Na podlagi 227. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99) in 36. člena statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: borza) je uprava borze na svojih sejah dne 17. 4. 2000, 25. 5. 2000, 12. 9. 2001 ter 9. 12. 2002 sprejela
P R A V I L A B O R Z E
(prečiščeno besedilo)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Pomen izrazov
1. člen
Izrazi, uporabljeni v pravilih Ljubljanske borze (v nadaljevanju: pravila) in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:
(1) Izraz borza pomeni Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana.
(2) Izraz izdajatelj pomeni izdajatelja vrednostnih papirjev.
(3) Izraz član borze pomeni pravno osebo, ki jo je borza sprejela v članstvo na borzo na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih predpisuje ZTVP, podzakonski akti in borza.
(4) Izraz borzni posrednik pomeni fizično osebo, ki je pooblaščena za sklepanje borznih poslov s strani člana borze, če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisujejo ZTVP in podzakonski akti.
(5) Izraz statut pomeni statut borze.
(6) Izraz navodila pomeni navodila, ki jih za izvajanje teh pravil izda uprava ali uslužbenec borze, ki je za njihovo izdajo pooblaščen s strani uprave.
(7) Izraz BIS pomeni borzni informacijski sistem.
(8) Izraz BTS pomeni borzni trgovalni sistem in je sestavni del BIS.
(9) Izraz SEO pomeni sistem elektronskih objav in je sestavni del BIS.
(10) Izraz SEOnet pomeni javno elektronsko storitev borze, ki je sestavni del SEO.
(11) Izraz lot pomeni najmanjšo količino vrednostnega papirja, s katero se lahko sklepajo borzni posli.
(12) Izraz uprava pomeni upravo borze.
(13) Izraz odbor pomeni odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo.
(14) Izraz nadzorni svet pomeni nadzorni svet borze.
(15) Izraz KDD pomeni KDD-Centralno klirinško depotno družbo, d. d., Ljubljana.
(16) Izraz ZTVP pomeni Zakon o trgu vrednostnih papirjev.
(17) Izraz ZUP pomeni Zakon o splošnem upravnem postopku.
(18) Izraz ZISDU pomeni Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
(19) Izraz ZPP pomeni Zakon o pravdnem postopku.
(20) Izraz ZKP pomeni Zakon o kazenskem postopku.
(21) Izraz ID pomeni investicijsko družbo skladno z ZISDU.
(22) Izraz PID pomeni pooblaščeno investicijsko družbo skladno z ZISDU.
(23) Izraz DZU pomeni družbo za upravljanje ID oziroma PID skladno z ZISDU.
(24) Izraz vrednostni papirji pomeni delnice, obveznice in druge serijske vrednostne papirje.
(25) Izraz serijski vrednostni papirji pomeni vrednostne papirje istega izdajatelja, ki so izdani istočasno in iz katerih izhajajo enake pravice in obveznosti.
(26) Izraz dolžniški vrednostni papirji pomeni obveznice in druge serijske vrednostne papirje, ki dajejo imetniku pravico do izplačila glavnice in morebitnih obresti oziroma drugih donosov.
(27) Izraz tržni vrednostni papirji pomeni vrednostne papirje s katerimi se trguje na organiziranem trgu.
(28) Izraz agencija pomeni agencijo za trg vrednostnih papirjev.
(29) Izraz organiziran trg pomeni trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov. Organizirana trga vrednostnih papirjev sta borzni trg in prosti trg.
(30) Izraz borzni trg (v nadaljevanju: borzna kotacija) pomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, za katere je bila uspešno opravljena prva javna prodaja v skladu z ZTVP, oziroma za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje agencije za organizirano trgovanje in so bili s strani pristojnega organa borze sprejeti v borzno kotacijo.
(31) Izraz prosti trg pomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji iz prejšnje točke tega člena, ki niso bili sprejeti v borzno kotacijo.
Opredelitev borze
2. člen
(1) Borza je delniška družba, ustanovljena za zagotavljanje pogojev, ki so potrebni za povezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih in za trgovanje z drugimi finančnimi instrumenti, oziroma za organizirano, pregledno, likvidno in učinkovito poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka tega člena se določajo pravila borze, ki so potrebna za izvajanje nalog in obveznosti, ki jih borzi določa zakon, in pravila za varovanje interesov članov borze, investitorjev in javnega interesa.
(3) Z dnem sprejema v članstvo na borzi na podlagi ugodene zahteve iz 73. člena pravil borzni člani in borzni posredniki, pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev, sprejemajo vse določbe teh pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter spremembe in dopolnitve pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi in se zavezujejo k njihovemu spoštovanju in izvajanju.
(4) Z dnem sprejema v borzno kotacijo na podlagi ugodene zahteve za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo iz 14. člena teh pravil izdajatelji sprejemajo vse določbe teh pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter spremembe in dopolnitve pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi in so jih dolžni spoštovati in izvajati.
2. SPREJEM IN DRUGE SPLOŠNE DOLOČBE O VREDNOSTNIH PAPIRJIH
2.1. VREDNOSTNI PAPIRJI V BORZNI KOTACIJI
2.1.1. ODBOR ZA SPREJEM VREDNOSTNIH PAPIRJEV V BORZNO KOTACIJO
Pristojnosti odbora za sprejem
3. člen
(1) Odbor za sprejem (v nadaljevanju: odbor) je poseben organ borze, ki je pristojen za odločanje o:
– sprejemu vrednostnih papirjev v kotacijo na borzi,
– spremembah v kotaciji vrednostnih papirjev,
– nadaljnji zaustavitvi trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v kotacijo na borzi, kadar le-ta traja dlje kot 10 (deset) delovnih dni,
– ukrepih, če izdajatelji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, kršijo dolžnosti obveščanja, kot so določene s pravili;
– izključitvi vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v borzno kotacijo.
(2) Odbor v zadevah iz prvega odstavka tega člena odloča na podlagi meril in po postopku, ki ga za odločanje borze določajo ZTVP in ta pravila. Če pravila posameznega vprašanja posebej ne urejajo, se za postopek odločanja odbora primerno uporabljajo določbe ZTVP za odločanje agencije v posamičnih zadevah ter določbe ZUP.
Sestava odbora
4. člen
(1) Odbor ima pet (5) rednih članov in tri (3) nadomestne člane. Sedem (7) članov, ki izpolnjujejo pogoje, za dobo štirih (4) let imenuje nadzorni svet z možnostjo ponovnih imenovanj, enega (1) rednega člana, ki je uslužbenec borze, pa imenuje uprava.
(2) Za rednega in nadomestnega člana odbora je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo in je priznan strokovnjak s področja financ ali gospodarskega prava.
(3) Člani odbora med seboj na prvi seji izberejo predsednika odbora.
(4) Nadomestni član v primeru, ko bi zaradi izločitve več posameznih članov prišlo do nesklepčnosti odbora, nadomesti rednega člana na posamezni seji.
(5) Člana odbora, ki je hkrati uslužbenec borze, v primeru izločitve ali odsotnosti na posamezni seji nadomesti njegov namestnik, ki ga določi uprava.
Izločitev člana odbora
5. člen
(1) Član odbora ne sme sodelovati pri odločanju, če meni, da v zadevi, o kateri teče postopek, obstajajo izločitveni razlogi, ki mu onemogočajo nepristransko, strokovno odločanje.
(2) Član odbora, ki naj bi odločal v zadevi, mora takoj, ko izve za kakšen izločitveni razlog, to sporočiti predsedniku odbora.
(3) O izločitvi člana odbora odloča predsednik odbora, o izločitvi predsednika odbora pa odloča uprava.
Odločanje odbora
6. člen
(1) Odbor v zadevah, za katere je pristojen, na podlagi pisnih zahtev izdajateljev oziroma na lastno pobudo sprejema odločbe in sklepe po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna.
(2) Seje odbora sklicuje in vodi predsednik odbora.
(3) Predsednik odbora vodi posvetovanje in glasovanje o posamezni zadevi.
(4) Odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov odbora, odločitev odbora pa je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov odbora, ki so navzoči na seji. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika odbora.
(5) V nujnih primerih se lahko odločitve odbora sprejemajo tudi korespondenčno.
Ugovor zoper odločitve odbora
7. člen
(1) Zoper odločbo, s katero je odbor sprejel vrednostni papir v borzno kotacijo ali izključil vrednostni papir iz kotacije na borzi, je dovoljen ugovor na agencijo. Ugovor je potrebno vložiti v roku osem (8) dni po prejemu odločbe. Ugovor proti odločbi, s katero odbor začasno izključi vrednostni papir iz trgovanja ali trajno izključi vrednostni papir iz kotacije na borzi, ne zadrži izvršitve.
(2) Zoper odločbo, s katero je odbor odločil o:
– spremembi v kotaciji vrednostnih papirjev,
– nadaljnji zaustavitvi trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v kotacijo na borzi ter
– ukrepih, če izdajatelji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, kršijo dolžnosti obveščanja, kot so določene s pravili, razen ukrepa začasne ali trajne izključitve vrednostnega papirja iz kotacije na borzi,
je možen ugovor na nadzorni svet. Ugovor je potrebno vložiti v roku osem (8) dni po prejemu odločbe. Vložen ugovor ne zadrži izvršitve teh odločb, razen če pravila določajo drugače.
(3) Zoper sklepe, s katerimi je odbor odločil o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali so se pojavila v zvezi s postopkom v zadevah iz pristojnosti odbora, poseben ugovor ni dovoljen.
Zapisnik seje odbora
8. člen
(1) O poteku seje se vodi zapisnik, v katerem se navedejo: datum in ura seje, prisotni člani odbora, točke dnevnega reda, potek in izid glasovanja o zadevi ter obrazložitve k posameznim točkam dnevnega reda. Zapisniku se priložijo sprejete odločbe oziroma sklepi ter pripadajoča dokumentacija, ki je bila podlaga za odločanje odbora v posamezni zadevi.
(2) Osnutek zapisnika sestavi uslužbenec borze, ki je član odbora in je bil prisoten na seji odbora.
(3) Člani odbora prejmejo osnutek zapisnika pred naslednjo sejo odbora, na kateri lahko podajo pripombe na njegovo vsebino. Dokončno oblikovani zapisnik postane veljaven, ko ga podpišeta njegov sestavljavec in predsednik odbora.
(4) Izvirnik zapisnika s prilogami se hrani v arhivu sektorja za sprejem vrednostnih papirjev.
Prenehanje članstva in razrešitev članov odbora
9. člen
(1) Članu odbora članstvo preneha s potekom mandata, za katerega je bil imenovan.
(2) Član odbora se lahko razreši pred potekom mandata, za katerega je bil imenovan, v naslednjih primerih:
– če sam zahteva razrešitev;
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora šest (6) mesecev ali hujšo kazen;
– če se ugotovi, da je huje kršil člansko dolžnost ali ugled borze ali če je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati funkcijo;
– če zanemarja dolžnosti pri odboru.
(3) Uprava odloča o razrešitvi člana odbora, ki ga je imenovala, o razrešitvi ostalih članov pa odloča nadzorni svet.
Prenos pooblastila
10. člen
Posamezna dejanja, ki jih po določbah teh pravil opravlja predsednik odbora, lahko opravlja tudi uslužbenec borze, če ga za opravilo teh dejanj pooblasti predsednik odbora.
2.1.2. SPREJEM VREDNOSTNIH PAPIRJEV V BORZNO KOTACIJO
Pogoji za sprejem v borzno kotacijo
11. člen
(1) V borzno kotacijo so lahko sprejeti vrednostni papirji, ki glede na svoje lastnosti in glede na poslovanje njihovega izdajatelja izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da se z njimi lahko organizirano trguje,
– da so v celoti vplačani,
– da so neomejeno prenosljivi,
– da so izdani v nematerializirani obliki,
– da glede na poslovanje izdajatelja in lastnosti vrednostnih papirjev izpolnjujejo kriterije za uvrstitev v kotacijo, ki jih v tem poglavju določajo pravila.
(2) O sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo odloča odbor.
(3) Vrednostni papir je lahko sprejet v borzno kotacijo, četudi ne izpolnjuje enega od kriterijev, določenih v 12. členu pravil, če pri tem ne gre za bistvena odstopanja ali če obstaja utemeljeno pričakovanje, da bo tudi ta pogoj izpolnjen v kratkem času po uvrstitvi v borzno kotacijo.
(4) Vrednostni papirji, ki nudijo pravico do zamenjave za druge vrednostne papirje ali pravico do nakupa drugih vrednostnih papirjev, so lahko sprejeti v borzno kotacijo, če so vrednostni papirji, za katere se zamenjajo, že sprejeti v borzno kotacijo.
(5) Obveznice izdajatelja, ki ni banka, so lahko v borzno kotacijo sprejete, če je izdajatelj z banko ali s KDD sklenil pogodbo o opravljanju storitev izplačevanja obveznosti vsakokratnemu imetniku teh obveznic.
(6) Odbor lahko v borzno kotacijo sprejme tudi vrednostne papirje novo ustanovljene družbe, ki je nastala z združitvijo več družb oziroma z razdelitvijo obstoječe družbe, pri čemer se šteje, da sta pogoja glede let poslovanja in realnosti ter objektivnosti računovodskih izkazov smiselno izpolnjena, če so bili vrednostni papirji vsaj ene od družb, ki so se združile, oziroma družbe, ki se je razdelila, do začetka postopka preoblikovanja sprejeti na organizirani trg.
Kriteriji za sprejem v borzno kotacijo
12. člen
(1) V kotacijo na borzi se lahko sprejmejo samo tisti vrednostni papirji, ki ustrezajo naslednjim kriterijem:
Kriteriji za uvrstitev delnic:
Leta poslovanja 3
Realnost in objektivnost revidirani računovodski izkazi
računovodskih izkazov za tri leta
Velikost kapitala
(kapital po zadnji revidirani bilanci stanja:
vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve
iz dobička, preneseni čisti poslovni izid, čisti
poslovni izid poslovnega leta, prevrednoteni
popravki kapitala) 500 mio SIT
Minimalna velikost razreda delnic
(upošteva se knjigovodska vrednost delnice
oziroma tržna kapitalizacija, če je delnica že
bila v kateremkoli segmentu
organiziranega trga) 200 mio SIT
Odstotek razreda delnic v javnosti vsaj 25%
Število imetnikov razreda delnic vsaj 150
Kriteriji za uvrstitev obveznic:
Leta poslovanja 3
Realnost in objektivnost revidirani računovodski izkazi
računovodskih izkazov za tri leta
Skupna nominalna vrednost prodane
serije obveznic 300 mio SIT
(2) Pri ugotavljanju odstotka vrednostnih papirjev v javnosti se ne vštejejo:
– delnice v lasti uprave izdajatelja,
– delnice v lasti tistih, ki imajo več kot 10% delnic posameznega razreda.
Obveznice Republike Slovenije
13. člen
Obveznice, katerih izdajatelj je Republika Slovenija ali pa je zanje izdala jamstvo, določeno z zakonom, se uvrstijo v borzno kotacijo ne glede na izpolnjevanje kriterijev iz 12. člena pravil.
Zahteva za sprejem vrednostnega papirja
14. člen
(1) Postopek za sprejem vrednostnega papirja v kotacijo na borzi se začne na podlagi izpolnjenega predpisanega obrazca zahteve, ki ga izdajatelj ali oseba, ki jo pooblasti izdajatelj, vloži neposredno pri borzi ali pošlje priporočeno po pošti. Vsebino obrazca zahteve predpiše uprava s sklepom.
(2) Predpisanemu obrazcu zahteve iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
– pet (5) izvodov osnutka prospekta za kotacijo na borzi;
– dovoljenje agencije za javno ponudbo oziroma dovoljenje agencije za organizirano trgovanje;
– prečiščeno besedilo statuta izdajatelja;
– izpis iz sodnega registra;
– kopije revizijskih poročil za zadnja tri (3) poslovna leta;
– odločbo agencije o uspešnosti javne prodaje vrednostnih papirjev, ki so predmet zahteve;
– izjavo o polni vplačanosti vrednostnih papirjev, ki so predmet zahteve;
– odločbo o vknjižbi vrednostnega papirja v register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD;
– navedbo desetih (10) največjih imetnikov vrednostnih papirjev in njihovega deleža ter skupno število vseh imetnikov vrednostnih papirjev;
– navedbo deleža vrednostnih papirjev izdajatelja, ki jih ima v lasti uprava izdajatelja;
– navedbo oseb, ki opravljajo storitve v zvezi z uvedbo vrednostnih papirjev v javno trgovanje;
– dokazilo o plačilu pristojbine za odločanje o sprejemu.
(3) Zahteva se mora nanašati na celoten razred izdanega vrednostnega papirja.
(4) Če je izdajatelj od agencije pridobil dovoljenje za organizirano trgovanje, je potrebno dokumentaciji iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi izjavo izdajatelja o morebitnem postopku javne ponudbe zaradi nadaljnje javne prodaje.
Prospekt za borzno kotacijo
15. člen
(1) Prospekt za borzno kotacijo je pisni dokument izdajatelja, ki vsebuje podatke, ki omogočajo kupcu vrednostnih papirjev vpogled v izdajateljev pravni in finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: prospekt).
(2) Izvleček prospekta je pisni dokument, ki vsebuje povzetek pomembnejših podatkov iz prospekta.
(3) Podrobna vsebina prospekta in vsebina izvlečka prospekta sta določeni z veljavnim sklepom agencije, ki določa podrobnejšo vsebino prospekta, izvlečka prospekta in javnega poziva za vpis in vplačilo vrednostnih papirjev.
(4) Člani odbora in borza ne odgovarjajo za resničnost in popolnost podatkov, ki so navedeni v prospektu in izvlečku prospekta za borzno kotacijo.
Predhodni preizkus zahteve
16. člen
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve predsednik odbora najkasneje v sedmih (7) dneh od prejema zahteve preizkusi ali so izpolnjene predpostavke za odločanje o zahtevi:
– ali jo je vložila upravičena oseba;
– ali obrazec zahteve obsega predpisane podatke ter
– ali so obrazcu zahteve priložene priloge iz drugega odstavka 14. člena pravil.
(2) Če predsednik odbora ugotovi, da predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.
(3) Če predsednik odbora ugotovi, da predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku zahteve za sprejem s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem (8) dni in ne daljši kot petnajst (15) dni.
(4) Če izdajatelj v roku iz tretjega odstavka tega člena v sklepu navedenih pomanjkljivosti ne odpravi, jo predsednik odbora z odločbo zavrže.
Obravnava zahteve in sprejem v borzno kotacijo
17. člen
(1) Če predsednik odbora zahteve za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo ne zavrže, jo uvrsti na dnevni red sej odbora. Odbor odloči o zahtevi najkasneje v tridesetih (30) dneh od prejema zahteve.
(2) Odbor z odločbo odloči, da vrednostni papir sprejme v borzno kotacijo, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za borzno kotacijo in da je prospekt za borzno kotacijo sestavljen v skladu s predpisi.
Zavrnitev zahteve
18. člen
(1) Če izdajatelj oziroma vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za sprejem v kotacijo ali če prospekt za kotacijo ne vsebuje vseh podatkov iz 15. člena teh pravil, odbor zahtevo z odločbo zavrne.
(2) Odbor zavrne zahtevo za sprejem v borzno kotacijo tudi, če bi glede na položaj izdajatelja trgovanje s tem vrednostnim papirjem na borzi ogrozilo interese vlagateljev.
Posredovanje odločitve o sprejemu
19. člen
(1) Odbor v osmih (8) dneh po sprejemu odločitve o sprejemu ali zavrnitvi sprejema vrednostnega papirja v borzno kotacijo vroči odločbo vložniku zahteve. Odločba vsebuje uvod, izrek, obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu.
(2) Če je vrednostni papir sprejet v borzno kotacijo, se obvestilo o sprejemu v kotacijo objavi na SEOnet in v dnevno informativnem časopisju, najpozneje osem (8) dni po odločitvi.
Dolžnosti izdajatelja do začetka trgovanja z vrednostnim papirjem
20. člen
(1) Po ugoditvi zahtevi mora izdajatelj najkasneje v roku osem (8) dni od objave odločitve o sprejemu v kotacijo zagotoviti objavo izvlečka prospekta.
(2) Izdajatelj je dolžan najkasneje osem (8) dni od objave odločitve o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo dostaviti borzi petnajst (15) izvodov dokončnega prospekta, po en (1) izvod pa tudi vsem članom borze, agenciji in KDD.
(3) Poleg obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena mora izdajatelj v roku, ki se mu določi v izreku odločbe o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo, vplačati pristojbino za borzno kotacijo.
Začetek trgovanja
21. člen
(1) Datum začetka trgovanja po izpolnitvi dolžnosti iz 20. člena določi uprava. O tem najmanj tri (3) dni pred začetkom trgovanja obvesti člane borze, javnost in izdajatelja.
(2) Če izdajatelj ne izpolni svojih obveznosti skladno z 20. členom pravil in se zato trgovanje s tem vrednostnim papirjem ne začne v roku petnajst (15) dni od vročitve odločbe o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo, lahko odbor odločbo o sprejemu v kotacijo razveljavi. Razveljavitev odločbe o sprejemu se posreduje in objavi na enak način, kot je bila objavljena odločitev o sprejemu.
