odvodnjavanja zalednih vod.
Med rekonstrukcijo in med obratovanjem je potrebno morebitna razlitja nevarnih snovi takoj sanirati z odkopom onesnažene zemljine. V času rekonstrukcije križišča morajo biti upoštevane geotehnične zahteve in navodila za izvedbo rekonstrukcijskih del.

Odvodnjavanje cestnega telesa
Na celotnem odseku rekonstruiranega dvojnega križišča Škofljica se v strugo naravnih odvodnikov spušča le čista meteorna voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom odloka o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96 in strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85 – določbe drugega odstavka 1. člena in 14., 15. in 16. člena.
Padavinska voda s ceste se zbira v odtočnih jarkih, pred izlivom v odvodnike (jarke) se izvedejo tipski zadrževalniki vode z usedalniki. Odvodne jarke, usedalnike in lovilce olj mora investitor redno vzdrževati in čistiti ter zagotoviti primerno prevodnost, nesnago pa odlagati na za to urejenih deponijah.
Ostali pogoji glede vodnogospodarskih ureditev varovanja vodnih virov in podtalnice:
– med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje odvodnikov (jarkov) s kakršnim koli materialom,
– preprečevanje onesnaževanja s cementnim mlekom, naftnimi derivati in drugimi strupenimi snovmi,
– pri načrtovanju propustov, sistema odvodnjavanja cestišča, je treba upoštevati hidrološke podatke.

Varovanje objektov in območij naravne dediščine
Na obravnavanem območju ni objektov in območij naravne dediščine.

Gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozda
Severno od ceste G2 106, odsek 216, Škofljica – Šmarje Sap se razprostira Javornikov hrib, poraščen z listnatim gozdom. Poseganje v gozdno pobočje zahteva strokovni nadzor pri izkopu gradbene jame in ustrezno zavarovanje dreves. Nov gozdni rob se naj oblikuje v vegetacijskem izboru, ki je že prisoten v prostoru, združbe gradna (hrasta) in belega gabra.

Varovanje objektov in območij kulturne dediščine
Na obravnavanem območju ni objektov in območij kulturne dediščine.
Predvidena rekonstrukcija dvojnega križišča v Škofljici posega v vplivno območje štirih evidentiranih objektov kulturne dediščine s približevanjem cestnega telesa objektom in spremembo vizualne slike.
Predvidena je postavitev kapelice “Žegnani studenec” na parc. št. 2992 k.o. Lavrica v neposredni bližini avtobusnega postajališča.

Varstvo pred hrupom
Na osnovi ocene prometnih tokov na območju križišča v letu 2006, so določeni naslednji ukrepi za varovanje objektov pred čezmernim hrupom po končani gradnji:
Pasivna protihrupna zaščita za hrup občutljivih bivalnih prostorov se izvede na 14 objektih, ki so locirani na zemljišču, parc. št. 451/2, 461/1, 461/2, 475/7, 663/1, 664/1, 666/5, 766/1, 766/3, 766/4, 774/2, 774/3, 781/3, 782/1, vse k.o. Lanišče.
Investitor mora ob gradnji rekonstrukcije dvojnega križišča Škofljica izvesti zaščitne ukrepe pred hrupom v obsegu, ki se jih določi na osnovi ocene prometnih tokov po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjevati v skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 32. členu tega odloka.

Varstvo zraka
Glede na predvidene koncentracije snovi, ki so značilne za emisije prometa, ukrepi niso potrebni.

Varstvo pred požarom
Požarna varnost objektov ob rekonstruiranem dvojnem križišču v Škofljicii se ne bo spremenila. Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.

Rušitve
Na celotnem območju rekonstruiranega križišča je predvidena odstranitev obstoječega vozišča (zgornji ustroj).
Rekonstrukcija dvojnega križišča Škofljica zahteva rušitev:
– pritličnega stanovanjskega objekta in
– gospodarskega poslopja na parc. št. 774/4,
– betonske ograje ob objektu, Kočevska cesta 9, parc. št. 766/3, vse k.o. Lanišče in prestavitev kozolca toplarja, lociranega na parc. št. 742/1 in 742/2 k.o. Lanišče, 6,5m proti jugozahodu.
Za nadomestitev navedenih nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov poiščejo ustrezne nadomestne nepremičnine v skladu s predpisi ter v skladu s pogoji opredeljenimi v občinskih prostorskih aktih.

Deponije viškov materiala
Pričakuje se 3500m3 nenosilnega materiala, katerega se deponira na deponiji v Občini Škofljica.

Izgradnja rekonstruiranega dvojnega križišča v Škofljici se bo izvajala v eni etapi.
Gradnja bo potekala pod prometom s polovično zaporo cest. Promet bo potekal izmenično enosmerno in se ga bo urejalo s semaforji. Posebni obvozi med gradnjo niso predvideni.

Monitoring
Monitoring se izvaja zato, da se ugotovi ali so predvideni ukrepi in izvedbe le-teh učinkoviti zato investitor rekonstrukcije dvojnega križišča v Škofljici mora:
– zagotoviti celosten načrt monitoringa,
– zagotoviti izvedbo meritev pred izgradnjo križišča,
– zagotoviti izvedbo meritev med izgradnjo križišča,
– zagotoviti izvedbo meritev po izgradnji križišča,
– pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja,
– točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
Investitor gradnje dvojnega križišča v Škofljici je dolžan pripraviti načrt izvajanja monitoringa in ga izvajati na sestavine okolja na določenih mestih in v določenem časovnem obdobju.
Geologija in hidrogeologija – monitoring vplivov na geološke in hidrogeološke razmere v času rekonstrukcije in obratovanja križišča ni potreben, obvezen je le geomehanski nadzor v času rekonstrukcije.
Tla in rastline – vpliv na tla in rastline bo največji v času rekonstrukcije križišča. Pričakovani vplivi v času obratovanja rekonstruiranega križišča so zmerni, zato spremljanje onesnaženosti tal ni potrebno.
Zrak – meritve onesnaženja zraka je potrebno izvesti pred in med rekonstrukcijo križišča na dveh merilnih mestih. Spremljanje vplivov na onesnaženost zraka po rekonstrukciji križišča ni potrebno.
Hrup – vrste veličin hrupa, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa, metodologijo merjenja in izračunavanja hrupa, vsebino poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, določa pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
Vibracije – v času rekonstrukcije je pričakovan velik vpliv vibracij zato je predviden monitoring pri sedmih objektih. V času obratovanja rekonstruiranega križišča pa se bo pretočnost križišča zaradi semaforizacije in spremenjenega prometnega režima izboljšala, vibracije pa zmanjšale, zato ukrepi za zmanjšanje vibracij niso potrebni, monitoring vibracij v času delovanja pa je predviden le v začetni fazi.

Poleg vseh obveznosti navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– zagotoviti odvijanje prometa,
– zagotoviti nemotene dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje in po izgradnji,
– infrastrukturne vode in ostale objekte je potrebno obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji ceste zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja rekonstruiranega križišča,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– vzdrževati oporne in podporne zidove in vegetacijo na ali ob njih.

Vse stacionaže in dimenzije navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za promet, Direkciji RS za ceste in na Občini Škofljica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.