2.1.3. POSTOPEK V PRIMERU SPREMEMB V KOTACIJI POSAMEZNEGA VREDNOSTNEGA PAPIRJA
2.1.3.1. Razširitev kotacije delnic
Zahteva za razširitev kotacije delnic
22. člen
(1) V primerih povečanja osnovnega kapitala izdajatelja, čigar delnice istega razreda so že uvrščene v borzno kotacijo, na podlagi:
– nadaljnje izdaje teh delnic, za katere izdajatelj skladno z ZTVP izvede javno ponudbo ali pridobi dovoljenje za organizirano trgovanje; v primeru izdaje nadomestnih delnic za prevzem pa dovoljenje za ponudbo za odkup ter
– izdaje delnic istega razreda, za katere skladno z ZTVP ni potrebno pridobiti dovoljenja agencije za javno ponudbo ali dovoljenja za organizirano trgovanje,
je izdajatelj dolžan predložiti zahtevo za razširitev kotacije delnic na borzi, še pred vpisom sprememb v sodni register in pred izdajo delnic. Izpolnjenemu obrazcu zahteve je izdajatelj dolžan priložiti glede na vrsto sprememb v kapitalu družbe dokumentacijo, iz katere izhaja, da je razširitev kotacije utemeljena.
(2) Izdajatelj je dolžan zagotoviti pogoje za razširitev kotacije vrednostnega papirja iz prvega odstavka tega člena pred izdajo vrednostnih papirjev, sicer lahko odbor iz kotacije izključi že uvrščene izdajateljeve vrednostne papirje istega razreda.
Razširitev kotacije, kadar je potrebna javna ponudba vrednostnega papirja
23. člen
(1) Borzna kotacija delnic izdajatelja se lahko razširi z nadaljnjo izdajo delnic enakega razreda, za katero izdajatelj skladno z ZTVP opravi javno ponudbo ali pridobi dovoljenje agencije za organizirano trgovanje. Izdajatelj je dolžan odboru predložiti naslednjo dokumentacijo:
– dovoljenje agencije za javno ponudbo vrednostnih papirjev ali dovoljenje agencije za organizirano trgovanje;
– prijavo sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register;
– dokazila o uspešnosti javne ponudbe;
– izjavo o polni vplačanosti delnic;
– prospekt za borzno kotacijo;
– zadnji razpoložljivi podatek o desetih (10) največjih delničarjih družbe s številom glasovalnih pravic in podatek o desetih (10) največjih kupcih novo izdanih delnic, če je ta dostopen.
(2) V primeru razširitve borzne kotacije delnic z delnicami enakega razreda, ki jih izdajatelj izda kot nadomestne delnice v postopku prevzema po Zakonu o prevzemih, mora izdajatelj obrazcu zahteve priložiti smiselno enaka dokazila (dovoljenje agencije za ponudbo za odkup, odločba agencije o uspešnosti ponudbe za odkup...).
Razširitev kotacije, kadar javna ponudba delnic ni potrebna
24. člen
(1) Izdajatelj lahko zahteva razširitev kotacije delnic zaradi izdaje delnic istega razreda:
– ob povečanju kapitala iz sredstev družbe,
– ob pogojnem povečanju kapitala oziroma zaradi zamenjave obstoječih delnic ob pripojitvi, spojitvi ali razdružitvi ter
– ob povečanju kapitala izključno s stvarnimi vložki.
(2) Če se z delnicami iz prvega odstavka tega člena lahko organizirano trguje, ne da bi bilo skladno z ZTVP potrebno pridobiti dovoljenje agencije za javno ponudbo ali za organizirano trgovanje, je izdajatelj dolžan k zahtevi za razširitev predložiti prijavo sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register.
Razširitev v primeru pogojnega povečanja osnovnega kapitala
25. člen
Izdajatelj lahko zahteva razširitev kotacije delnic, ki so že uvrščene v borzno kotacijo, na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala v primeru:
– izdaje zamenljivih obveznic, ki nosijo pravico do zamenjave za delnice istega razreda,
– izdaje delnic za izvedbo pripojitve druge družbe ter
– izdaje delnic zaradi uresničitve pravic delavcev družbe za prejem novih delnic v zameno za vložek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udeležbe v dobičku in zagotovitve opcijskih upravičenj do nakupa delnic, ki jih je družba zagotovila članom uprave, nadzornega sveta in delavcem družbe ali z njo povezane družbe.
26. člen
Izdajatelj je dolžan v primeru iz prve alinee prejšnjega člena zahtevi za razširitev kotacije priložiti izjavo, s katero se zavezuje borzi takoj po prejemu posredovati kopije naslednjih odločb:
– sklepa o vpisu pogojnega povečanja osnovnega kapitala v sodni register,
– odločbe KDD o izdaji delnic v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev ter
– sklepa o vpisu skupnega zneska povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
27. člen
V primeru zahteve za razširitev iz druge alinee 25. člena je izdajatelj dolžan odboru predložiti naslednje dokumente:
– pogodbo o pripojitvi, ki mora vsebovati sestavine v skladu z določbami ZGD ter upoštevati ostala določila ZGD s tem v zvezi, skupaj z opisom vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi pripojitve;
– zapisnike zasedanj skupščin vseh družb, ki so udeležene pri pripojitvi, na katerih so odločale o soglasju za pripojitev;
– poročilo oziroma poročila uprav družb, ki so udeležene pri pripojitvi, o pripojitvi (513. člen ZGD);
– poročilo oziroma poročila o reviziji pripojitve (514. člen ZGD) ter reviziji povečanja osnovnega kapitala za izvedbo pripojitve, kadar je le-ta zahtevana (518.člen ZGD);
– poročila nadzornih svetov družb, ki so udeležene pri pripojitvi, o pregledu pripojitve (514. a člen ZGD);
– letna poročila vseh družb, ki so udeležene pri pripojitvi, za zadnja tri poslovna leta;
– kadar dan obračuna združitve ni enak bilančnemu presečnemu dnevu zadnjega letnega poročila posameznih prevzetih družb: zaključna poročila teh družb (prvi odstavek 64. člena ZGD), če so bila ta do takrat že revidirana;
– kadar se zadnje letno poročilo posameznih družb, ki so udeležene pri pripojitvi, nanaša na poslovno leto, ki se je končalo več kot šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi oziroma sestave predloga pogodbe o pripojitvi: vmesne bilance stanja teh družb, ki morajo biti sestavljene po stanju na dan zaključka zadnjega trimesečja pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi oziroma sestave predloga te pogodbe;
– prijavo sklepa o povečanju osnovnega kapitala za vpis v sodni register,
– dokument, ki kaže stopnjo razpršenosti vrednostnega papirja in spisek desetih (10) največjih delničarjev oziroma družbenikov ter podatek o skupnem številu delničarjev oziroma družbenikov. Kolikor gre pri delnicah družb za delnice, ki se glase na prinosnika, zadošča podatek o desetih (10) največjih delničarjih z glasovalno pravico oziroma o skupnem številu delničarjev na dan zadnje skupščine, z navedbo deleža celotnega zastopanega kapitala ter predvideno kapitalsko strukturo desetih (10) največjih delničarjev družbe po vpisu pripojitve v sodni register;
– kadar je za pripojitev potrebno dovoljenje oziroma soglasje pristojnega državnega oziroma drugega organa: dovoljenje oziroma soglasje tega organa;
– zaključna poročila prevzetih družb.
Obravnava zahteve za razširitev kotacije delnic
28. člen
(1) Odbor lahko na podlagi prejete zahteve za razširitev odloča o razširitvi kotacije delnic že pred vpisom sprememb v sodni register oziroma odločbe KDD o vpisu teh delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ter lahko sprejme odločbo o razširitvi kotacije z odložnim pogojem.
(2) Kadar zahteva za razširitev vključuje tudi prospekt za borzno kotacijo, je izdajatelj dolžan dostaviti borzi petnajst (15) izvodov prospekta najkasneje osem (8) dni po vročitvi odločbe odbora o razširitvi borzne kotacije z odložnim pogojem.
(3) Za izpolnitev odložnega pogoja je izdajatelj dolžan takoj po prejemu borzi posredovati:
– sklep o vpisu sprememb v sodni register oziroma izpis iz sodnega registra, ki dokazuje spremembo v kapitalu ter
– odločbo KDD o vpisu delnic, s katerimi se borzna kotacija razširi, v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(4) Ob izpolnitvi odložnega pogoja odbor o tem izda ugotovitveno odločbo in jo v roku osmih (8) dni vroči izdajatelju. Borza o datumu razširitve borzne kotacije in o začetku trgovanja s povečanim številom teh delnic obvesti člane, javnost in agencijo.
(5) Če v tem poglavju ni drugače določeno, se za postopek odločanja odbora o zahtevi za razširitev borzne kotacije delnic smiselno uporabljajo določbe poglavja o sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo.
Predložitev dodatne dokumentacije
29. člen
Odbor lahko določi, da mu mora izdajatelj poleg zahteve za razširitev predložiti dodatno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zahteva za razširitev utemeljena.
2.1.3.2. Spremembe lastnosti delnic v borzni kotaciji
Postopek v primeru sprememb lastnosti vrednostnega papirja v borzni kotaciji
30. člen
(1) Razlog za spremembo v kotaciji delnic je tudi zamenjava delnic za nov razred, pri kateri izdajatelju skladno z ZTVP ni potrebno pridobiti dovoljenja za organizirano trgovanje.
(2) Postopek odločanja odbora o zahtevi izdajatelja za spremembo v kotaciji delnic ter dolžnosti izdajatelja so smiselno enaki, kot v postopku za razširitev kotacije delnic. Po prejemu odločbe KDD o zamenjavi delnic se delnice s staro oznako in lastnostmi izključijo iz sistema BTS, v trgovanje pa se vključijo delnice z novo oznako in lastnostmi.
2.1.3.3. Zožitev kotacije
Postopek v primeru zožitve kotacije vrednostnega papirja
31. člen
(1) Kadar je razlog za spremembe v kotaciji vrednostnega papirja zmanjšanje osnovnega kapitala družbe, mora izdajatelj smiselno prilagojeni zahtevi iz 22. člena pravil predložiti sklep skupščine o zmanjšanju osnovnega kapitala, iz katerega je razviden način zmanjšanja.
(2) Postopek odločanja odbora je smiselno enak postopku v primeru razširitve kotacije.
2.1.3.4. Spremembe v kotaciji posameznega razreda obveznic
Smiselna uporaba določb
32. člen
V primerih sprememb v kotaciji posameznega razreda obveznic se smiselno uporabljajo določbe pravil za postopek v primeru sprememb v kotaciji delnic posameznega razreda.
2.1.3.5. Sprejem samostojno prenosljivih pravic pri povečanjih osnovnega kapitala v borzno kotacijo
33. člen
(1) Pri novih izdajah delnic izdajatelja, katerega delnice že kotirajo na borzi, lahko kotirajo samostojno prenosljive pravice do nakupa novih delnic od dneva podelitve samostojno prenosljivih pravic, kot ga določi izdajatelj do njihove zapadlosti, če so izdane v nematerializirani obliki.
(2) V primeru izdaje pravic je izdajatelj o tem dolžan obvestiti borzo in vložiti zahtevo za kotacijo na borzi. O zahtevi odloča odbor.
(3) Uprava vsakokrat določi natančen čas kotiranja teh pravic.
2.1.4. OBVEZNOSTI IZDAJATELJEV, KATERIH VREDNOSTNI PAPIRJI SO SPREJETI V BORZNO KOTACIJO
2.1.4.1. Računovodski izkazi, poročila ter ocene poslovanja
Nerevidirani letni nekonsolidirani in konsolidirani računovodski izkazi
34. člen
(1) Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v borzno kotacijo, mora borzi nemudoma predložiti nerevidirane letne nekonsolidirane in konsolidirane računovodske izkaze in jih javno objaviti skladno z določbami 42.člena pravil in z navodili za obveščanje.
(2) Skrajni rok za objavo nekonsolidiranih računovodskih izkazov je dva (2) meseca po preteku poslovnega leta in za objavo nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov tri (3) mesece po preteku poslovnega leta.
(3) Izdajatelj mora v javni objavi navesti:
– navedbo, da gre za javno objavo skladno s pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana;
– firmo in sedež izdajatelja;
– nerevidirano nekonsolidirano in konsolidirano bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala (vključno s podatki o bilančnem dobičku oziroma izgubi), po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanašajo nerevidirani letni izkazi, in podatke za preteklo poslovno leto;
– pojasnila, ki vključujejo najmanj:
(a) pojasnila ter analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornemu svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrti, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika),
(b) pojasnila poslovanja glede na plan,
(c) kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
(d) kazalnik knjigovodska vrednost delnice z metodo izračuna,
(e) pomembni dogodki, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v prikazanih podatkih.
(4) Nerevidirane konsolidirane izkaze, navedene v tretjem odstavku tega člena,je potrebno skupaj z navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo, predložiti in objaviti v primerih, ko zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje konsolidiranih računovodskih izkazov. V primeru ločene objave nerevidiranih letnih konsolidiranih izkazov mora objava smiselno vključevati pojasnila iz 4. alineje tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na konsolidirane izkaze, skupaj z navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.
(5) V primeru objave povzetka revidiranega letnega poročila skladno s 35. členom pravil v roku dveh mesecev po preteku poslovnega leta, izdajatelju ni potrebno objaviti nerevidiranih letnih računovodskih izkazov iz tretjega odstavka tega člena. Določba prvega stavka tega odstavka smiselno velja za objavo povzetka nerevidiranega konsolidiranega letnega poročila v roku treh mesecev.
Revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo
35. člen
(1) Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v borzno kotacijo, mora borzi na način, kot je določen v navodilih za obveščanje, predložiti revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo in javno objaviti povzetek revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila skladno z določbami 42.člena pravil takoj, ko je mogoče in ne kasneje kot v tridesetih (30) dneh po prejemu revizijskega poročila.
(2) Skrajni rok za objavo povzetka revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila je pet (5) mesecev po poteku poslovnega leta.
(3) Povzetek revidiranega letnega poročila mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– navedbo, da gre za javno objavo skladno s pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakonom o trgu vrednostnih papirjev,
– firmo in sedež javne družbe,
– navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a) kdo je opravil revizijo;
(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
– bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanaša letno poročilo, in podatke za preteklo poslovno leto;
– navedbo, da je celotno letno poročilo na vpogled na sedežu javne družbe in navedbe o predložitvi in dostopnosti revidiranega letnega poročila iz osmega odstavka 55.člena ZGD.
(4) Poleg povzetka revidiranega letnega poročila mora objava dodatno vsebovati pojasnila skladno z navodili za obveščanje, zlasti:
– pojasnila in analiza uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornemu svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrti, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika);
– pojasnila postavk računovodskih izkazov,
– pojasnila poslovanja glede na plan;
– pomembni dogodki, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v računovodskih izkazih,
– odobreni kapital (zlasti višina odobrenega kapitala, časovna opredelitev veljavnosti pooblastila upravi, navedba ali in kdaj je uprava že sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, odstotek izkoriščenosti odobrenega kapitala, morebitna izključitev prednostne pravice do novih delnic),
– pogojno povečanje osnovnega kapitala (zlasti datum sprejetega sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala, namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, prednostna pravica do nakupa novih delnic),
– znesek bruto dividende na delnico posameznega razreda v tekočem in preteklem letu,
– kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
– kazalnik knjigovodska vrednost delnice z navedbo metode izračuna,
– na zadnji dan obravnavanega poslovnega leta število lastnih delnic, navedba obdobja in namena za njihovo pridobitev, navedba načrta odsvojitve in rokov odsvojitve, podatki o oblikovanju rezerv za lastne delnice;
– 10 največjih delničarjev na zadnji dan obravnavanega poslovnega leta (če se delnice glasijo na prinosnika, podatki na podlagi zadnje skupščine delničarjev), število in delež za posameznega od navedenih v celotnem kapitalu izdajatelja;
– število vrednostnih papirjev izdajatelja in delež v lasti posameznih članov uprave izdajatelja in posameznih članov nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja na zadnji dan poslovnega leta.
(5) Če zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje konsolidiranih računovodskih izkazov, je potrebno objaviti povzetek konsolidiranega letnega poročila, ki dodatno vključuje še naslednje podatke:
– konsolidirano bilanco stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida in konsolidiran izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanaša letno poročilo, in podatke za preteklo poslovno leto.
– navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a) kdo je opravil revizijo;
(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o konsolidiranem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
– navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.
(6) V primeru ločene objave povzetka revidiranega letnega konsolidiranega poročila mora javna objava smiselno vključevati pojasnila iz četrtega odstavka tega člena, ki se nanašajo na konsolidirane izkaze in navedbo pomembnih dogodkov, ki so se zgodili po objavi povzetka revidiranega letnega nekonsolidiranega poročila.
Polletno poročilo
36. člen
(1) Izdajatelj, katerega delnice so sprejete v borzno kotacijo, mora borzi na način, kot je določen v navodilih za obveščanje predložiti polletno poročilo o svojem poslovanju z obrazložitvijo in navedbo sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu in povzetek polletnega poročila javno objaviti na predpisan način skladno z določili 42.člena in z navodili za obveščanje.
(2) Skrajni rok za objavo povzetka polletnega poročila je dva (2) meseca po končanem polletnem obračunskem obdobju.
(3) Povzetek polletnega poročila mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– navedbo, da gre za javno objavo skladno s pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakonom o trgu vrednostnih papirjev,
– firmo in sedež javne družbe,
– navedbo, da polletno poročilo ni revidirano oziroma navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a) kdo je opravil revizijo;
(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o polletnem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
– bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za obračunsko obdobje, na katero se nanaša polletno poročilo, in podatke za obračunsko obdobje prvega polletja preteklega poslovnega leta,
– navedbo, da je celotno polletno poročilo na vpogled na sedežu javne družbe.
(4) Poleg povzetka polletnega poročila mora objava vsebovati tudi pojasnila skladno z navodili za obveščanje, zlasti:
– pojasnila in analiza uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornemu svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrti, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika polletnega poročila);
– pojasnila postavk računovodskih izkazov,
– pojasnila poslovanja glede na plan,
– pojasnilo o sezonski naravi in z njo povezani prodajni uspešnosti medletnega delovanja,
– pomembni dogodki, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v računovodskih izkazih,
– odobreni kapital (zlasti višina odobrenega kapitala, časovna opredelitev veljavnosti pooblastila upravi, navedba ali in kdaj je uprava že sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, odstotek izkoriščenosti odobrenega kapitala, morebitna izključitev prednostne pravice do novih delnic),
– pogojno povečanje osnovnega kapitala (zlasti datum sprejetega sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala, namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, prednostna pravica do nakupa novih delnic),
– znesek bruto dividende na delnico posameznega razreda v tekočem in preteklem letu,
– kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
– kazalnik knjigovodska vrednost delnice z navedbo metode izračuna,
– na zadnji dan obravnavanega obračunskega obdobja število lastnih delnic, navedba obdobja in namena za njihovo pridobitev, navedba načrta odsvojitve in rokov odsvojitve, podatki o oblikovanju rezerv za lastne delnice;
– 10 največjih delničarjev na zadnji dan obravnavanega poslovnega obdobja (če se delnice glasijo na prinosnika, podatki na podlagi zadnje skupščine delničarjev), število in delež za posameznega od navedenih v celotnem kapitalu izdajatelja;
– število vrednostnih papirjev izdajatelja in delež v lasti posameznih članov uprave izdajatelja in posameznih članov nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja na zadnji dan obravnavanega poslovnega obdobja.
(5) Če zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje letnih konsolidiranih računovodskih izkazov, mora objava vsebovati tudi naslednje podatke:
– konsolidirano bilanco stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida in konsolidiran izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za obračunsko obdobje, na katero se nanaša polletno poročilo, in podatke za obračunsko obdobje prvega polletja preteklega poslovnega leta;
– navedbo, da polletno poročilo ni revidirano oziroma navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a) kdo je opravil revizijo;
(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o konsolidiranem polletnem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
– navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.
Drugo medletno poročanje o poslovanju
36.a člen
(1) Medletno poročanje o poslovanju zajema:
– podatke o poslovanju za prve tri mesece poslovnega leta,
– podatke o poslovanju za prvih devet mesecev poslovnega leta.
(2) Izdajatelj, katerega delnice so sprejete v borzno kotacijo, mora borzi posredovati podatke o medletnem poslovanju in jih javno objaviti na predpisan način skladno z določili 42.člena pravil in z navodili za obveščanje.
(3) Skrajni rok za objavo je dva (2) meseca po preteku ustreznega obračunskega obdobja.
(4) Izdajatelj mora v javni objavi navesti:
– navedbo, da gre za javno objavo podatkov o poslovanju za ustrezno obračunsko obdobje poslovnega leta skladno s pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana;
– firmo in sedež izdajatelja;
– podatke o poslovanju, ki vključujejo:
(a) za nebančne izdajatelje najmanj podatke o čistih prihodkih od prodaje, čistem poslovnem izidu iz rednega delovanja in čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja, primerjalno z enakim obračunskim obdobjem preteklega poslovnega leta;
(b) za bančne izdajatelje najmanj podatke o bilančni vsoti, jamstvenem kapitalu, prihodkih iz obresti in podobnih prihodkih, neobrestnih prihodkih, čistem poslovnem izidu iz rednega delovanja in čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja, primerjalno z enakim obračunskim obdobjem preteklega poslovnega leta.
– pojasnila, ki vključujejo najmanj:
(a) pojasnila ter analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornemu svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrti, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika),
(b) pojasnila poslovanja glede na plan,
(c) pojasnilo o sezonski naravi in z njo povezani prodajni uspešnosti medletnega delovanja,
(d) kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
(e) kazalnik knjigovodska vrednost delnice z metodo izračuna,
(f) pomembni dogodki, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v prikazanih podatkih.
Predhodne ocene poslovanja in napovedi
36.b člen
Izdajatelj mora skladno z določili 42.člena pravil in z navodili za obveščanje, javno objaviti izdelane ocene preteklega poslovanja, morebitna odstopanja od napovedanega, in napovedi prihodnjega poslovanja, kadar so le-te podlaga za posredovanje informacij tretjim osebam pred objavo natančnih podatkov o poslovanju.
2.1.4.2. Obveščanje o cenovno občutljivih informacijah
Skupščina delničarjev in odločanje o dividendah
37. člen
(1) Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, borzi posredovati in na način, kot je določen v 42. členu pravil, javno objaviti naslednje podatke v zvezi z zasedanjem skupščine delničarjev družbe:
– nemudoma po seji nadzornega sveta, najkasneje pa ob objavi sklica skupščine (kjer bodo delničarji obravnavali letno poročilo), poročilo nadzornega sveta, ki vsebuje krajšo izjavo nadzornega sveta o načinu in obsegu preveritve vodenja družbe med poslovnim letom, njegovo stališče do revizijskega poročila ter izjavo nadzornega sveta glede potrditve letnega poročila;
– v primeru sklica skupščine delničarjev podatke o času in kraju skupščine, pogojih za udeležbo in uresničevanje glasovalne pravice, dnevni red z vsebino predlaganih sklepov, predloge delničarjev s stališčem uprave in kraj, kjer je dostopno letno poročilo in poročilo nadzornega sveta;
– v primeru predloga sklepa skupščine o delitvi bilančnega dobička podatke o višini dividende, datumu preseka, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende, in datumu izplačila dividend;
– v primeru izvedene skupščine delničarjev vsebino vseh sprejetih sklepov in napovedane izpodbojne tožbe. V primeru nesprejetja oziroma spremembe predlaganih sklepov na skupščini delničarjev je v obvestilu potrebno na to opozoriti;
– v primeru obvestil o sklicu in izvedbi skupščine delničarjev se pri točkah dnevnega reda, ki se nanašajo na sprejemanje statuta oziroma drugih splošnih aktov družbe, namesto vsebine lahko navede le kraj, kjer je dostopno besedilo aktov.
(2) Izdajatelj je dolžan poleg vsebine obvestila borzi na način, kot ga predpisujejo navodila za obveščanje posredovati tudi kopijo vabila delničarjem za udeležbo na skupščini ter izvod celotnega gradiva za skupščino, v obliki, kot je delničarjem na voljo na sedežu družbe. Izdajatelj je dolžan v primeru sprejetih sprememb statuta v roku enega tedna po skupščini borzi posredovati kopijo prečiščenega besedila statuta, kot ga je potrdil notar.
(3) Zadnji dan upravičenosti do dividende (glede na stanje delniške knjige) je lahko najprej dva (2) delovna dneva po dnevu skupščine delničarjev, ki odloča o delitvi bilančnega dobička. Datum preseka stanja v tem smislu določi izdajatelj.
Poslovni dogodki, ki vplivajo na položaj družbe izdajatelja
38. člen
Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti na način, kot je določen v 42. členu pravil, cenovno občutljive informacije o poslovnih in drugih dogodkih, spremenjenih pogojih poslovanja in vplivu dogodkov iz okolja, ki lahko vplivajo na pravni in finančni položaj družbe, kot so zlasti:
– prekinitve v poslovanju,
– bistvene spremembe pri opravljanju glavne dejavnosti,
– nameravani bistveni spremembi računovodske politike izdajatelja,
– spremembe v upravi oziroma poslovodstvu in nadzornem svetu,
– pomembne spremembe v lastniški sestavi,
– pomembnejši sklepi sej nadzornega sveta izdajatelja,
– pomembne investicije in dezinvesticije
– pomembne sklenjene pogodbe,
– pomembni pravni postopki pred državnimi organi, arbitražami in podobnimi organi (začeti, odločeni na posameznih stopnjah, pravnomočno končani),
– bistveno spremenjeno stanje na trgu,
– pridobljeni ali izgubljeni patenti, licence ter blagovne znamke bistvenega pomena,
– novi proizvodi oziroma storitve ali stranke, ki bistveno vplivajo na poslovanje ter poslovni izid izdajatelja in podobno.
Odločitve in okoliščine, ki vplivajo na kapitalsko strukturo družbe izdajatelja
39. člen
Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti na način, kot je določen v 42. členu pravil, cenovno občutljive informacije o odločitvah in sklepih ter drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na kapitalsko strukturo v družbi izdajatelja in na vrednotenje izdanega vrednostnega papirja, kot so na primer:
– nameravano povečanje ali zmanjšanje kapitala izdajatelja ali povezanih družb;
– bistvene spremembe v strukturi virov sredstev izdajatelja;
– izdaja novih serijskih vrednostnih papirjev;
– odpoklic izdanih vrednostnih papirjev;
– sprememba vsebine pravic razreda vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi in vrednostnih papirjev, v katere so kotirajoči vrednostni papirji zamenljivi;
– izdaja prednostne pravice do vpisa novih izdaj vrednostnih papirjev, dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov;
– sprememba deležev vrednostnih papirjev v kapitalu izdajatelja, ki jih ima v lasti posamezen član uprave ali nadzornega sveta izdajatelja;
– izvršena pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic izdajatelja, najkasneje v trenutku, ko pridobljene ali odsvojene delnice dosežejo 1% celotnega kapitala ter ob vsakem preseženem nadaljnjem odstotku – izdajatelj je v teh primerih dolžan navesti vsaj naslednje podatke: razlogi in namen pridobitve ali odsvojitve; število in nominalni znesek delnic; vrednost delnic; dejstvo, ali je družba oblikovala rezerve za lastne delnice; najnižja in najvišja cena ter delež teh delnic v osnovnem kapitalu, kadar so določeni na podlagi pooblastila skupščine;
– odpoklic dolžniškega vrednostnega papirja, ki kotira na borzi, pred njegovo dospelostjo;
– nezmožnost izpolnitve obveznosti na podlagi izdanih dolžniških vrednostnih papirjev ter nezmožnost izplačila dividend;
– nastop razlogov za ukrepanje in sprejem posameznih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje podjetij.
Predvidene statusne spremembe družbe izdajatelja
40. člen
Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti na način, kot je določen v 42. členu pravil, cenovno občutljive informacije o namerah oziroma odločitvah o statusnih spremembah izdajatelja in spremembi pravno organizacijske oblike izdajatelja, kot so na primer:
– združitev družbe izdajatelja (pripojitev ali spojitev);
– delitev družbe izdajatelja (razdelitev ali oddelitev);
– preoblikovanje izdajatelja v drugo obliko družbe in podobno ter
– drugih spremenjenih okoliščinah in dogodkih, ki predstavljajo spremembo glede na podatke, navedene v prospektu za uvrstitev vrednostnega papirja v kotacijo na borzi in glede na kasnejša obvestila izdajatelja.
Druge cenovno občutljive informacije
41. člen
(1) Poleg poslovnih dogodkov iz 37. do 40. člena pravil mora izdajatelj vrednostnega papirja, ki je sprejet v borzno kotacijo, borzo in javnost na način, kot je določen v 42. členu pravil, seznaniti tudi z drugimi dogodki, povezanimi z njegovim poslovanjem, ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnih papirjev oziroma na sposobnost družbe, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev.
(2) Borza lahko zahteva od izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, objavo določenih podatkov, če presodi, da je to potrebno za ustrezno informiranje vlagateljev.
(3) Borza lahko zahteva od izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, tudi potrditev oziroma zanikanje govoric ali poročil v zvezi z izdajateljem ali vrednostnim papirjem, ki ne izvirajo iz podatkov, ki jih je borzi oziroma javnosti že posredoval, pa so ali bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnega papirja.
Način javne objave cenovno občutljivih informacij
42. člen
(1) Obvestilo o cenovno občutljivih informacijah (pomembnih poslovnih dogodkih) mora vsebovati vse informacije, ki vlagatelju v vrednostne papirje omogočajo presojo položaja in oceno vpliva poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja, predvsem pa naslednje:
– firmo in sedež javne družbe,
– navedbo, da gre za obvestilo na podlagi pravil Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakona o trgu vrednostnih papirjev,
– čas nastopa poslovnega dogodka,
– natančen opis poslovnega dogodka.
(2) Izdajatelj mora objaviti obvestilo o pomembnem poslovnem dogodku na lastne stroške:
– v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije oziroma
– v elektronski obliki, kot jo predpisujejo pravila ter navodila za obveščanje.
(3) Izdajatelj je dolžan objaviti obvestilo o pomembnem poslovnem dogodku takoj po njegovem nastopu oziroma v rokih, ki jih za objavo posameznih dogodkov zahtevajo posebni predpisi.
(4) Izdajatelj, ki je zaradi uvrstitve vrednostnih papirjev na organiziran trg zunaj Republike Slovenije, dolžan objavljati obvestila o svojem poslovanju tudi zunaj Republike Slovenije, mora zagotoviti sočasno objavo obvestil z enako vsebino tudi v Republiki Sloveniji.
(5) Borza omogoča javno objavo obvestil izdajateljev v elektronski obliki na spletnih straneh, katerih naslov je za vsak trgovalni dan objavljen z uradno tečajnico v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije. Borza omogoča dostop do vseh javno objavljenih obvestil na sistemu SEOnet, vključno z obvestili o javnih objavah na drugih mestih, katere so ji skladno s pravili ter navodili za obveščanje posredovali izdajatelji, vsem zainteresiranim osebam, za kar jim ne zaračunava nobenih pristojbin.
(6) Obvestila, ki imajo naravo pomembnega poslovnega dogodka, hkrati pa jih mora izdajatelj objaviti na način, ki je določen v drugih predpisih, mora izdajatelj objaviti na način, ki je posebej predpisan za posamezno obvestilo. Kadar je v teh primerih način objave drugačen, kot ga izdajatelj sicer uporablja na podlagi pravil, mora na način, ki ga uporablja na podlagi pravil, objaviti naslov obvestila, mesto in čas njegove objave.
(7) Izdajatelj, ki namerava spremeniti mesto objave svojih obvestil, mora javnost o tem predhodno obvestiti. Obvestilo o spremembi mesta objave mora izdajatelj objaviti na enak način, kot sicer objavlja obvestila o pomembnih poslovnih dogodkih.
Dolžnosti izdajatelja ob javni objavi cenovno občutljivih informacij
43. člen
(1) Postopek objave mora izdajatelj izpeljati tako, da z objavo ne povzroči neenakega položaja vlagateljev v času trgovanja z vrednostnimi papirji na dan objave obvestila.
(2) Izdajatelj je dolžan pred javno objavo borzi posredovati sporočilo za javnost. Če borza presodi, da je objava nejasna, nepopolna ali zavajajoča, lahko izdajatelja pozove k spremembam oziroma dopolnitvam in v primeru nesodelovanja izdajatelja sama oblikuje sporočilo za javnost.
(3) Informacij, ki jih vsebuje obvestilo, izdajatelj ne sme pred objavo posredovati tretjim osebam.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko izdajatelj posreduje informacije državnim organom na podlagi njihovih pristojnosti. Izdajatelj lahko posreduje informacije tudi osebam, ki delujejo kot njegovi svetovalci oziroma osebam, s katerimi se pogaja ali z njimi sodeluje pri izvedbi posla. Te osebe mora izdajatelj opozoriti, da informacije še niso bile javno objavljene in da imajo zato naravo notranjih informacij.
Tiskovne konference izdajatelja
44. člen
Najpozneje en (1) dan pred sklicem tiskovne konference je izdajatelj dolžan borzo o tem obvestiti. Če je tiskovna konferenca sklicana v času trgovanja, potem borza na dan sklica tiskovne konference zaradi zagotovitve enakomerne obveščenosti investitorjev trgovanje z vrednostnimi papirji tega izdajatelja najmanj pol ure pred začetkom tiskovne konference začasno zaustavi trgovanje do konca trgovalnega dne in o tem obvesti člane borze, javnost in agencijo.
Oprostitev dolžnosti obveščanja v posameznem primeru
45. člen
Izdajatelj lahko vloži zahtevo za oprostitev obveznosti javne objave pod pogoji, ki jih določa ZTVP. O zahtevi odloča agencija.
2.1.4.3. Ukrepi odbora v primeru kršitev obveznosti izdajatelja
Vrste ukrepov
46. člen
(1) V primeru kršitve obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, lahko odbor zoper izdajatelja izreče naslednje ukrepe:
– opomin;
– opomin z objavo v okviru članov borze;
– javni opomin;
– začasna izključitev vrednostnih papirjev iz trgovanja ali trajna izključitev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije.
(2) Izdajatelj, kateremu je bil izrečen ukrep, je dolžan plačati tudi pavšalne stroške postopka ter dejanske stroške izvršitve izrečenega ukrepa, v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom borze.
(3) Izdajatelj lahko vloži ugovor zoper izrečene ukrepe skladno s 7. členom teh pravil. Ugovor zoper ukrep opomina z objavo v okviru članov borze ter zoper ukrep javnega opomina zadržita izvršitev ukrepa.
(4) V primeru trajne izključitve vrednostnih papirjev iz borzne kotacije lahko izdajatelj ponovno zahtevo za sprejem v borzno kotacijo vloži po poteku dveh (2) let.
Izvršitev izrečenih ukrepov
47. člen
Izrečeni ukrepi se izvršijo na naslednji način:
– opomin – z vročitvijo odločbe kršitelju;
– opomin z objavo v okviru članov borze – z vročitvijo odločbe kršitelju in s posredovanjem obvestila članom po pošti ali na drug ustrezen način;
– javni opomin – z vročitvijo odločbe kršitelju in z objavo v dnevniku, ki ga določi odbor, ter na spletnih straneh borze;
– začasna izključitev iz trgovanja – z vročitvijo odločbe kršitelju, s katero odbor izključi vrednostni papir iz trgovanja na borzi za določen čas, z javno objavo v dnevniku, ki ga določi odbor ter začasno izključitvijo vrednostnega papirja iz BTS;
– trajna izključitev iz kotacije na borzi – z vročitvijo odločbe kršitelju, s katero odbor izključi vrednostni papir iz kotacije na borzi, z javno objavo v dnevniku, ki ga določi odbor ter trajno izključitvijo vrednostnega papirja iz BTS.
2.1.5. IZKLJUČITEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Razlogi za izključitev vrednostnega papirja iz borzne kotacije
48. člen
(1) Odbor lahko po poprejšnjem obvestilu agencije izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije po krivdi izdajatelja:
– če se izkaže, da je bil vrednostni papir sprejet na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov;
– če izdajatelj ne dostavi borzi zahtevanih podatkov in informacij.
(2) Odbor lahko po poprejšnjem obvestilu agencije izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije tudi v naslednjih primerih:
– če se z vrednostnim papirjem na borzi ne posluje več kot šest (6) mesecev;
– če izdajatelj ali vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za borzno kotacijo;
– obveznice odbor izključi iz uradnega borznega trga ob nastanku pravnih posledic uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja;
– delnice se ob nastanku pravnih posledic uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja izključijo iz borznega trga in sprejmejo v prosti trg; s tega trga se izključijo, ko izdajatelj preneha obstajati;
– če skupščina delničarjev sprejme sklep o umiku delnic iz organiziranega trga skladno z ZTVP;
– če nastopijo drugi utemeljeni razlogi, za katere odbor ugotovi, da ogrožajo varnost investitorjev.
(3) Odbor v skladu z zakonom izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije tudi na zahtevo agencije.
(4) V primeru izključitve vrednostnega papirja iz kotacije po prvem odstavku tega člena, se lahko vloži ponovna zahteva za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo po preteku dveh (2) let od dneva dokončne odločbe o izključitvi.
Izključitev zaradi umika delnic iz borzne kotacije
49. člen
(1) Če skupščina izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v kotacijo na borzi, sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, odbor sprejme odločbo o izključitvi vrednostnega papirja iz organiziranega trga z odložnim pogojem.
(2) Če so bili na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena navzoči vsi delničarji, je odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, ko odbor prejme kopijo veljavno sprejetega sklepa o umiku v obliki notarsko overjenega zapisnika skupščine delničarjev.
(3) Če na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena niso bili prisotni vsi delničarji družbe, je odložni pogoj izpolnjen, ko odbor prejme pisno izjavo uprave izdajatelja, katerega sklep o umiku je bil na skupščini sprejet soglasno, da v zakonsko predvidenem roku treh (3) mesecev ni prejela pisne odpovedi soglasja s strani delničarjev, ki na skupščini niso bili prisotni.
(4) Odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen tudi v primeru, če je bil sklep o umiku na skupščini sprejet z najmanj 9/10 večino, ko odbor prejme izjavo uprave izdajatelja, da so smiselno izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 542. člena ZGD.
Odgovornost borze
50. člen
V primeru izključitve vrednostnega papirja iz borzne kotacije je izključena odškodninska odgovornost borze v obsegu, kot ga dopušča 265. člen Zakona o obligacijskih razmerjih.
2.1.6. SPREJEM V KOTACIJO IN RAZŠIRITVE KOTACIJE DELNIC IZ NASLOVA POSTOPKOV LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA IN DENACIONALIZACIJE
Zahteva za sprejem ali za razširitev kotacije
51. člen
Če za kotacijo delnic na borzi zaprosi izdajatelj, ki ima celoten razred zadevnih delnic zaradi programa lastninskega preoblikovanja ali postopka denacionalizacije razdeljen na več oznak z različnimi omejitvami prenosljivosti, se mora njegova zahteva glasiti na vse delnice tega razreda.
Smiselna uporaba pravil
52. člen
Kolikor ni drugače določeno, se za sprejem v kotacijo vrednostnih papirjev iz prejšnjega člena smiselno uporabljajo splošne določbe pravil o sprejemu vrednostnih papirjev v kotacijo.
Predložitev dodatne dokumentacije
53. člen
Poleg zahteve za kotacijo in ostale dokumentacije, ki jo določi odbor, mora izdajatelj odboru predložiti še naslednjo dokumentacijo:
– opis razreda delnic s stopnjami prenosljivosti posameznih oznak delnic istega razreda in njihovo število,
– navedbo dejstva, ki določa pretek omejitev prenosljivosti za posamezne oznake delnic istega razreda,
– predviden datum proste prenosljivosti za posamezne oznake delnic istega razreda.
Ugoditev zahtevi
54. člen
V primeru ugodno rešene zahteve uprava določi datum začetka trgovanja samo za tiste delnice razreda, ki so v trenutku odločanja prosto prenosljive.
Dolžnosti izdajatelja
55. člen
Izdajatelj je v primeru ugodno rešene zahteve dolžan borzo pravočasno obveščati o poteku časovnih omejitev prenosljivosti delnic iz naslova lastninskega preoblikovanja oziroma o poteku morebitnih postopkov denacionalizacije, ki se nanašajo na njegovo premoženje.
2.1.7. POTRDILA O LASTNIŠTVU IN VREDNOSTNI PAPIRJI TUJEGA IZDAJATELJA
Smiselna uporaba določb
56. člen
(1) Za postopek sprejema potrdil o lastništvu in vrednostnih papirjev tujih izdajateljev v borzno kotacijo, postopek v primeru sprememb v kapitalu izdajatelja, za obveščanje in poročanje izdajateljev ter za postopek njihove izključitve se poleg določb tega poglavja smiselno uporabljajo določbe pravil, ki veljajo za vrednostne papirje ter izdajatelje iz Republike Slovenije.
(2) Pravila glede obveznosti obveščanja se nanašajo na izdajatelja vrednostnih papirjev, na podlagi katerih so potrdila o lastništvu izdana, za poročanje o njih pa je odgovoren izdajatelj.
Zahteva za sprejem v kotacijo
57. člen
(1) Zahtevi za sprejem tujega vrednostnega papirja v kotacijo mora izdajatelj priložiti tudi listino o vsebini tujega prava, ki velja za vrednostne papirje, na katere se nanaša zahteva.
(2) V primeru iz tretjega odstavka 46. člena ZTVP mora tuj izdajatelj dopolniti prospekt s podatki, ki jih predpiše agencija, zahtevi za sprejem pa mora priložiti tudi listine, s katerimi dokazuje, da so izpolnjeni pogoji za priznanje prospekta skladno z ZTVP.
2.2. VREDNOSTNI PAPIRJI NA PROSTEM TRGU
2.2.1. POSTOPEK SPREJEMA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Sprejem vrednostnih papirjev
58. člen
(1) Uprava z odločbo uvrsti vrednostne papirje na prosti trg na zahtevo izdajatelja oziroma posameznega imetnika vrednostnega papirja ali po uradni dolžnosti, kadar so za to izpolnjeni naslednji pogoji:
– s temi vrednostnimi papirji se lahko trguje na organiziranem trgu;
– so v celoti vplačani,
– so prosto prenosljivi in
– so izdani v nematerializirani obliki.
(2) Dokumentacija, na podlagi katere uprava na zahtevo izdajatelja ali po uradni dolžnosti odloča o sprejemu vrednostnih papirjev na prosti trg, je naslednja:
– dovoljenje agencije za javno ponudbo oziroma za organizirano trgovanje,
– dokazila o uspešno zaključeni javni ponudbi vrednostnih papirjev (pri delnicah izpis iz sodnega registra, pri dolžniških vrednostnih papirjih dvojnik obvestila agenciji o uspešno končani javni ponudbi),
– kopijo izjave o polni vplačanosti vrednostnih papirjev,
– prospekt,
– odločbo KDD o vknjižbi javno ponujenega vrednostnega papirja v register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(3) Uprava lahko uvrsti na prosti trg tudi vrednostni papir, za katerega ni bil izdan prospekt ali dovoljenje agencije, če le to po ZTVP ni potrebno, vendar mora to objaviti v sredstvih javnega obveščanja v skladu s statutom.
Ugovor
59. člen
Zoper odločbo o uvrstitvi ali zavrnitvi uvrstitve vrednostnega papirja v prosti trg je možno podati ugovor na agencijo v roku osem (8) dni po prejemu odločbe. Vložen ugovor zadrži izvršitev odločbe.
2.2.2. SMISELNA UPORABA DOLOČB
Smiselna uporaba določb
60. člen
(1) Za izdajatelje vrednostnih papirjev na prostem trgu se smiselno uporabljajo vse določbe pravil, ki veljajo za borzni trg, razen tistih, ki jih to poglavje pravil ureja drugače.
(2) Na prostem trgu ne veljajo naslednje obveznosti izdajatelja:
– zaveza glede roka in vsebine objave nerevidiranih letnih računovodskih izkazov (34. člen pravil);
– zaveza glede drugega medletnega poročanja (36a. člen pravil);
– zaveza glede izdelave polletnega poročila (36. člen pravil).
(3) Za izdajatelje vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na prostem trgu, glede vsebine ter skrajnega roka objave povzetka revidiranega letnega poročila veljajo določbe 63. ter 64. člena ZTVP.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena so izdajatelji vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na prostem trgu, v primeru izdelave in posredovanja zgoraj naštetih podatkov iz računovodskih izkazov tretjim osebam dolžni ravnati v skladu z določbami 42. – 45. člena pravil.
2.2.3. IZKLJUČITEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Izključitev vrednostnega papirja iz prostega trga
61. člen
(1) Vrednostni papir lahko uprava izključi iz prostega trga v naslednjih primerih:
– če izdajatelj ali vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za trgovanje na prostem trgu;
– če skupščina delničarjev izdajatelja sprejme sklep o umiku delnic iz organiziranega trga, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz 54. člena ZTVP;
– če se izkaže, da je bil vrednostni papir sprejet na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov;
– obveznice in ostale dolžniške vrednostne papirje ob nastanku pravnih posledic uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja, delnice pa, ko izdajatelj preneha obstajati.
(2) Zoper odločbo o izključitvi vrednostnega papirja iz trgovanja na prostem trgu je dovoljen ugovor, ki ga je potrebno vložiti v roku 8 (osem) dni od prejema odločbe. Vložen ugovor ne zadrži izvršitve odločbe. Za odločanje o ugovoru je pristojen nadzorni svet borze.
Izključitev zaradi umika delnic iz trgovanja
62. člen
(1) Če skupščina izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti na prosti trg, sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, uprava borze sprejme odločbo o izključitvi vrednostnega papirja iz organiziranega trga z odložnim pogojem.
(2) Če so bili na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena navzoči vsi delničarji, je odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, ko uprava borze prejme kopijo veljavno sprejetega sklepa o umiku v obliki notarsko overjenega zapisnika skupščine delničarjev.
(3) Če na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena niso bili prisotni vsi delničarji družbe, je odložni pogoj izpolnjen, ko uprava borze prejme pisno izjavo uprave izdajatelja, katerega sklep o umiku je bil na skupščini sprejet soglasno, da v zakonsko predvidenem roku treh (3) mesecev ni prejela pisne odpovedi soglasja s strani delničarjev, ki na skupščini niso bili prisotni.
(4) Odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen tudi v primeru, če je bil sklep o umiku na skupščini sprejet z najmanj 9/10 večino, ko borza prejme izjavo uprave izdajatelja, da so smiselno izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 542. člena ZGD.
2.3. DELNICE INVESTICIJSKIH DRUŽB IN POOBLAŠČENIH INVESTICIJSKIH DRUŽB
Segment trgovanja
63. člen
Delnice ID in delnice PID se sprejemajo v poseben segment borzne kotacije in prostega trga, ki ima oznako – Investicijske družbe.
Sprejem delnic v borzno kotacijo
64. člen
(1) Delnice ID in delnice PID, ki glede na svoje lastnosti in glede na poslovanje njihovega izdajatelja izpolnjujejo zakonske pogoje in pogoje, določene s pravili, so lahko na podlagi zahteve izdajatelja sprejete v borzno kotacijo.
(2) Za sprejem delnic ID in PID v borzno kotacijo se upoštevajo enaki kvantitativni kriteriji kot za sprejem delnic navadnih delniških družb.
(3) O sprejemu delnic ID in PID v borzno kotacijo odloča odbor.
(4) Vlagatelj zahteve mora odboru predložiti:
– dovoljenje agencije za opravljanje dejavnosti DZU za PID oziroma ID, katerega delnice so predmet zahteve za sprejem v borzno kotacijo;
– dovoljenje agencije za ustanovitev ID oziroma PID;
– prospekt za borzno kotacijo;
– sklep KDD o vknjižbi delnic v register nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma kopijo sklepa o izdaji delnic;
– prečiščeno besedilo statuta DZU in ID oziroma PID;
– izpisek iz sodnega registra;
– če se zahteva za sprejem nanaša na delnice PID, mora vlagatelj zahteve predložiti tudi dokazilo o usklajenosti PID z določbami poglavij I-IX ZISDU.
(5) Podrobnejšo vsebino prospekta za borzno kotacijo iz 3. alinee četrtega odstavka tega člena določi uprava.
(6) Vlagatelj zahteve za sprejem delnic ID v borzno kotacijo je lahko samo DZU, ki ima sklenjeno pogodbo o upravljanju ID, katerega delnice se sprejmejo v borzno kotacijo.
Dolžnost poročanja in obveščanja o poslovanju investicijskih družb
65. člen
(1) Na podlagi 106. člena ZISDU mora DZU in pooblaščena DZU dnevno pisno obvestiti borzo o knjigovodski vrednosti delnice ID in/ali PID na posamezen dan. Za delnice PID mora DZU borzi sporočiti tudi knjigovodsko vrednost delnice brez upoštevanja zbranih in še nezamenjanih lastninskih certifikatov. DZU mora omenjene informacije za ID in/ali PID, ki jih upravlja in katerih delnice so uvrščene na organiziran trg, borzi posredovati v pisni obliki na način kot ga z navodili določi borza.
(2) Borza te podatke dnevno objavlja v borzni tečajnici, skupaj z ostalimi informacijami o sklenjenih poslih, ponudbah in povpraševanjih.
(3) Za dolžnost poročanja in obveščanja o poslovanju ID in PID, katerih delnice so uvrščene v borzno kotacijo, veljajo določbe 30. do 43. člena pravil. DZU, ki upravlja ID in/ali PID, mora poleg tega o nameravani spremembi investicijske politike obvestiti borzo in javnost vsaj en (1) mesec dni pred njeno uveljavitvijo.
Postopek v primeru kršitev dolžnosti poročanja in obveščanja
66. člen
(1) Če DZU oziroma pooblaščena DZU borzi ne sporoči oziroma ne sporoči pravočasno zahtevanih podatkov, potem lahko odbor sprejme naslednje ukrepe:
– izreče opomin ali opomin v okviru članov borze DZU oziroma pooblaščeni DZU, ki ni posredovala podatkov;
– izreče javni opomin DZU oziroma pooblaščeni DZU, ki ni posredovala podatkov;
– začasno zaustavi trgovanje z delnicami tiste ID oziroma PID, za katere ni prejela zahtevanih podatkov.
(2) Za izrek ukrepa se smiselno uporabljajo pravila postopka, ki določajo ukrepe zoper izdajatelje vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v borzno kotacijo.
(3) O kršitvi dolžnosti obveščanja in o sprejetem ukrepu borza obvesti agencijo.
Sprejem delnic v prosti trg
67. člen
V prosti trg uprava z odločbo sprejme delnice ID in delnice PID, za katere je borza pridobila naslednjo dokumentacijo:
– dovoljenje agencije za opravljanje dejavnosti DZU, ki upravlja ID ali PID;
– prečiščeno besedilo statuta DZU in ID oziroma PID;
– poročilo o revidiranih računovodskih izkazih za ID oziroma PID za dve (2) leti;
– prospekt za sprejem na organizirani trg;
– sklep KDD o vknjižbi delnic v register nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma kopijo sklepa o izdaji delnic;
– izpisek iz sodnega registra.
Smiselna uporaba določb
68. člen
Za postopek sprejema delnic ID in delnic PID v prosti trg ter dolžnost poročanja in obveščanja se smiselno uporabljajo določbe pravil, ki veljajo za delnice ID in delnice PID v borznem trgu.
Začasna zaustavitev trgovanja z delnicami ID ali PID na prostem trgu
69. člen
(1) Uprava lahko začasno zaustavi trgovanje z delnicami določene ID ali PID, s katerimi se trguje na prostem trgu, če so podane utemeljene okoliščine za zaščito interesov investitorjev, o katerih borzo obvesti agencija s posredovanjem odločbe, ki je bila izdana skladno z določili ZISDU v postopku nadzora nad DZU, ki posamezno ID ali PID upravlja. O sprejetem ukrepu uprava nemudoma obvesti DZU, člane borze, agencijo in javnost.
(2) Zaustavitev traja do javne objave informacije o izdani odločbi in morebitnih obrazložitev s strani DZU s tem v zvezi. Objavo je dolžna na lastne stroške zagotoviti DZU, ki upravlja ID oziroma PID, s katere delnicami je bilo trgovanje zaustavljeno, v časopisu, ki je naveden v prospektu za uvrstitev vrednostnega papirja v prosti trg.
(3) Če DZU v roku treh (3) delovnih dni ne zagotovi javne objave, uprava sprosti trgovanje na prostem trgu. O tem obvesti agencijo, člane in javnost, v obvestilu pa navede tudi besedilo izreka odločbe agencije iz tretjega odstavka tega člena.
2.4. KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI
Sprejem kratkoročnih vrednostnih papirjev
70. člen
(1) Javno ponujene kratkoročne vrednostne papirje sprejema v trgovanje na borzo uprava, ko pridobi naslednjo dokumentacijo:
– dovoljenje agencije za javno ponudbo ali za organizirano trgovanje;
– odločbo agencije o uspešno zaključeni javni ponudbi;
– izjavo o polni vplačanosti vrednostnih papirjev;
– prospekt za borzno kotacijo;
– odločbo KDD o vpisu vrednostnih papirjev v centralni register vrednostnih papirjev.
(2) V primerih, ko je izdajatelj kratkoročnih vrednostnih papirjev Republika Slovenija ali Banka Slovenije, mu skladno z ZTVP ni potrebno predložiti dokumentacije iz prve, druge in četrte alinee prvega odstavka tega člena. Sestavni del dokumentacije so v primeru sprejema zakladnih menic tudi zapisniki o izvedenih avkcijah teh vrednostnih papirjev.
Smiselna uporaba določb
71. člen
Za trgovanje s kratkoročnimi vrednostnimi papirji se smiselno uporabljajo vse določbe pravil, ki veljajo za trgovanje z vrednostnimi papirji na prostem trgu.
3. BORZNI ČLANI IN BORZNI POSREDNIKI
3.1. BORZNI ČLANI
3.1.1. SPREJEM BORZNIH ČLANOV
Postopek
72. člen
(1) Postopek za sprejem v članstvo na borzi se začne na podlagi izpolnjenega predpisanega obrazca zahteve za sprejem v članstvo na borzi (v nadaljevanju: zahteva), ki se vloži v dveh (2) izvodih neposredno pri borzi ali pošlje priporočeno po pošti.
(2) Obrazec zahteve s sklepom predpiše uprava.
Zahteva za sprejem v članstvo
73. člen
(1) Pooblaščeni udeleženec mora obrazcu zahteve priložiti naslednja dokazila o izpolnjevanju pogojev za sprejem v članstvo na borzi:
– statut oziroma družbeno pogodbo v obliki kopije overjenega prepisa notarskega zapisa;
– izpis iz sodnega registra, ki vključuje zadnje spremembe;
– dovoljenje agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji;
– računovodske izkaze za zadnje poslovno leto, pripravljene v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, če pooblaščeni udeleženec že posluje dlje kot eno (1) leto;
– sklep o sprejemu v članstvo v KDD oziroma, če pooblaščeni udeleženec ni član KDD, potem mora priložiti pogodbo s članom KDD, preko katerega bo zagotavljal izpolnitev obveznosti iz sklenjenih poslov na organiziranem trgu.
(2) Uprava lahko od vlagatelja zahteve zahteva tudi, naj ji ta posreduje druge podatke ali dokumentacijo, iz katere izhaja utemeljenost zahteve za sprejem v članstvo. Uprava vlagateljeve zahteve, ki ji podatkov ali dokumentacije ne posreduje, ne sme zavreči kot nepopolne, pač pa o njej odloči na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga.
Zavrženje zahteve
74. člen
(1) Uprava vrne zahtevo, ki ni sestavljena v skladu z določbami prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, vlagatelju v dopolnitev oziroma popravo, pri čemer mu naloži, naj zahtevo dopolni oziroma popravi v roku, ki ne sme biti krajši kot osem (8) in ne daljši kot trideset (30) dni.
(2) Če vlagatelj zahteve v roku iz prejšnjega odstavka zahteve ne dopolni oziroma ne popravi, jo uprava zavrže.
Postopek odločanja uprave o zahtevi
75. člen
(1) Če uprava zahteve v skladu s prejšnjim odstavkom ne zavrže, se začne postopek za vsebinsko obravnavo zahteve in odločanje o njej. Uprava odloča o zadevah na nejavnih sejah.
(2) Predsednik uprave ob pregledu zahteve določi poročevalca, ki bo na seji uprave predstavil vsebino zahteve in uvršča obravnavanje zahtev na dnevni red sej uprave po enakem vrstnem redu, kot je prejel popolne ali popravljene oziroma dopolnjene zahteve.
(3) Uprava odloči o zahtevi najkasneje v roku trideset (30) dni, ko jo je prejela, ali od dneva, ko je bila dopolnjena ali popravljena.
Zavrnitev zahteve
76. člen
Uprava zavrne zahtevo, če ugotovi, da vlagatelj zahteve ne izpolnjuje pogojev za sprejem v članstvo na borzi.
Obvestilo o odločitvi in ugovor
77. člen
(1) Uprava obvesti o svoji odločitvi vlagatelja zahteve v osmih (8) dneh po odločitvi. Če je odločitev pozitivna, je ni potrebno obrazložiti. O sprejemu novega člana se obvesti tudi ostale člane borze.
(2) Če je zahteva za sprejem zavržena ali zavrnjena, mora biti odločitev uprave obrazložena tako, da je razviden razlog za zavrnitev zahteve. V njej mora biti navedeno, da lahko vlagatelj zahteve najkasneje v petnajstih (15) dneh po vročitvi odločitve proti odločitvi vloži ugovor, o katerem bo odločal nadzorni svet.
Ugoditev zahtevi
78. člen
(1) Po ugoditvi zahtevi mora novi član v roku, ki se mu določi v sklepu o sprejemu v članstvo:
– pridobiti ustrezno število delnic borze,
– poskrbeti za zagotovitev izpolnitve sklenjenih borznih poslov,
– skleniti pogodbo o najemu BTS, in
– izpolniti druge obveznosti v skladu s pravili, ki obvezujejo člane borze.
(2) Če novi član svojih obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izpolni v postavljenem roku, lahko uprava v desetih (10) dneh od dneva, ko bi morale biti obveznosti izpolnjene, razveljavi sklep o sprejemu v članstvo.
3.1.2. PRAVICE IN DOLŽNOSTI BORZNIH ČLANOV
Pravice borznih članov
79. člen
Člani borze imajo naslednje pravice:
– uporabljati BTS in preko njega sklepati borzne posle;
– sočasno dobiti informacije, ki jih borza posreduje članom in ki bi lahko vplivale na trgovanje;
– pridobiti na vpogled izvod prospekta za vrednostne papirje, ki so uvrščene v borzno kotacijo;
– dobivati informacije o sprejetih vrednostnih papirjih v borzno kotacijo in prosti trg in sprejetih novih članih borze;
– tekoče dobivati uradne borzne tečajnice in informacije o izključitvah članov iz poslovanja na borzi oziroma umiku vrednostnega papirja iz borzne kotacije in prostega trga in vse podatke, ki jih borza pošilja javnosti;
– sodelovati pri organiziranih oblikah izobraževanja, ki jih organizira borza;
– izvrševati vse pravice iz naslova lastništva nad delnicami borze, kot jih opredeljuje zakon.
Seznam članov borze
80. člen
Seznam vseh članov borze se tekoče objavlja v borznih publikacijah, v sredstvih javnega obveščanja in v prostorih borze.
Dolžnosti borznih članov
81. člen
(1) Člani borze imajo naslednje dolžnosti:
– skrbeti za ugled borze pri javnem nastopanju kot tudi pri poslovanju na borzi;
– skrbeti za spoštovanje in izvajanje pravil in navodil;
– voditi natančno evidenco o prejetih naročilih in sklenjenih borznih poslih na način, kot ga predpisuje agencija v veljavnem sklepu o opravljanju storitev z vrednostnimi papirji;
– predložiti borzi revidirano letno poročilo v osmih (8) dneh po prejemu revizijskega poročila, najkasneje pa v štirih (4) mesecih po izteku koledarskega leta. Člani borze, ki so banke, morajo predložiti revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v roku osmih (8) dni po prejemu revizorjevega poročila oziroma najkasneje v petih (5) mesecih po izteku koledarskega leta.
– najkasneje v tridesetih (30) dneh po zaključku polletja predložiti borzi polletno poročilo;
– dostaviti borzi splošne poslovne pogoje poslovanja in vsakokratno prečiščeno besedilo v primeru morebitnih sprememb;
– nemudoma obvestiti borzo o nastopu plačilne nesposobnosti (insolventnosti), prisilni poravnavi in o začetku stečajnega oziroma likvidacijskega postopka ter o vseh drugih dogodkih, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivali na njihovo finančno stanje in poslovanje;
– sprotno obveščati borzo o vseh spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register (v obliki kopije sklepa registrskega sodišča);
– ne sme omogočiti dostopa in uporabe BTS preko osebnih identifikacijskih elementov drugemu kot borznemu posredniku, kateremu so bili dodeljeni s strani borze;
– plačevati članarino in druge pristojbine v skladu s cenikom borze.
(2) Člani borze, njihovi zaposleni ter borzni posredniki so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, ki so kot poslovna skrivnost določeni v statutu. Uprava s pisnim sklepom lahko natančneje določi vrste podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost.
82. člen
(1) Če se član borze preoblikuje iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo oziroma iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo oziroma v primeru univerzalnega pravnega nasledstva, prevzame preoblikovana družba oziroma njen pravni naslednik vse pravice in obveznosti stare družbe.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko uprava od novooblikovane družbe oziroma univerzalnega pravnega naslednika zahteva, da ji posreduje vso dokumentacijo v zvezi s tem preoblikovanjem.
3.1.3. ZAČASNA ALI TRAJNA IZKLJUČITEV IZ ČLANSTVA NA BORZI TER PRENEHANJE ČLANSTVA
Izključitev člana borze iz poslovanja na borzi
83. člen
(1) Uprava lahko izključi člana iz poslovanja na borzi za določen čas ali trajno v naslednjih primerih:
– če je bil član sprejet na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov;
– če član ne izpolnjuje svojih obveznosti do borze;
– če član ne obvesti borze o dogodkih oziroma okoliščinah, ki jih določajo splošni akti borze;
– če član ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za članstvo;
– če član huje krši pravila borze;
– če član v nasprotju s 196. členom teh pravil ne omogoči pregleda dokumentacije v zvezi s posli z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu;
– če so podane utemeljene okoliščine za zaščito interesov investitorjev.
(2) Sklep o izključitvi iz članstva na borzi sprejme uprava. Zoper ta sklep je dovoljeno vložiti ugovor na nadzorni svet v roku osem (8) dni od vročitve sklepa. Vložen ugovor ne zadrži izvršitve sklepa.
(3) V primeru izreka ukrepa trajne izključitve borzni član ne more več vložiti ponovne zahteve za članstvo na borzi.
Prenehanje članstva na borzi
84. člen
(1) Članstvo na borzi preneha:
– če član borzi pisno sporoči, da ne želi več biti član borze, najkasneje v roku trideset (30) dni od prejema obvestila člana;
– v primeru nastopa pravnih posledic začetka stečaja oziroma likvidacije člana;
– če član preneha obstajati.
(2) Sklep o prenehanju članstva na borzi sprejme uprava.
Začasna izključitev
85. člen
(1) Člana borze, za katerega uprava utemeljeno sumi, da opravlja dejanja, ki so s pravili ali z drugimi akti borze prepovedana, lahko uprava začasno izključi iz poslovanja na borzi.
(2) Začasna izključitev lahko traja najdalj do sprejema dokončne odločitve uprave ali dokončne odločitve častnega sodišča, če postopek poteka pred njim. V tem času se izvrševanje naročil člana v BTS zadrži.
Obvestilo agenciji in prenehanje veljavnosti pooblastil
86. člen
(1) O začasni izključitvi, izključitvi za določen čas ali za trajno se obvesti agencijo in če to zahtevajo interesi investitorjev, tudi javnost.
(2) V primerih izključitve iz poslovanja na borzi oziroma prenehanja članstva preneha veljavnost pooblastil pooblaščenih borznih posrednikov izključenega člana za sklepanje borznih poslov.
3.2. BORZNI POSREDNIKI
3.2.1. SPREJEM BORZNEGA POSREDNIKA V POSLOVANJE NA BORZI
Borzni posrednik
87. člen
(1) Borzni posrednik je fizična oseba, ki je pooblaščena za sklepanje borznih poslov s strani člana borze, če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje ZTVP.
(2) Borzne posrednike sprejema v borzno poslovanje uprava na podlagi podpisane zaprisege in predložitve pooblastila člana borze, da zanj opravlja borzne posle v skladu s pravili. O sprejemu se obvesti člane borze in agencijo.
Omejitev pooblastila za sklepanje borznih poslov
88. člen
Borzni posredniki, ki poslujejo z vrednostnimi papirji na borzi, so lahko pooblaščeni za zastopanje samo enega člana borze.
3.2.2. PRAVICE IN DOLŽNOSTI BORZNIH POSREDNIKOV
Pravice borznih posrednikov
89. člen
Pravice borznih posrednikov so:
– uporabljati BTS in sklepati borzne posle za člana borze preko BTS;
– udeleževati se organiziranih oblik izobraževanja in usposabljanja, ki jih organizira borza;
– zahtevati podatke in obvestila, ki jih borza posreduje ostalim borznim posrednikom;
– dajati borzi predloge, pobude in pripombe v zvezi s poslovanjem na borzi.
Dolžnosti borznih posrednikov
90. člen
Dolžnosti borznih posrednikov so:
– posredovanje morajo opravljati vestno in v dobro komitentov tako, da se izogibajo vsakega ravnanja, ki bi utegnilo zbuditi dvom v nepristranskost, omajati zaupanje v njihovo delo ali v pravilnost listin, ki jih izdajajo;
– varovati zaupnost nalogov, razgovorov in sklepov o poslu, razen če nalogodajalec oziroma komitent izrecno odobri kaj drugega ali če narava posla narekuje drugačne postopke;
– voditi evidenc naročil in sklenjenih poslov v skladu s Sklepom o opravljanju storitev z vrednostnimi papirji;
– na zahtevo strank izstavljati izpise iz evidence naročil, ki so povezani s posli strank;
– vestno označiti in hraniti dokumentacijo v zvezi z borznim poslovanjem;
– izvajati pravila in navodila borze;
– skrbeti za ugled borze pri javnem nastopanju kot tudi pri poslovanju na borzi;
– ne sme omogočiti tretjim osebam dostopa in uporabe BTS preko njegovih osebnih identifikacijskih elementov;
– opozarjati organe borze o ugotovljenih nepravilnostih v zvezi s BTS (tehnične napake oziroma pomanjkljivosti).
3.2.3. ZAČASNA ALI TRAJNA IZKLJUČITEV BORZNEGA POSREDNIKA IZ POSLOVANJA NA BORZI TER PRENEHANJE PRAVICE DO POSLOVANJA
Izključitev borznega posrednika iz poslovanja na borzi
91. člen
(1) Borznega posrednika lahko uprava s sklepom izključi iz poslovanja na borzi za določen čas ali trajno zlasti v naslednjih primerih:
– če je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper pravni promet, zoper premoženje in sicer za obdobje največ pet (5) let po pravnomočnosti sodbe, vendar ne manj kot dve (2) leti po prestani kazni zapora;
– če mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer za čas trajanja prepovedi;
– če borzni posrednik huje krši pravila.
(2) O tej odločitvi se obvesti agencijo. Na izrek ukrepa iz prejšnjega odstavka tega člena je možen ugovor na nadzorni svet v roku osem (8) dni po prejemu sklepa. Ugovor zadrži izvršitev ukrepa.
(3) V primeru izreka ukrepa trajne izključitve borzni posrednik ne more več vložiti ponovne zahteve za poslovanje na borzi.
Začasna izključitev
92. člen
(1) Borznega posrednika, za katerega uprava utemeljeno sumi, da opravlja dejanja, ki so s pravili ali z drugimi akti borze prepovedana, lahko uprava začasno izključi iz poslovanja na borzi.
(2) Začasna izključitev lahko traja najdlje do sprejema dokončne odločitve uprave ali dokončne odločitve častnega sodišča, če postopek poteka pred njim.
(3) O tej odločitvi se obvesti agencijo.
Prenehanje pravice borznega posrednika do poslovanja na borzi
93. člen
(1) Pravica do poslovanja na borzi borznemu posredniku preneha:
– če posredniku preneha veljati pooblastilo za zastopanje s strani člana borze;
– na podlagi izrečenega ukrepa pristojnega organa borze;
– če mu agencija začasno ali trajno odvzame licenco za opravljanje poslov.
(2) Sklep o tem sprejme uprava. Borzni posrednik lahko poda ugovor zoper ta sklep na nadzorni svet v roku osem (8) dni po njegovem prejemu. Ugovor ne zadrži izvršitve ukrepa.
4. TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
4.1. TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI V BORZNI KOTACIJI
Borzni posli
94. člen
(1) Borzni posli so nakupi in prodaje vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo in jih sklenejo člani borze preko BTS.
(2) Borzni posli so lahko promptni ali pa terminski. Terminske borzne posle urejajo posebna pravila borze.
(3) Promptni borzni posli so tisti, pri katerih se obveznosti iz sklenjenih borznih poslov izpolnijo v roku dveh (2) delovnih dni po sklenitvi posla (T+2) oziroma v skladu s pravili KDD.
Stranke borznih poslov
95. člen
Borzne posle lahko sklepajo samo člani borze.
96. člen
Pooblaščeni borzni posredniki morajo imeti pooblastilo za opravljanje vseh ali samo nekaterih borznih poslov in sicer na obrazcu, ki ga izda borza.
Predmet borznih poslov
97. člen
Predmet borznih poslov so serijski vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, ki so sprejeti v borzno kotacijo in vsebujejo vse nezapadle pripadajoče kupone oziroma vse nezapadle pravice in obveznosti.
98. člen
Uprava določi dan, od katerega dalje se s predmetom borznih poslov trguje brez kupona za izplačilo obresti oziroma dividende.
99. člen
(1) Obveznice kotirajo brez kupona štiri (4) trgovalne dni pred zapadlostjo kupona.
(2) Uprava lahko spremeni rok iz prvega odstavka tega člena.
(3) Pri delnicah uprava določi datum začetka sklepanja poslov brez kupona oziroma brez dividende glede na datum, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende. V objavi začetka sklepanja poslov brez dividende se navede tudi višina dividende in datum izplačila.
Cena
100. člen
(1) V borznem poslovanju je cena vrednostnih papirjev izražena s tečajem, ki je večji od nič (0).
(2) Tečaj delnic je izražen v slovenskih tolarjih (SIT) za posamezen lot.
(3) Tečaj obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev je izražen v odstotkih od nominalne vrednosti ali v odstotkih od še neizplačane glavnice (anuitetne obveznice) brez pripisanih obresti.
(4) Kupec obveznic oziroma drugih dolžniških vrednostnih papirjev je dolžan poleg kupnine iz tretjega odstavka tega člena plačati tudi natečene, toda še nezapadle obresti v skladu s pravili KDD. Pripis natečenih obresti, ki jih dolguje kupec obveznic prodajalcu, se izračuna ob izračunu, izravnavi in izpolnitvi obveznosti iz sklenjenih borznih poslov KDD.
Način trgovanja
101. člen
(1) Člani borze lahko lastna naročila z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, izvršujejo le preko BTS. Izven BTS se lahko sklepajo posli v primeru poslovanja s svežnji vrednostnih papirjev iz 166. člena pravil in v primerih, ki jih dopušča ZTVP.
(2) BTS je računalniško podprt informacijski sistem, ki omogoča predvsem vnos, spreminjanje in odstranitev naročil, sklenitev borznih poslov, pregledovanje naročil in sklenjenih borznih poslov, pregled informacij o trgovanju in vrednostnih papirjih, ki kotirajo na borzi.
Uporaba BTS
102. člen
Borzni posredniki so preko svoje delovne postaje, ki jo morajo registrirati pri borzi, povezani s sistemom BTS. Vsak borzni posrednik ima osebne identifikacijske elemente, ki mu omogočajo dostop do sistema, izvajanje operacij v sistemu in dostop do podatkov, za katere je pooblaščen. Borzni posredniki odgovarjajo za resničnost in točnost podatkov, ki jih vnesejo v BTS.
103. člen
(1) Uporaba osebnih identifikacijskih elementov je dovoljena samo pooblaščenemu borznemu posredniku, kateremu so bili dodeljeni.
(2) Za zlorabe je v razmerju do borze odgovoren pooblaščeni borzni posrednik, pod čigar osebnimi identifikacijskimi elementi pride do zlorabe, oziroma član borze, če je soodgovoren za zlorabo.
Trgovalni dnevi
104. člen
Borzno trgovanje poteka vsak delovni dan. Ob državnih praznikih, drugih dela prostih dnevih in v primeru posebnih okoliščin se na borzi ne trguje. Uprava določa časovni razpored borznega trgovanja. Spremembo je potrebno objaviti najmanj pet (5) dni pred predvideno spremembo.
Trajanje borznega trgovanja
105. člen
(1) Trg je odprt za sklepanje poslov od 9:30 do 13:00 ure.
(2) Trg je odprt za upravljanje z naročili (vnos, spremembe, odstranitve ali potrditve naročil) vsak trgovalni dan med 8.00 in 13.00 uro ter 14.00 in 16.00 uro.
(3) Čas trgovanja oziroma čas upravljanja z naročili se lahko s sklepom uprave podaljša oziroma skrajša.
Ponudba in sprejem ponudbe
106. člen
Ponudbe za sklenitve borznih poslov in sprejemi ponudb se vnašajo v BTS v obliki naročil.
Borzno posredovanje
107. člen
(1) Pred sprejemom prvega naročila posamezne stranke za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev mora član borze s to stranko skleniti splošno pogodbo o borznem posredovanju v pisni obliki. Pogodba o borznem posredovanju je pogodba, s katero se član borze zaveže izvrševati nakupe in prodaje vrednostnih papirjev po nalogih in za račun stranke, stranka pa se zaveže za opravljanje teh storitev plačevati provizijo.
(2) Vsako naročilo članu borze, ki ga dobi od svoje stranke, mora vsebovati vse potrebne podatke za nemoteno in jasno izvršitev naročila, zlasti pa vrsto naročila, rok veljavnosti, vrsto in količino vrednostnega papirja, ki je predmet naročila.
Stanja vrednostnih papirjev
108. člen
(1) V sistemu BTS se posamezen vrednostni papir lahko nahaja v enem od naslednjih stanj:
– trgovan – z njim se lahko trguje preko BTS skladno s pravili;
– zadržan – sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov z njim, vnos naročil je možen;
– zaustavljen – sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov z njim, vnos naročil ni možen;
– začasno ali trajno izključen – vrednostni papir se začasno ali trajno izključi iz sistema BTS.
(2) Stanje vrednostnega papirja se spremeni na podlagi sklepa uprave ali odbora, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz pravil.
Sprejemanje naročil strank
109. člen
(1) Član borze sprejema naročila strank za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev na sedežu družbe oziroma v poslovalnici, ki izvršuje naročila strank.
(2) Član borze lahko sprejema pisna naročila strank tudi v lastni poslovalnici, ki ne izvršuje naročil strank oziroma v poslovalnici pravnih oseb, ki v imenu in za račun člana borze sprejemajo naročila strank, če se stranka v tej poslovalnici člana borze oziroma pravne osebe osebno zglasi.
(3) Kadar član borze sprejema naročila na način iz drugega odstavka tega člena, morajo splošni pogoji poslovanja člana borze določati rok, v katerem mora biti naročilo posredovano na sedež člana borze oziroma poslovalnice člana borze, ki izvršuje naročila strank. Na to določbo splošnih pogojev poslovanja mora biti stranka ob izročitvi naročila izrecno opozorjena.
(4) Šteje se, da je naročilo prejeto, ko ga prejme član borze na sedežu oziroma poslovalnici člana borze, ki izvršuje naročila strank.
Potrdilo o prejemu naročila stranke
110. člen
(1) Član borze mora stranki posredovati potrdilo o prejemu naročila, ki vsebuje:
1. oznako, da gre za potrdilo o prejemu naročila;
2. ime in priimek stranke oziroma firmo stranke, ki je pravna oseba;
3. številko računa stranke;
4. datum in natančen čas (uro in minuto) prejema naročila, v primeru iz drugega odstavka 107. člena pravil tudi datum in čas izročitve naročila;
5. oznako vrednostnega papirja;
6. vrsto naročila (nakupno, prodajno);
7. tip naročila glede na ceno in čas veljavnosti;
8. količino;
9. morebitne druge pogoje za izvršitev naročila;
10. firmo člana borze in poslovalnico člana borze oziroma pravne osebe iz drugega odstavka 109. člena pravil, v kateri je stranka izročila naročilo;
11. ime in priimek osebe ter podpis odgovorne osebe člana borze.
(2) V primeru podanega naročila s preudarkom iz 114. člena pravil mora potrdilo o prejemu naročila vsebovati tudi določbo, da je stranka člana borze pooblastila, da izvrši naročilo takrat, ko bo ocenil, da je to najugodneje za interese stranke, in določbo, da naročilo preneha veljati z iztekom dne, ko ga je član borze prejel.
(3) Član borze mora stranki poslati potrdilo o prejemu naročila najkasneje naslednji delovni dan po prejemu naročila.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi v primeru spremembe oziroma preklica naročila.
Odklonitev sprejema naročila
111. člen
(1) Če član borze noče sprejeti naročila stranke, mora stranko o tem obvestiti takoj po prejemu naročila. V obvestilu mora navesti razlog odklonitve sprejema naročila.
(2) Kadar splošni pogoji poslovanja člana borze določajo, da član borze ni dolžan sprejeti naročila za prodajo vrednostnih papirjev, dokler stranka vrednostnih papirjev, ki so predmet naročila, ne prenese na račun stranke pri članu borze, teče rok za obvestilo iz prvega odstavka tega člena od takrat:
– ko član borze lahko ugotovi, da stranka na računu stranke pri članu borze nima vrednostnih papirjev oziroma zadostne količine vrednostnih papirjev, ki so predmet naročila stranke; oziroma
– kadar stranka sočasno z naročilom za prodajo članu borze posreduje ustrezen nalog za prenos vrednostnih papirjev med računi istega imetnika, ko član borze lahko ugotovi, da takšnega naloga ni mogoče izvršiti.
(3) Kadar v primeru naročila za nakup član borze zahteva od stranke, da pred izvršitvijo naročila založi predujem, teče rok za obvestilo iz prvega odstavka tega člena od takrat, ko član borze lahko ugotovi, da predujem v dogovorjenem roku ni bil založen.
Izvrševanje naročil
112. člen
(1) Član borze sme lastna naročila za nakup oziroma prodajo tržnih vrednostnih papirjev izvrševati samo preko BTS, razen v primeru poslovanja s svežnji vrednostnih papirjev iz 166. člena pravil.
(2) Član borze mora izvršiti naročilo stranke tako, kot se glasi.
(3) Če stranka v naročilu ne določi cene, po kateri mora član borze izvršiti naročilo za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev, takšno naročilo preneha veljati z iztekom dne, ko ga je član borze prejel.
Način izvrševanja naročil strank
113. člen
(1) Član borze izvršuje naročila strank za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev z vnosom ustrezne ponudbe oziroma povpraševanja v BTS.
(2) Član borze mora izvršiti naročilo stranke takoj, ko so izpolnjeni pogoji za izvršitev naročila. Šteje se, da so pogoji za izvršitev izpolnjeni, ko član borze prejme naročilo (četrti odstavek 109. člena pravil) in se izteče rok za odklonitev naročila (111. člen pravil) ter to omogočajo pravila o delovanju BTS.
(3) Član borze mora izvrševati naročila strank za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev po vrstnem redu prejema ustreznih naročil za takšen nakup oziroma prodajo.
(4) Član borze ne sme kupiti oziroma prodati vrednostnih papirjev za svoj račun ali za račun zaposlenega pri članu borze, če zaradi takšnega nakupa oziroma prodaje ne bi mogel izvršiti sočasnega naročila stranke za nakup oziroma prodajo oziroma bi bilo to mogoče izvršiti samo pod za stranko manj ugodnimi pogoji.
Izvrševanje naročil s preudarkom
114. člen
(1) Naročilo s preudarkom je posebna vrsta naročila, pri katerem naročnik ne določi tečaja za nakup ali prodajo vrednostnega papirja. V BTS se vnese po presoji borznega posrednika, v skladu s 126. členom pravil. Če to naročilo ni izvršeno v teku trgovalnega dne, preneha veljati in ga mora borzni posrednik odstraniti iz BTS. Borzni posrednik mora izvršiti naročila s preudarkom, ki se nanašajo na isti vrednostni papir, glede na vrstni red njihovega prejema.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 113. člena pravil mora član borze izvršiti naročilo s preudarkom, takrat kadar s skrbnostjo dobrega strokovnjaka oceni, da je glede na stanje na trgu izvršitev naročila najugodnejša za interese stranke.
(3) Pri izvrševanju naročila s preudarkom član borze ne sme vnesti nasprotnega naročila za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za svoj račun oziroma račun zaposlenega pri članu borze z namenom, da pride do sklenitve posla z uskladitvijo pogojev ponudbe oziroma povpraševanja za račun stranke, s pogoji povpraševanja oziroma ponudbe za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za račun člana borze oziroma zaposlenega pri članu borze.
Izvrševanje naročil za račun več strank
115. člen
(1) Kadar član borze sočasno sprejme več naročil s preudarkom oziroma kadar sočasno prejme več naročil strank za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev z enakimi pogoji izvršitve, lahko takšna naročila združi v eno naročilo in ga izvrši (v nadaljnjem besedilu: naročila za skupni račun).
(2) Pri trgovanju za skupni račun borzno posredniška družba ne sme sklepati poslov za svoj račun oziroma račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi.
(3) Kadar se na osnovi naročila za skupni račun sklene eden ali več poslov, mora član borze pravice in obveznosti iz takšnega posla oziroma poslov prenesti na stranke po naslednjih pravilih:
1. če je posel oziroma posle sklenil za enako ceno, količina vrednostnih papirjev pa ne zadošča za izvršitev celotnih naročil vseh strank, se najprej v celoti izvrši naročilo tiste stranke, ki ga je član borze prejel pred naročilom naslednje stranke;
2. če je posle sklenil po različnih cenah, se za najugodnejšo ceno najprej v celoti izvrši naročilo tiste stranke, ki ga je član borze prejel pred naročilom naslednje stranke.
(4) Določba tretjega odstavka tega člena se ne uporablja za naročila, povezana z gospodarjenjem z vrednostnimi papirji.
Izročitev vrednostnih papirjev stranki
116. člen
Član borze mora v skladu s pravili, ki urejajo izpolnitev obveznosti iz sklenjenih borznih poslov, zagotoviti, da se na dan izpolnitve posla vrednostni papirji, ki jih je kupil za račun posamezne stranke, preknjižijo na račun te stranke.
Denarna sredstva strank
117. člen
(1) Član borze mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, odpreti poseben račun, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov, ki jih je sklenil za račun strank, in vodi denarna sredstva strank.
(2) Član borze preko računa iz prvega odstavka tega člena ne sme sprejemati vplačil in opravljati izplačil iz poslov, ki jih je sklenil za svoj račun.
(3) Član borze mora kupnino, zneske vnovčenih kuponov oziroma dividend oziroma neizkoriščeni predujem nakazati stranki naslednji delovni dan, šteto od:
– prejema kupnine iz posla, ki ga je sklenil za račun stranke;
– vnovčenja dividend oziroma kuponov iz vrednostnih papirjev, katerih imetnik je stranka;
– preklica naročila, v zvezi s katerim je stranka plačala predujem;
če se nista član borze in stranka drugače dogovorila.
(4) Član borze ne sme uporabljati denarnih sredstev strank niti za svoj račun niti za račun drugih strank.
Obračun opravljenega posla
118. člen
(1) Član borze mora najkasneje naslednji delovni dan po izpolnitvi obveznosti iz posla, ki ga je sklenil za račun stranke, stranki poslati obračun opravljenega posla.
(2) Obračun iz prvega odstavka tega člena mora obsegati naslednje podatke:
1. ime in priimek oziroma firmo stranke;
2. številko računa stranke;
3. oznako vrednostnega papirja;
4. količino;
5. ceno;
6. vrsto posla (nakup oziroma prodaja);
7. način izvršitve naročila (naročilo izvršeno neposredno za račun stranke ali je naročilo izvršila druga oseba, z navedbo firme in sedeža te osebe in opredelitvijo odgovornosti družbe za ravnanje te druge osebe);
8. datum in natančen čas sklenitve posla;
9. obračun provizij;
10. stroške, ki so nastali pri poslu z vrednostnimi papirji v tujini in jih plača stranka;
11. poračun morebitnega predujma za nakup;
12. skupno višino obveznosti oziroma terjatev stranke po poračunu morebitnega predujma;
13. podpis odgovorne osebe družbe.
Evidenca naročil in poslov z vrednostnimi papirji
119. člen
Člani borze morajo voditi evidenco naročil, v katero vpisujejo vsa naročila strank v zvezi z nakupi in s prodajo vrednostnih papirjev v skladu z veljavnim sklepom agencije o opravljanju storitev z vrednostnimi papirji.
120. člen
Član borze mora hraniti evidenco vseh naročil in evidenco o vseh sklenjenih poslih najmanj pet let od zaključka poslovnega leta, v katerem je prišlo do poslovnega dogodka, ki ga dokumenti izkazujejo.
Stanja naročil
121. člen
(1) V sistemu BTS se posamezno naročilo lahko nahaja v enem od naslednjih stanj:
– aktivno – njihovo izvrševanje je v skladu s cenovnimi omejitvami iz 151. člena pravil;
– neaktivno – naročilo, katerega izvrševanje bi pomenilo kršitev določil 151. člena pravil. Sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov, kjer bi bila udeležena neaktivna naročila;
– zadržano – naročilo, katerega ni dopustno izvršiti. Naročila lahko v skladu s pravili zadrži borza ali član. Ponovno jih lahko aktivira le član. Pri aktiviranju dobijo novo časovno oznako in se glede na omejitve iz 151. člena pravil postavijo v aktivno oziroma neaktivno stanje;
– odstranjeno – naročilo, ki je bilo umaknjeno iz BTS zaradi izpolnitve, preteka roka veljavnosti, preklica s strani borze ali preklica s strani člana borze.
(2) Sistem BTS pri spremembi mejnih vrednosti omejitev iz 151. člena pravil prestavi naročilo v ustrezno aktivno oziroma neaktivno stanje. Pri tem se ne spremeni časovna oznaka naročila.
(3) Sistem BTS pred začetkom upravljanja z naročili posameznega trgovalnega dne prestavi vsa naročila, ki jim je potekel rok veljavnosti, v stanje “odstranjeno”.
Vrste naročil
122. člen
Naročila glede določitve tečaja delimo na naslednja osnovna tipa naročil:
– tržno naročilo – naročnik ne postavlja omejitev glede tečaja;
– omejeno naročilo – naročnik določi še sprejemljiv tečaj nakupa (najvišji) oziroma prodaje (najnižji).
Obvezne sestavine pri vnosu naročil v BTS
123. člen
Pri vnosu naročila v BTS so obvezne naslednje sestavine:
– oznaka člana borze;
– oznaka vrednostnega papirja;
– količina vrednostnih papirjev za nakup in/ali prodajo;
– vrsta računa;
– oznaka računa.
124. člen
Pri vnosu naročila v BTS so opcijski naslednji podatki:
– tečaj vrednostnega papirja;
– časovne omejitve (pogoji), ki določajo časovno veljavnost posameznega naročila;
– posebni pogoji, povezani s prikazom;
– posebni pogoji, povezani z izvršitvijo količine naročila;
– sklic, ki služi kot referenca borznemu posredniku za naročnika.
Čas vnosa naročila
125. člen
Čas vnosa naročila je čas, ki ga BTS dodeli naročilu ob njegovi registraciji v BTS. Pri določanju časovne oznake naročila se upošteva čas sistema BTS.
Vrstni red naročil
126. člen
(1) Pri vnosu naročila v BTS le-ta vsakemu naročilu dodeli časovno oznako, ki je enaka času vnosa.
(2) Vrstni red naročil BTS določa tako, da imajo pri izvrševanju aktivnih nakupnih naročil prednost aktivna naročila z višjo ceno oziroma pri izvrševanju aktivnih prodajnih naročil aktivna naročila z nižjo ceno. Če je v okviru iste cene več aktivnih naročil, se vrstni red določi tako, da imajo prednost aktivna naročila z manjšo časovno oznako. Zadržana naročila se pri določanju vrstnega reda ne upoštevajo.
(3) Kolikor ima naročilo s posebnim pogojem izvršitve glede na določila predhodnega odstavka prednost pred posameznimi drugimi naročili, pa ga zaradi posebnega pogoja ni možno izvršiti, se ga pri izvrševanju posameznega protinaročila preskoči. Izvrševanje protinaročila se nadaljuje na naslednjem naročilu po vrstnem redu glede na predhodni odstavek.
(4) Sklepanje poslov mimo vrstnega reda naročil iz predhodnih dveh odstavkov ni dovoljeno.
(5) Če se spremeni cena, vrsta in oznaka računa; doda, spremeni ali briše posebni pogoj ali poveča skupna količina naročila, se naročilu dodeli nova časovna oznaka, ki je enaka času spremembe naročila.
Vnos naročil v BTS
127. člen
(1) Borzni posredniki lahko vnašajo v BTS še naslednje vrste naročil:
– naročila brez dodatnih ali posebnih pogojev;
– naročila z dodatnimi pogoji načina prikaza in izvršitve;
– naročila z dodatnimi pogoji časa izvršitve;
– naročila s posebnimi pogoji izvršitve.
(2) Pri vnosu naročila so dovoljene določene kombinacije dveh ali več različnih vrst naročil. Kolikor ni drugače vneseno, je naročilo v BTS sprejeto kot dnevno naročilo.
Naročila brez dodatnih ali posebnih pogojev
128. člen
Naročila brez dodatnih ali posebnih pogojev so naročila, pri katerih je poleg obveznih sestavin naročila pri vnosu v BTS dovoljen le vnos tečaja. Možna so naročila v obliki tržnih ali omejenih naročil.
Naročila z dodatnimi pogoji načina prikaza in izvršitve
129. člen
Naročila z dodatnimi pogoji načina prikaza in izvršitve so naročila, kjer se poleg obveznih sestavin vnosa vnesejo podatki, ki pomenijo dodatne pogoje za sklenitev posla oziroma za prikaz naročila na trgu. Možna so naslednja naročila z dodatnimi pogoji načina prikaza in izvršitve:
– naročilo z razponom – omogoča z enkratnim vnosom nakup ali prodajo vrednostnega papirja po različnih tečajih do navedene omejitve oziroma do omejitev v 151. členu pravil. Neizvršena količina naročila ostane v BTS s tečajem vnesenega naročila. Naročilo z razponom je možno le, ko je trg odprt in če obstaja nasprotno naročilo z boljšim ali enakim tečajem, kot je vsebovano v naročilu člana borze. Uporaba drugih dodatnih ali posebnih pogojev ni mogoča.
– naročilo z razponom in odstranitvijo neizvršene količine – omogoča z enkratnim vnosom nakup ali prodajo vrednostnega papirja po različnih tečajih do navedene omejitve oziroma do omejitev v 151. členu pravil, pri čemer se neizvršena količina naročila odstrani iz sistema BTS. Naročilo z razponom in odstranitvijo neizvršene količine je možno le, ko je trg odprt in če obstaja nasprotno naročilo z boljšim ali enakim tečajem, kot je vsebovano v naročilu člana borze. Uporaba drugih dodatnih ali posebnih pogojev ni mogoča.
– naročilo s skrito količino – je naročilo, pri katerem na trgu ni prikazana celotna količina naročila vrednostnih papirjev. Na trgu je prikazana le vidna količina naročila, preostanek celotne količine naročila pa je shranjen v skriti količini naročila, ki na trgu ni vidna. Pri “vse ali nič” naročilih vnos skrite količine ni možen. V BTS je takšno naročilo ustrezno označeno. Uporaba drugih dodatnih pogojev načina prikaza in izvršitve ni mogoča.
Naročila z dodatnimi pogoji časa izvršitve
130. člen
(1) Naročila z dodatnimi pogoji časa izvršitve so naročila, kjer so poleg obveznih sestavin vnosa naročila podani tudi časovni pogoji veljavnosti naročila. Kolikor ni v BTS drugače vneseno, je naročilo vneseno kot dnevno naročilo. Možna je dodatna uporaba skrite količine ali posebnih pogojev izvršitve. Možne so naslednje oblike naročila z dodatnim pogojem časovne veljavnosti:
– dnevno naročilo – velja samo isti dan, kot je bilo vneseno; neizvršena dnevna naročila BTS ob zaprtju avtomatično odstrani pred začetkom naslednjega trgovalnega dne.
– odprto naročilo – velja do izvršitve na trgu oziroma do odstranitve s strani člana borze, ki ga je vnesel. Odprto naročilo velja največ stoosemdeset (180) koledarskih dni od dne vnosa naročila, zadnje spremembe naročila ali od dne potrditve naročila. BIS omogoča pregled seznama naročil, ki bodo odstranjena v določenem prihodnjem obdobju.
– naročilo do vključno določenega datuma – je naročilo, ki velja od trenutka vnosa do izvršitve na trgu oziroma do vključno določenega datuma. Tudi naročilo do vključno določenega datuma velja največ stoosemdeset (180) koledarskih dni od dne vnosa naročila, zadnje spremembe naročila ali od dne potrditve naročila. BIS omogoča pregled seznama naročil, ki bodo odstranjena v določenem prihodnjem obdobju.
(2) Za podaljšanje roka veljavnosti naročila za novih stoosemdeset (180) koledarskih dni borza članu omogoča potrditev naročila, pri čemer se časovna oznaka naročila ne spremeni.
Naročila s posebnimi pogoji izvršitve
131. člen
(1) Naročila s posebnimi pogoji izvršitve so naročila, pri katerih se poleg obveznih sestavin pri vnosu naročila poda tudi omejitev najmanjše možne količine, s katero je možno skleniti posel.
(2) Takšna naročila se na trgu prikažejo ločeno od naročil brez posebnih pogojev ter so ustrezno označena. Takšna naročila se ne upoštevajo pri izračunu ravnotežnega tečaja.
Vrste naročil s posebnimi pogoji izvršitve
132. člen
Vrste naročil s posebnimi pogoji izvršitve so:
– ’vse ali nič’ naročilo – je naročilo, ki se izvrši samo, če se izvrši celotna količina naročila. Naročilo se na trgu prikaže ločeno od naročil brez posebnih pogojev in je ustrezno označeno. Možna je uporaba pogojev časovne veljavnosti naročila.
– naročilo z minimalno količino prvega sklenjenega posla – je naročilo, pri katerem se prvi posel sklene s količino, ki je enaka ali večja od minimalne količine, ki jo določi član borze, preostali del naročila pa se spremeni v omejeno naročilo. Možna je uporaba pogojev časovne veljavnosti naročila.
– naročilo z minimalno količino vseh sklenjenih poslov – je naročilo, pri katerem se posli sklenejo samo s količino, ki je enaka ali večja od minimalne količine, ki jo določi član borze. Kolikor je preostali del naročila manjši od minimalne količine naročila, se naročilo spremeni tako, da je minimalna količina enaka preostali količini naročila. Možna je uporaba pogojev časovne veljavnosti naročila.
Količina pri sklepanju borznih poslov
133. člen
(1) Preko BTS se trguje z vrednostnimi papirji v lotih, ki jih določi uprava. En (1) lot predstavlja količinsko enoto za trgovanje na borzi.
(2) Količina je lahko le naravno število.
Čas sklenitve borznega posla
134. člen
Za čas sklenitve borznega posla se šteje tisti trenutek, ko BTS v skladu s pravili poveže ponudbo za nakup in prodajo vrednostnih papirjev. Kot čas sklenitve se upošteva čas na sistemu BTS, ko BTS avtomatično sklene posel glede na ujemanje pogojev aktivnih naročil, upoštevajoč vrstni red iz 126. člena pravil.
Kraj sklenitve borznega posla
135. člen
Šteje se, da je borzni posel sklenjen v kraju, kjer ima borza svoj sedež.
Korak kotacije
136. člen
(1) Korak kotacije pomeni najmanjšo dovoljeno spremembo tečaja ponudbe za nakup ali za prodajo vrednostnih papirjev pri vnašanju naročil.
(2) Korak kotacije za posamezni papir v kotaciji določi uprava s sklepom.
BTS pred odprtjem trga
137. člen
(1) V času zaprtega trga borzni posredniki lahko vnašajo, spreminjajo in odstranjujejo lastna naročila ter pregledujejo vsa vnesena naročila. Posli se kljub možnemu ujemanju tečajev in pogojev ne sklenejo.
(2) Vnos naročil “z razponom”, naročil “z razponom in odstranitvijo neizvršene količine” ter tržnih naročil v tem času ni možen.
Odpiranje trga
138. člen
(1) Odpiranje trga, med katerim ni mogoče vnašati novih oziroma spreminjati ali odstranjevati obstoječih naročil, sistem BTS izvede v naslednjih dveh zaporednih korakih:
– odpiranje trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve,
– preverjanje naročil s posebnimi pogoji izvršitve.
(2) Odpiranje trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve se v odvisnosti od stanja na trgu izvede na enega od naslednjih načinov:
– če je najboljši tečaj ponudbe višji od najboljšega tečaja povpraševanja, se posli ne sklenejo;
– če je najboljši tečaj povpraševanja enak ali višji od najboljšega tečaja ponudbe, se posli sklenejo po ravnotežnem tečaju glede na vrstni red naročil iz 126. člena pravil.
(3) Po zaključenem postopku odpiranja trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve se naročila s posebnimi pogoji izvršitve upoštevajo tako, da se zaporedno preveri možnost njihovega izvrševanja, ki se izvede po vrstnem redu glede na 126. člen pravil.
(4) Po zaključku preverjanja naročil s posebnimi pogoji izvršitve je postopek odpiranja trga zaključen, trg je odprt za vnos novih naročil.
Ravnotežni tečaj
139. člen
Ravnotežni tečaj je tečaj v skladu s 138. členom pravil, pri katerem se ob odprtju trga posli med naročili brez posebnih pogojev sklenejo tako, da je dosežen količinsko največji obseg prometa z vrednostnim papirjem. Če se največji obseg prometa z vrednostnim papirjem lahko doseže pri več različnih tečajih, je ravnotežni tečaj tisti, ki je najbližji zaokrožitvi zadnjega uradnega enotnega tečaja tega vrednostnega papirja na korak kotacije.
Odprti trg
140. člen
V času, ko je trg odprt za trgovanje, BTS avtomatično sklene posel glede na ujemanje pogojev aktivnih naročil, pri čemer se upošteva vrstni red iz 126. člena pravil.
141. člen
Če je vneseni tečaj povpraševanja višji oziroma vneseni tečaj ponudbe nižji od najboljšega nasprotnega tečaja, in so izpolnjeni tudi ostali pogoji, BTS v okviru omejitev iz 151. člena pravil avtomatično sklene posle po tečaju najugodnejšega nasprotnega naročila. Sklepanje poslov z morebitnim ostankom naročila se izvaja glede na višino vnesenega tečaja.
Vrste računov
142. člen
BTS omogoča uporabo naslednjih vrst računov:
– hišni račun,
– račun stranke,
– račun gospodarjenja ter
– skrbniški račun.
Hišni račun
143. člen
Hišni račun – je račun, ki ga člani borze uporabljajo za naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za svoj račun. Član borze ima lahko samo en hišni račun. Član borze lahko posluje za svoj račun samo preko svojega hišnega računa.
Račun stranke
144. člen
Račun stranke – je račun, ki ga člani borze uporabljajo za naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za tuj račun. Pri vsakem naročilu za tuj račun morajo borzni posredniki vpisati oznako računa stranke.
Račun gospodarjenja
145. člen
Račun gospodarjenja – je posebni račun stranke, ki ga člani borze uporabljajo za opravljanje storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji stranke.
Skrbniški račun
146. člen
Skrbniški račun – je račun, ki ga člani borze uporabljajo za naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za račun stranke, ki je odprt pri članu KDD – skrbniku.
Skupni račun
147. člen
Skupni račun – je posebna oznaka računa strank, ki ga člani borze uporabljajo za vnos naročil oziroma sklepanje poslov v svojem imenu in za tuj račun, v skladu s 115. členom pravil.
Trgovanje z lastnimi delnicami
148. člen
Pri trgovanju z lastnimi delnicami se uporabi posebna označba računa, ki jo člani borze uporabijo za naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za račun stranke – izdajatelja. Uporablja se tako za izvrševanje naročil, ki so dana na podlagi pogodbe o borznem posredovanju kot v primeru izvrševanja naročil na podlagi pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji stranke. Natančnejša navodila predpiše uprava.
Uradni enotni tečaj in enotni tečaj
149. člen
(1) Uradni enotni tečaj določenega dne je s količino ponderirana aritmetična sredina tečajev vseh tržnih poslov, sklenjenih s posameznim vrednostnim papirjem, ki se oblikuje ob koncu trgovanja na ta dan. Enotni tečaj je tečaj iz prvega stavka tega člena, ki se oblikuje med trgovanjem na ta dan. Kolikor na zadeven dan ni bil sklenjen noben posel, se za uradni enotni tečaj šteje uradni enotni tečaj prejšnjega trgovalnega dne.
(2) Pri izračunu uradnega enotnega tečaja in enotnega tečaja posameznega vrednostnega papirja se ne upoštevajo aplikacijski posli s tem vrednostnim papirjem, razen če aplikacijski posli predstavljajo na ta dan edine posle s tem vrednostnim papirjem. V tem primeru se v borzni tečajnici uradni enotni tečaj označi s črko A.
(3) V izračun uradnega enotnega tečaja in enotnega tečaja se prav tako ne vključujejo posli s svežnji vrednostnih papirjev.
(4) Uradni enotni tečaj posameznega vrednostnega papirja se objavi v tečajnici borze.
Tečaji vrednostnih papirjev
150. člen
Vsak dan se oblikuje uradni enotni tečaj posameznega vrednostnega papirja, ki kotira na borzi. Začetni tečaj naslednjega trgovalnega dne je tečaj prvega posla tega dne, razen tečajev poslov s svežnji.
Omejitve tečajev in začasna prekinitev trgovanja
151. člen
(1) Posli z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo, se lahko sklepajo po tečajih, ki ne smejo za več kot deset (10) odstotkov odstopati od zadnjega uradnega enotnega tečaja predhodnega trgovalnega dne.
(2) Prvi dan trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem se njegova cena oblikuje prosto.
(3) Ne glede na omejitev iz prvega odstavka tega člena lahko uprava v primeru velikih tržnih neravnovesij ali drugih izrednih razmer pri posameznem vrednostnem papirju omejitev tečajev začasno odpravi oziroma spremeni in o tem obvesti člane borze in javnost.
152. člen
Če nastopijo ob začetku borznega trgovanja ali med njim večja tečajna nihanja oziroma druge nenormalne okoliščine (npr. količina, tržno neravnovesje itd.) lahko uprava spremeni urnik trgovanja s tem vrednostnim papirjem oziroma trgovanje za krajši čas zaustavi, dokler se te okoliščine ne normalizirajo.
Zaustavitev trgovanja z vrednostnim papirjem
153. člen
Za največ deset (10) delovnih dni sme uprava začasno zaustaviti trgovanje na borzi z določenimi vrednostnimi papirji, če so podane utemeljene okoliščine za zaščito interesov investitorjev. Ta ukrep uprave lahko odbor podaljša za čas do končne odločitve o zadevi. Uprava je dolžna o ukrepu nemudoma obvestiti člane borze, agencijo in javnost ter ga obrazložiti.
Aplikacijski posel
154. člen
Če član borze na podlagi prejetega naročila svoje stranke izpolni le to tako:
1. da ji proda vrednostni papir iz lastnega portfelja – stanja vrednostnih papirjev – ali ga od nje kupi za svoj račun oziroma račun člana uprave, pooblaščenca člana borze ali redno zaposlenega uslužbenca člana borze oziroma
2. naročilo izpolni tako, da poveže naročila dveh strank za nakup in prodajo določenega vrednostnega papirja po enaki količini in po enaki ceni za račun nalogodajalca, se takšen posel imenuje aplikacijski posel.
155. člen
Če borzni posrednik sklene posel na način iz prve alinee prejšnjega člena, potrebuje pred sklenitvijo aplikacijskega posla dovoljenje stranke in je o izvršenem poslu dolžan stranko posebej obvestiti.
Izvedba aplikacijskih poslov
156. člen
(1) Aplikacijske posle je možno preko BTS izvesti preko ločenega vnosa naročila za nakup in naročila za prodajo ali s posebnim vnosom aplikacijskega posla.
(2) Borzni posrednik lahko izvede aplikacijski posel preko posebnega vnosa aplikacijskega posla le, če je tečaj aplikacijskega posla znotraj razmika med trenutno najboljšim tečajem ponudbe in najboljšim tečajem povpraševanja naročil brez posebnih pogojev izvršitve.
Spremembe sklenjenega posla
157. člen
(1) Borzni posel, ki je bil sklenjen zaradi zmote enega izmed članov borze, se lahko ob soglasju obeh članov razdre. Rok za posredovanje zahteve za razdrtje posla je šestdeset (60) minut po sklenitvi posla. Po poteku tega roka člana borze posla ne moreta več razdreti.
(2) Za borzne posle, ki se sklenejo v obdobju trideset (30) minut pred zaključkom borznega trgovanja, je možno posredovati zahtevo za razdrtje najkasneje trideset (30) minut po zaključku trgovanja.
(3) Borzni posel se razdre, če se s tem strinjata oba člana borze in če zahtevo za razdrtje posredujeta borzi na predpisan način najkasneje v roku, ki je naveden v prvem oziroma drugem odstavku tega člena.
(4) Ob tem mora borzni posrednik, ki je zahteval razdrtje sklenjenega posla, borzi posredovati ustrezno evidenco naročil, ki se nanaša na razdrti posel in ostalo dokumentacijo v zvezi z razdrtim poslom, ki dokazuje zmoto.
158. člen
(1) Prenos posla z računa stranke na hišni račun in obratno in prenos z računa ene stranke na drugo stranko je mogoč samo v primeru zmote pri vnosu podatkov o stranki v BTS.
(2) Borzni posrednik, ki je zahteval prenos posla, mora borzi posredovati izpis iz evidence naročil, ki se nanaša na preneseni posel in ostalo dokumentacijo v zvezi s poslom, ki dokazuje zmoto.
(3) Zahteve za prenos se sprejemajo največ trideset (30) minut po koncu trgovanja.
(4) Borza lahko v primeru prejete zahteve iz tretjega odstavka tega člena v sistemu BTS prekliče zmotne podatke o sklenjenem poslu in na podlagi predpisane dokumentacije v BTS ponovno vnese posel z ustreznimi podatki.
Končna obdelava sklenjenih borznih poslov
159. člen
Posli, sklenjeni preko BTS, se posredujejo KDD v izpolnitev v elektronski obliki po preteku roka za morebitno razdrtje poslov ter po koncu trgovalnega dne.
Borzna tečajnica
160. člen
(1) Borzna tečajnica se izdela po končanem borznem trgovanju. Pregleda in podpiše jo pooblaščena oseba. Naknadni popravki v podpisanih tečajnicah so možni v primeru napake pri izračunu oziroma v primerih (tiskarskih) napak. Če pride do napake pri objavi uradnega enotnega tečaja, se o tem obvesti javnost in agencijo.
(2) Natančnejše podatke, ki jih vsebuje uradna tečajnica borze, določi uprava.
Borzni indeksi
161. člen
V tečajnici se poleg tečajev objavijo tudi borzni indeksi. Vsebino, sestavo in način določanja indeksov določi uprava s posebnim sklepom.
4.2. TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI NA PROSTEM TRGU
Smiselna uporaba določb
162. člen
(1) Za trgovanje na prostem trgu se smiselno uporabljajo vse določbe pravil poslovanja na borznem trgu, razen tistih, ki jih to poglavje ureja drugače.
(2) Poslovanje na prostem trgu se izvaja preko BTS. Člani borze lahko izvršujejo lastna naročila za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na prostem trgu, le preko BTS. Izven BTS se lahko sklepajo posli samo v primeru poslovanja s svežnji vrednostnih papirjev iz 166. člena pravil in posli v primerih, ki jih izjemoma dopušča ZTVP.
(3) Na prostem trgu ne veljajo omejitve glede tečajev vrednostnih papirjev iz 151. člena pravil.
(4) Uprava lahko s sklepom določi, da se posli z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti na prosti trg, sklepajo le po tečajih, za katere veljajo določene cenovne omejitve glede na zadnji uradni enotni tečaj pri posameznem vrednostnem papirju. Sklep o tem se sprejme bodisi za posamezen vrednostni papir bodisi za celo vrsto vrednostnih papirjev (obveznice, delnice).
4.3. TRGOVANJE Z DELNICAMI INVESTICIJSKIH DRUŽB IN POOBLAŠČENIH INVESTICIJSKIH DRUŽB
Smiselna uporaba določb
163. člen
Za trgovanje z delnicami ID in PID se smiselno uporabljajo določbe pravil, ki urejajo trgovanje na uradnem borznem trgu in na prostem trgu.
4.4. TRGOVANJE S KRATKOROČNIMI VREDNOSTNIMI PAPIRJI
Smiselna uporaba določb
164. člen
Preko BTS se trguje tudi z javno ponujenimi kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Za trgovanje s kratkoročnimi vrednostnimi papirji se smiselno uporabljajo vsa pravila za trgovanje na prostem trgu.
4.5. TRGOVANJE S SVEŽNJI VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Sveženj vrednostnih papirjev
165. člen
(1) Sveženj vrednostnih papirjev je tista količina vrednostnih papirjev, pri katerih:
– zmnožek tečaja delnice in števila lotov oziroma
– zmnožek tečaja obveznice, vrednosti glavnice enega lota obveznice ter števila lotov
znaša vsaj 30,000.000 SIT.
(2) Uprava lahko najmanjšo vrednost posla, opravljenega s svežnjem, s sklepom spremeni.
Posli s svežnji vrednostnih papirjev
166. člen
Član borze lahko sklene posel z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo ter prosti trg, izven organiziranega trga oziroma BTS, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
1. predmet takšnega posla je sveženj vrednostnih papirjev,
2. posel sta sklenila člana borze samo za svoj račun, oziroma je posel sklenil član borze samo za svoj račun in za račun ene stranke, ali pa je član borze posel sklenil za račun dveh posameznih strank.
Prijavljanje poslov s svežnji
167. člen
Član borze, ki je sklenil posel s svežnjem iz 166. člena pravil izven BTS, mora borzi prijaviti sklenitev takšnega posla na način, predpisan z navodili. Če je posel s svežnjem sklenjen med članoma borze, mora posel prijaviti prodajalec.
Objava sklenitve posla s svežnjem
168. člen
(1) Borza mora objaviti prijavljeni posel s svežnjem tako, da v BTS vnese oznako vrednostnega papirja, ceno, količino in kodo člana oziroma članov borze, ki so sklenili prijavljeni posel.
(2) Borza mora objaviti prijavljeni posel s svežnjem na način iz prvega odstavka tega člena tako, da so podatki, ki so predmet prijave, dostopni vsem članom borze. Postopek objave določi uprava v navodilih.
(3) Za objavo posla s svežnjem morata člana borze, ki sta sklenila posel s svežnjem, borzi plačati provizijo, določeno v ceniku borze.
Razdrtje sklenjenega posla
169. člen
Za razdrtje oziroma za prenos posla s svežnjem se uporabljajo enake določbe teh pravil kot veljajo za borzne posle.
Objavljanje zbirnih podatkov
170. člen
(1) Borza o poslih s svežnji dnevno objavlja naslednje zbirne podatke o poslih s svežnji po posameznih vrednostnih papirjih:
– število poslov s svežnji, sklenjenih s posameznim vrednostnim papirjem na posamezni dan,
– skupno količino posameznih vrednostnih papirjev, ki so bili predmet poslov s svežnji na posamezen dan,
– najnižji in najvišji tečaj sklenjenih poslov in
– promet v milijonih SIT.
(2) Skupaj z zbirnimi podatki iz prvega odstavka tega člena borza objavlja tudi zbirne podatke o skupni količini posameznih preknjiženih vrednostnih papirjev na posamezen dan, na podlagi drugih prenosov imetništva posameznih vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v borzno kotacijo ter prosti trg.
(3) Za druge prenose imetništva iz drugega odstavka tega člena se štejejo vse preknjižbe med računi različnih imetnikov vrednostnih papirjev, razen preknjižb na podlagi poslov, sklenjenih preko BTS in poslov s svežnji.
(4) Zbirne podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena borza objavlja tudi v rednih statističnih publikacijah in pregledih borze.
Poročanje agenciji
171. člen
Borza dnevno poroča o prijavah poslov s svežnji agenciji.
4.6. POSTOPKI, ČE BTS NE DELUJE
Nepravilno delovanje najetega komunikacijskega voda
172. člen
Če ne deluje komunikacijski vod posameznega člana, borza v prostorih borze zagotovi najmanj šest (6) delovnih postaj ter najmanj osem klicnih telefonskih linij s pripadajočo opremo, pri čemer ima vsak član borze pravico uporabe ene delovne postaje v prostorih borze oziroma ene klicne linije. Član borze mora v tem primeru sporočiti borzi v najkrajšem času izpad voda (težave) in pri tem lahko zahteva zadržanje izvršitve vseh naročil člana borze v sistemu BTS.
Možnosti člana za ponovno delo na BTS
173. člen
(1) Borza omogoči članu borze, da preko rezervne telefonske linije (če ima član le-to instalirano), vzpostavi ponovno zvezo z BTS. Za nadaljnja navodila član pokliče tehnično službo borze.
(2) Član borze, katerega delovna postaja ni oddaljena od sedeža borze več kot petindvajset (25) km, lahko uporabi tudi delovno postajo v prostorih borze.
(3) Če član borze presodi, da večja oddaljenost ni ovira za uporabo delovnih postaj v prostorih borze, jo lahko prav tako uporabi.
174. člen
Ko član konča z delom na postaji, se mora iz BTS odjaviti. Če je član pri delu uporabljal klicno telefonsko linijo, mora borzi sporočiti, da je prenehal z delom na postaji, da lahko borza iz varnostnih razlogov odklopi telefonsko linijo.
Izpad dostopa posameznega člana do BTS
175. člen
Če članu borze izpade dostop do BTS in če nima vzpostavljenega rezervnega dostopa do BTS, mora sporočiti borzi v najkrajšem času izpad (težave) in pri tem lahko zahteva zamrznitev (zadržanje) vseh naročil člana v BTS.
176. člen
Če je bil ponoven priklop na BTS uspešen in je borza na zahtevo člana začasno zadržala izvršitev njegovih naročil, jih lahko le-ta selektivno ponovno aktivira. Enako velja v primeru iz 172. člena teh pravil.
Prekinitev trgovanja preko BTS
177. člen
Če se v BTS ne more priklopiti en (1) član borze, katerega delovna postaja je od sedeža borze oddaljena več kot 25 km, in ima instalirano rezervno klicno telefonsko linijo, vendar je ne more uporabiti, ker so vse rezervne linije na strani borze zasedene, in se ne odloči, da bi uporabil delovno postajo prostorih borze, borza trgovanje preko BTS ustavi za vse člane za potreben čas, da se član lahko ponovno priklopi.
178. člen
Če se v BTS ne more priklopiti en (1) član borze, katerega delovna postaja je od sedeža borze oddaljena manj kot 25 km, in ima instalirano rezervno klicno telefonsko linijo, vendar je ne more uporabiti, ker so vse rezervne linije na strani borze zasedene, ter ne more uporabiti delovnih postaj v prostorih borze, ker so le te prav tako zasedene, borza trgovanje preko BTS ustavi za vse člane za potreben čas, da se član lahko ponovno priklopi.
179. člen
Če član borze nima instalirane rezervne klicne telefonske linije, ima na razpolago delovno postajo v prostorih borze. Če so le-te zasedene, borza trgovanje preko BTS ne ustavi. Član počaka, da se lahko ponovno priklopi.
180. člen
Po ponovnem priklopu člana borze, zaradi katerega se je trgovanje preko BTS prekinilo, se trgovanje nadaljuje.
Izpad centralnega računalnika BTS in druge tehnične težave
181. člen
(1) Če izpade centralni računalnik BTS oziroma v primeru drugih večjih težav, ko ni mogoče zagotoviti ustreznega delovanja BTS, se elektronsko trgovanje za vse člane prekine. O ponovni vzpostavitvi trgovanja borza sproti obvešča člane s pomočjo delovnih postaj, telefonskih linij ali telefaksa.
(2) Ponovno vzpostavljanje delovanja sistema BTS se izvede tako, da se vsem članom omogoči izvedbo najnujnejšega obsega upravljanja z naročili, ki bi bila sicer izvedena v času, ko sistem ni deloval. Podrobnejša navodila določi uprava.
Ukrepi ob daljši prekinitvi trgovanja
182. člen
Če napaka, zaradi katere je prišlo do prekinitve elektronskega trgovanja, ni odpravljena v dveh (2) urah, borza obvesti člane o morebitnem podaljšanju časa trgovanja. Člane borze, katerim delovne postaje ne delujejo, borza obvešča preko telefonske linije ali telefaksa.
Javljanje napak in težav z BTS
183. člen
Za hitro ukrepanje s strani borze borzni člani vse tehnične napake in težave z BTS sporočajo preko telefona. Opis težav in napak so dolžni čimprej dostaviti borzi tudi v pisni obliki.
Nepravilno delovanje BTS
184. člen
(1) Če pride do sklenitve borznega posla zaradi nepravilnega delovanja BTS, se šteje, da borzni posel ni bil sklenjen. Borza mora v tem primeru o tem dejstvu nemudoma obvestiti člana borze, katerih naročila je BTS nepravilno povezal (pogodbeni stranki) in opraviti razdrtje sklenjenega posla. O tem dejstvu obvesti KDD, agencijo in ostale člane borze.
(2) Člana borze morata po odstranitvi razdrtega posla uskladiti stanje naročil v BTS z lastno evidenco naročil.
4.7. IZRAČUN, IZRAVNAVA IN IZPOLNITEV BORZNIH POSLOV
Izpolnjevanje obveznosti
185. člen
(1) Storitve izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu, opravlja KDD.
(2) Obveznosti, nastale na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu, se smejo izpolniti samo preko KDD.
Načelo sočasnosti izpolnitve
186. člen
Izpolnitev obveznosti prenosa vrednostnih papirjev iz poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, se lahko opravi samo sočasno s plačilom cene za te vrednostne papirje.
Pravila poslovanja KDD
187. člen
KDD s pravili poslovanja določi:
– način izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitev obveznosti, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu,
– pravila oblikovanja in uporabe jamstvenega sklada in druga pravila o obvladovanju tveganj morebitne neizpolnitve posameznega člana KDD.
Nalog za prenos vrednostnega papirja
188. člen
(1) Kadar se z vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu in pravila tega trga določajo, da borzni član, udeleženec trgovanja, pooblašča borzo, da na podlagi podatkov o sklenjenih poslih v imenu in za račun tega borznega člana opravi izpolnitev njegovih obveznosti oziroma obveznosti njegovih strank iz trgovanja, opravi KDD prenos vrednostnih papirjev na podlagi obvestila borze o sklenjenih poslih.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je imetnik vrednostnega papirja borznemu članu, ki vodi njegov račun, izdal nalog za prenos vrednostnih papirjev z njegovega računa na račun novega imetnika zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, ki jih je na organiziranem trgu sklenil borzni član za njegov račun.
(3) Šteje se, da je nalog za prenos vrednostnega papirja vnesen, ko se v skladu s pravili KDD v centralni register vnesejo podatki o sklenjenih poslih.
Rok izpolnitve
189. člen
Vse promptne borzne posle je treba izpolniti najkasneje v roku dveh (2) delovnih dni po sklenitvi posla (T+2) oziroma v skladu s pravili KDD.
5. NEDOVOLJENA RAVNANJA ČLANOV BORZE IN BORZNIH POSREDNIKOV PRI TRGOVANJU NA ORGANIZIRANEM TRGU
Nedovoljeno vplivanje na tečaje
190. člen
(1) Noben član borze ali borzni posrednik ne sme:
– skleniti posla,
– spodbujati sklepanja poslov,
– umetno ustvarjati okoliščin o poslih
s katerimkoli vrednostnim papirjem, z namenom ustvarjanja nerealne ali zavajajoče podobe o njegovi prometnosti oziroma, da bi oblikoval ali vplival na oblikovanje tečaja vrednostnega papirja, ki ne ustreza njegovi resnični vrednosti na trgu.
(2) Prepovedano je vzpodbujati oblikovanje skupin za nedovoljeno vplivanje na tečaje vrednostnih papirjev, sodelovati v takšnih skupinah, jim zagotavljati sredstva ali sprejemati od njih naročila.
Različne govorice
191. člen
Noben član borze ali borzni posrednik ne sme na kakršenkoli način razširjati govoric take narave, ki bi lahko vplivale na razmere trgovanja na borzi, razen če gre za pogovore o nepreverjenih informacijah, kadar se razkrijeta njihov vir in njihova nepreverjenost.
Prepoved poslovanja na podlagi notranjih informacij
192. člen
(1) Nihče ne sme pridobiti vrednostnih papirjev ali z njimi razpolagati na podlagi notranjih informacij.
(2) Oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, tudi ne sme teh informacij razkrivati tretjim osebam ali na njihovi podlagi priporočati tretjim osebam pridobitve ali razpolaganja z vrednostnimi papirji.
Druge prepovedi
193. člen
Noben član borze ali borzni posrednik ne sme:
1. kupiti ali vzpodbuditi nakupa kateregakoli vrednostnega papirja, ki kotira na borznem ali prostem trgu, za svoj račun ali za račun borznega posrednika, člana odvisne ali povezane družbe, uslužbenca člana borze ali od njega odvisne ali povezane družbe, ter za račun z vsemi naštetimi povezanih oseb, na podlagi (notranje) informacije, ki jo poseduje o še neizvršenem naročilu stranke za nakup določenega vrednostnega papirja, oziroma
2. prodati ali vzpodbuditi prodaje kateregakoli vrednostnega papirja, ki kotira na borznem ali prostem trgu, za račun oseb iz prve točke tega člena, če poseduje informacijo o še neizvršenem naročilu stranke za prodajo takega vrednostnega papirja, če bi tako naročilo lahko bistveno vplivalo na ceno tega vrednostnega papirja, član, borzni posrednik oziroma osebe iz prve točke tega člena pa bi s tem pridobile premoženjsko korist.
194. člen
Člani borze in borzni posredniki prav tako ne smejo:
– sklepati borznih poslov in poslov na prostem trgu, kjer obstaja utemeljen sum za oškodovanje drugih oseb;
– opravljati navideznih poslov na borznem in prostem trgu;
– zavajati trg na način, da vnašajo naročila strank za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev v BTS, ne da bi predhodno prejeli naročilo stranke za nakup ali prodajo vrednostnega papirja oziroma ne smejo vnašati lastnih navideznih naročil.
195. člen
Člani borze in borzni posredniki morajo opažene nepravilnosti sporočiti pristojnim organom borze. Določbe tega poglavja se nanašajo tako na borzni kakor tudi prosti trg.
6. BORZNI NADZOR
196. člen
(1) Borza nadzoruje poslovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu in v primeru ugotovljenih kršitev oziroma nepravilnosti ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi, da bi tako zagotovila nemoteno in pošteno trgovanje z vrednostnimi papirji. Borza spremlja in nadzoruje poslovanje svojih članov preko posebnih nadzornih delovnih postaj in v poslovnih prostorih člana borze pregleduje in nadzoruje vso dokumentacijo v zvezi s sklenjenimi posli z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.
(2) Zaradi ugotavljanja morebitnih kršitev prvega odstavka 101. člena pravil in drugega odstavka 162. člena pravil član borze to pooblašča, da od KDD kadarkoli pridobi podatke o tem, kateri člani borze so izvršili preknjižbe vrednostnih papirjev, uvrščenih v borzno kotacijo ali vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na prostem trgu, na podlagi posla, sklenjenega izven organiziranega trga.
(3) Uprava pooblasti uslužbence borze, ki so zadolženi za nadzor nad borznim trgovanjem, za izvajanje njihovih nalog. Člani borze in njihovi borzni posredniki morajo upoštevati navodila uslužbencev borze, ki so zadolženi za borzni nadzor.
197. člen
V primeru suma kršitev oziroma nepravilnosti pri borznem poslovanju s strani članov borze ali borznih posrednikov borza razišče domnevne kršitve ter ukrepa zoper kršitelje v skladu s svojimi pristojnostmi.
198. člen
(1) Če se v preiskavi ugotovi, da glede kršitve obstaja sum o kaznivem dejanju oziroma o drugih zakonskih kršitvah, ali pa, da so v nepravilnosti pri borznem poslovanju vpletene osebe, ki niso člani borze oziroma borzni posredniki, mora borza o zadevi obvestiti agencijo oziroma drug pristojni državni organ.
(2) Borza v primeru iz prejšnjega odstavka nudi agenciji oziroma drugim državnim organom vso tehnično oziroma strokovno pomoč, ki jo v skladu s svojimi pristojnostmi lahko nudi.
199. člen
O svojih ugotovitvah ter sprejetih ukrepih v zvezi z nadzorom borznega poslovanja borza poroča agenciji.
7. POSTOPEK PRED UPRAVO ZOPER ČLANE BORZE IN BORZNE POSREDNIKE V PRIMERU KRŠITEV PRAVIL
Pristojnost uprave
200. člen
(1) Uprava obravnava primere kršitev pravil oziroma navodil, ki ne pomenijo kršitve dobrih poslovnih običajev in poslovne morale oziroma pomenijo le lažjo kršitev dobrih poslovnih običajev in poslovne morale, odloča o odgovornosti članov borze in borznih posrednikov ter izreka kršilcem ukrepe.
(2) Uprava lahko za vodenje postopka in za izrek ukrepa zoper borznega posrednika pooblasti posebno disciplinsko komisijo.
Zastaranje
201. člen
(1) Postopek pred upravo zaradi kršitve pravil oziroma navodil ni več dovoljen, ko poteče eno (1) leto od storitve kršitve. Zastaranje pretrga vsak ukrep uprave, ki je naperjen zoper storilca kršitve.
(2) Po vsakem pretrganju se začne zastaranje znova. V vsakem primeru pa obravnavanje zastara, ko pretečeta dve (2) leti od storitve kršitve.
Postopek
202. člen
(1) Postopek za izrek disciplinskega ukrepa se začne na predlog člana borze ali na lastno pobudo uprave.
(2) Uprava ob prejemu predloga oziroma ob ugotovitvi kršitev odloči ali bo o zadevi odločala sama ali pa bo sprožila postopek pred častnim sodiščem.
(3) Člana borze oziroma borznega posrednika zoper katerega je uveden postopek se osebno ali s priporočeno pošto obvesti o dnevu in uri seje, o naravi očitane kršitve ter o možnosti pisnega zagovora. O dnevu in uri seje se obvesti tudi predlagatelja postopka, ki ima pravico prisostvovati seji.
(4) Članu borze oziroma borznemu posredniku je treba pred sejo uprave pustiti dovolj časa, da se nanjo pripravi, najmanj pa osem (8) dni. Kolikor se član borze oziroma borzni posrednik ne namerava udeležiti seje, lahko najkasneje do začetka seje borzi posreduje svoj pisni zagovor.
Seja
203. člen
(1) Predlagatelj postopka oziroma član uprave, kadar je predlagatelj uprava, na začetku seje obrazloži razloge za uvedbo postopka, nato pa mora uprava dati borznemu posredniku ali borznemu članu oziroma njegovemu zastopniku možnost, da navede vse razloge in okoliščine, za katere meni, da preprečujejo izrek ukrepa.
(2) Kolikor se član borze oziroma borzni posrednik, kljub pravočasnemu vabilu, seje ne udeleži, uprava na seji kršitev obravnava v njuni odsotnosti oziroma obravnava njun pisni zagovor, kolikor sta ga borzi pravočasno posredovala.
Zapisnik
204. člen
(1) O obravnavi se piše zapisnik. V zapisnik se vpiše vse, kar je pomembno za sprejem sklepa o zadevi, ki je predmet obravnave.
(2) Namesto sprotnega pisanja zapisnika se lahko zapisnik izdela s pomočjo snemalnih naprav. V tem primeru lahko član borze oziroma borzni posrednik poda pripombe na zapisnik v roku tri (3) dni po prejemu zapisnika.
(3) Zapisnik podpišejo član uprave, član borze oziroma borzni posrednik in zapisnikar.
Izdaja sklepa
205. člen
(1) Ko uprava meni, da je zadeva dovolj razjasnjena, naznani član uprave, da je seja končana.
(2) Sklep uprave se izda pisno, kar pomeni, da se ne razglasi na sami seji temveč se vroči borznemu posredniku ali članu borze oziroma njegovemu zastopniku v osmih (8) dneh od dneva, ko je bila seja končana.
(3) Sklep mora vsebovati ime in priimek borznega posrednika oziroma firmo borznega člana ter ime in priimek njihovih pooblaščencev, opis kršitve, datum seje, kvalifikacijo ugotovljene kršitve, vrsto ukrepa, odločitev o stroških, pravni pouk, datum sklepa ter podpis uprave.
Vrste sklepov
206. člen
(1) Uprava bodisi izda sklep s katerim postopek ustavi bodisi sklep s katerim spozna borznega člana ali borznega posrednika za odgovornega očitane mu kršitve ter mu izreče enega izmed ukrepov.
(2) Če teče postopek zaradi več kršitev, se v sklepu navede, glede katerih kršitev se postopek ustavi in za katere kršitve se član borze ali borzni posrednik spozna za odgovornega in se mu izreče ukrep.
Ustavitev postopka
207. člen
Sklep s katerim se postopek ustavi, se izda:
– če očitano dejanje ne predstavlja kršitve pravil oziroma navodil;
– če je bil zoper borznega člana ali borznega posrednika za isto kršitev že izrečen ukrep ali pa je bil postopek že ustavljen;
– če je postopek pred upravo zastaran;
– če ni dokazano, da je kršitev storil borzni posrednik ali borzni član;
– če so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost kršitelja.
Ukrepi za kršitev pravil in navodil
208. člen
Kot ukrep za kršitev pravil in navodil lahko uprava članu borze oziroma borznemu posredniku izreče enega izmed naslednjih ukrepov:
– opomin;
– opomin z objavo v okviru članov borze;
– javni opomin;
– izreče glede na težo kršitve denarno kazen v višini do največ 5,000.000 SIT;
– izključitev iz borznega poslovanja za določen čas ali trajno.
Stroški postopka
209. člen
(1) Član borze, kateremu je bil izrečen ukrep, je dolžan plačati tudi pavšalne stroške postopka, v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom borze.
(2) Prav tako je član borze dolžan plačati tudi stroške, ki so nastali v postopku zoper pooblaščenega borznega posrednika, če je temu uprava izrekla ukrep.
Ugovor
210. člen
(1) Zoper sklep uprave oziroma posebne disciplinske komisije s katerim ta izreče katerega od ukrepov, je dovoljeno vložiti ugovor na nadzorni svet v roku osem (8) dni od vročitve sklepa. Vložen ugovor zadrži izvršitev sklepa.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena pravil v primeru začasne izključitve člana borze iz poslovanja na borzi na podlagi sedme alinee prvega odstavka 83. člena, ugovor ne zadrži izvršitve sklepa.
Izvršitev izrečenih ukrepov
211. člen
Izrečeni ukrepi se izvršijo na naslednji način:
– opomin – z vročitvijo sklepa kršitelju;
– opomin z objavo v okviru članov borze – z vročitvijo sklepa kršitelju in s posredovanjem obvestila članom na ustrezen način;
– javni opomin – z vročitvijo sklepa kršitelju in z objavo v časniku, ki ga določi uprava ter na spletnih straneh borze;
– denarna kazen – z vročitvijo sklepa kršitelju in s prostovoljnim plačilom v roku osem (8) dni po pravnomočnosti sklepa oziroma s prisilno izvršbo;
– začasna ali trajna izključitev iz borznega poslovanja – z vročitvijo sklepa kršitelju in s preprečitvijo poslovanja na borzi.
8. ORGANIZACIJA IN POSTOPEK PRED ČASTNIM SODIŠČEM BORZE
Splošne določbe
212. člen
(1) Pri borzi deluje častno sodišče. Naziv sodišča je: Častno sodišče Ljubljanske borze d.d. Ljubljana. Sedež častnega sodišča je v Ljubljani, Slovenska 56.
(2) Častno sodišče je pri svojem delu neodvisno in samostojno.
213. člen
Častno sodišče mora pri svojem odločanju upoštevati zakone in druge predpise, dobre poslovne običaje in poslovno moralo, pravila in druge akte borze.
214. člen
Častno sodišče zaseda v Ljubljani. Častno sodišče lahko zaseda tudi v drugem kraju, če je to potrebno ali bolj smotrno. O tem odloči predsednik častnega sodišča.
Pristojnost častnega sodišča
215. člen
(1) Častno sodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev, poslovne morale in odgovornosti članov borze in borznih posrednikov v zvezi z njihovim članstvom in v njihovem nastopanju v borznem poslovanju. Prav tako odloča o spornih vprašanjih s področja etike in časti, ki se pojavljajo v zvezi s trgovanjem z vrednostnimi papirji na borzi in primere kršitev pravil, ki po svoji vsebini predstavljajo kršitev dobrih poslovnih običajev in poslovne morale.
(2) Častno sodišče obravnava primere kršitev dobrih poslovnih običajev, odloča o odgovornosti članov borze in borznih posrednikov ter izreka kršilcem ukrepe. Častno sodišče začne postopek na predlog tožilca, na predlog uprave in drugih organov, ki jih določa statut ter Združenja članov borze. Druge zadeve iz svoje pristojnosti obravnava častno sodišče tudi na lastno pobudo.
216. člen
Častno sodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev, poslovne morale ter odgovornosti borznih članov in borznih posrednikov zlasti tako, da:
– obravnava kršitve in njihove vzroke, sprejema stališča in o njih obvešča organe borze;
– daje pobude organom borze, da ti lahko obravnavajo kršitve in njihove vzroke;
– objavlja načelna stališča o kršitvah;
– sodeluje pri sprejemanju aktov o dobrih poslovnih običajih in kodeksov poslovanja;
– sodeluje s sodišči, drugimi organizacijami in skupnostmi, kadar te obravnavajo ukrepe za krepitev dobrih poslovnih običajev, poslovne morale in odgovornosti.
Dejanja v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji
217. člen
Kot dejanja, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, se štejejo zlasti:
– dejanja in postopki, s katerimi se kršijo ali izigravajo zakonski predpisi, pravila ali kodeks poklicne etike Združenja članov borze;
– dejanja, ki so nepoštena in nečastna za udeležence na borzi;
– kršitev sprejetih obveznosti in dejanja, ki povzročajo ali utegnejo povzročiti škodo drugim organizacijam ali posameznikom;
– druge kršitve pravil v medsebojnih razmerjih, ki ogrožajo pravice drugih ali kako drugače prizadenejo njihove interese.
Ukrepi za kršitev dobrih poslovnih običajev
218. člen
Kot ukrep za kršitev dobrih poslovnih običajev lahko častno sodišče članom borze in borznim posrednikom izreče:
– opomin, objavljen v okviru članov borze;
– javni opomin z objavo na način, ki ga določi častno sodišče;
– izključitev borznega člana iz poslovanja na borzi za določen čas ali trajno ali prepoved poslovanja na borzi borznemu posredniku za določen čas ali trajno.
Sestava častnega sodišča
219. člen
(1) Častno sodišče ima predsednika, njegovega namestnika, sekretarja in člane, delo pa opravlja v senatu I. in senatu II. stopnje. Predsednika in člane častnega sodišča imenuje nadzorni svet za dobo štirih (4) let.
(2) Kadar tožilec v obtožnem predlogu označi kršitev kot lažjo in predlaga ukrep opomina z objavo v okviru članov borze, o zadevi sodi predsednik častnega sodišča kot sodnik posameznik.
Predsednik in njegov namestnik
220. člen
(1) Predsednik častnega sodišča spremlja in proučuje pojave, ki so pomembni za utrjevanje dobrih poslovnih običajev na borzi, obvešča organe borze o delu in problematiki častnega sodišča, imenuje svojega namestnika, predsednika in člane senatov, odloča o zahtevi za njihovo izločitev ter opravlja druge naloge v skladu s pravili.
(2) Če je predsednik zadržan oziroma obstajajo zanj izločitveni razlogi, ga v vseh funkcijah nadomešča njegov namestnik, ki lahko izvedbo posamezne funkcije prepusti tudi enemu izmed članov častnega sodišča.
(3) Za postopek imenovanja članov in predsednika senata lahko predsednik častnega sodišča oziroma njegov namestnik pooblastita sekretarja.
Senat
221. člen
(1) Senat I. stopnje in senat II. stopnje sestavljajo predsednik senata in dva člana.
(2) Predsednik senata je lahko predsednik častnega sodišča sam, sicer pa določi za predsednika senata enega izmed ostalih članov sodišča.
(3) Predsednik senata mora biti diplomiran pravnik.
(4) V senat ne more biti izbran član, ki mora biti izločen po določilih ZKP, niti ne lastnik, delničar oziroma družbenik obtožene gospodarske družbe oziroma tisti, pri katerem je podan očiten konflikt interesov.
Razrešitev članov častnega sodišča
222. člen
Član častnega sodišča se lahko razreši:
– če sam zahteva razrešitev;
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora šestih (6) mesecev ali hujšo kazen;
– če se ugotovi, da je huje kršil člansko dolžnost ali ugled častnega sodišča, ali če je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati funkcijo;
– če zanemarja dolžnosti pri častnem sodišču.
Izločitev sodnika
223. člen
Če član oziroma predsednik senata meni, da obstajajo razlogi za njegovo izločitev, sporoči to takoj po prejemu vabila predsedniku častnega sodišča in zahteva izločitev. Na njegovo mesto predsednik častnega sodišča imenuje prvega naslednjega člana, ki je uvrščen na seznam članov častnega sodišča.
224. člen
(1) Stranke lahko zahtevajo izločitev predsednika ali člana senata, če obstajajo razlogi iz 222. člena pravil.
(2) Zahteva za izločitev se poda pismeno predsedniku častnega sodišča takoj, najkasneje pa osem (8) dni pred glavno obravnavo. Ko poteče ta rok, se izločitev lahko zahteva samo, če je razlog za izločitev nastopil po poteku tega roka ali če je tisti, ki izločitev zahteva, zvedel za razloge po preteku tega roka. Sklep o izločitvi izda predsednik častnega sodišča. Ta sklep je dokončen.
Sekretar častnega sodišča
225. člen
(1) Sekretar častnega sodišča vodi poslovanje, organizira delo in opravlja vsa potrebna opravila v zvezi s postopki pred častnim sodiščem v skladu s pravili, prisostvuje obravnavam, strokovno sodeluje s senati in skrbi za izvršitev sklepov in drugih aktov častnega sodišča. Za svoje delo je odgovoren predsedniku častnega sodišča.
(2) Sekretar častnega sodišča mora biti diplomiran pravnik.
Strokovna služba
226. člen
Administrativno tehnične posle častnega sodišča opravlja strokovna služba borze.
Stranke v postopku
227. člen
Stranki v postopku pred častnim sodiščem sta tožilec in obtožena stranka.
Tožilec
228. člen
(1) Pri častnem sodišču je tožilec, ki ga imenuje nadzorni svet za dobo štirih (4) let izmed oseb, ki so diplomirani pravniki in imajo ustrezne delovne izkušnje. Tožilec je pri svojem delu samostojen in neodvisen. Častno sodišče ima lahko več tožilcev.
(2) Tožilec zastopa obtožni predlog pred častnim sodiščem.
Zastaranje
229. člen
(1) Obravnavanje za kršitve dobrih poslovnih običajev zastara, ko potečeta dve (2) leti od storitve kršitve. Zastaranje pretrga vsak ukrep tožilca ali častnega sodišča, ki je naperjen zoper storilca kršitve.
(2) Po vsakem pretrganju se začne zastaranje znova. V vsakem primeru pa obravnavanje zastara, ko pretečejo štiri (4) leta od storitve kršitve.
Zavrženje prijave
230. člen
Tožilec zavrže prijavo, če prijavljeno dejanje nima znakov kršitve dobrih poslovnih običajev ali če je pregon zastaran. Če tožilec oceni, da prijava ne daje dovolj podlage za uvedbo postopka, lahko od prijavitelja zahteva dodatna pojasnila in dokaze. Pojasnila lahko zahteva tudi od ustreznih organov in organizacij.
Postopek
231. člen
(1) Postopek pred častnim sodiščem začne tožilec z vložitvijo obtožnega predloga.
(2) Tožilec vloži obtožni predlog na lastno pobudo ali na podlagi prejete prijave. Če prejme prijavo častno sodišče, jo odstopi tožilcu.
(3) Tožilec mora vložiti obtožni predlog v roku šestih (6) mesecev od dneva prejema prijave ali od dneva, ko je izvedel za kršitev dobrih poslovnih običajev oziroma v tem roku obvestiti častno sodišče, da ne namerava vložiti obtožnega predloga.
(4) Obtožni predlog vsebuje zlasti podatke o članu borze oziroma o borznem posredniku, ki je obtožen kršitve, opis kršitve, dokaze za kršitev ter predlog za izrek ukrepa. Pisni dokazi se priložijo obtožnemu predlogu.
(5) V primeru sklica sodišča s strani uprave se pobuda preda sekretarju, ki jo posreduje predsedniku častnega sodišča, le-ta pa odloči o nadaljnjem postopku.
Predlagatelj kot tožilec
232. člen
(1) Če tožilec kljub prejeti prijavi ne začne postopka pred častnim sodiščem v roku šestih (6) mesecev, lahko tisti čigar interes je bil s kršitvijo prizadet in izkaže utemeljen interes za začetek postopka, predlaga pri predsedniku častnega sodišča začetek postopka.
(2) Če se predsednik častnega sodišča odloči, da je začetek postopka utemeljen, zastopa obtožni predlog pred senatom častnega sodišča predlagatelj uvedbe postopka.
Odgovor na obtožni predlog
233. člen
(1) Obtožni predlog dostavi sekretar stranki z vabilom, da v roku osem (8) dni nanj odgovori. Na predlog stranke se ta rok lahko v upravičenih primerih tudi podaljša, vendar ne več kot za petnajst (15) dni.
(2) Odgovor mora poleg odgovora na vse navedbe v obtožnem predlogu vsebovati tudi dokaze za to, kar stranka navaja.
Ustavitev postopka
234. člen
Z vložitvijo obtožnega predloga začeti postopek ustavi predsednik senata s sklepom:
– če je pregon zastaran;
– če tožilec v določenem roku ni dopolnil obtožnega predloga ali če je odklonil odpravo pomanjkljivosti v določenem roku ali če je obtožbo umaknil;
– če je obtožni predlog vložen zaradi kršitve, o kateri je častno sodišče že odločilo.
Dopolnitev obtožnega predloga
235. člen
(1) Celoten spis sekretar dostavi predsedniku senata.
(2) Če je obtožni predlog nepopoln ali pomanjkljiv, lahko predsednik senata zahteva, da tožilec obtožni predlog v določenem roku dopolni. Predsednik lahko zahteva pojasnila k posameznim navedbam ter dokazila za posamezne navedbe.
Razpis obravnave
236. člen
(1) Ko prejme predsednik senata odgovor na obtožni predlog ali ko poteče rok za vložitev odgovora, razpiše obravnavo. Vabilo za obravnavo morajo člani senata in stranke dobiti vsaj osem (8) dni pred razpisano obravnavo.
(2) Če obtožena stranka v danem roku ne odgovori na obtožni predlog, lahko predsednik senata kljub temu razpiše obravnavo.
Vabilo na obravnavo
237. člen
(1) Na obravnavo se povabijo stranke, priče in po potrebi tudi izvedenci. Obtoženo stranko lahko predstavlja pred častnim sodiščem njen pooblaščenec na podlagi pisnega pooblastila. Obtožena stranka ima v postopku lahko svojega zagovornika, pri čemer ni potrebno, da je le-ta odvetnik.
(2) Tožilcu se hkrati z vabilom dostavi tudi odgovor na obtožni predlog, če ga je stranka vložila.
(3) V vabilu se obtoženi stranki pojasni, da ima pravico pripeljati na obravnavo priče in predložiti dokaze, na katere se je sklicevala oziroma se še namerava sklicevati. V vabilu je treba stranke obvestiti o sestavi senata. Častno sodišče pošlje vabilo za udeležbo na obravnavo tistim pričam, ki jih senat sprejme kot dokazni predlog.
(4) Član senata, ki je zadržan in ne more sodelovati pri obravnavi, mora to sporočiti sekretarju častnega sodišča najpozneje osem (8) dni pred obravnavo.
(5) Vabilo na obravnavo mora vsebovati opozorilo na posledice zaradi izostanka.
Preložitev obravnave
238. člen
(1) Če stranki vabila nista prejeli pravočasno, se obravnava na njun predlog preloži.
(2) Če obtožena stranka, ki je bila pravilno vabljena, ne pride na obravnavo, sklene senat, ali naj se obravnava opravi v njeni odsotnosti ali pa se preloži. Enako ravna senat tudi, če se ugotovi, da se obtožena stranka namenoma izogiba prevzemu obtožnega predloga ali vabila na obravnavo.
(3) Če se obravnava preloži, nosi stroške stranka, ki je zakrivila preložitev. Glavna obravnava se opravi tudi, če nanjo ne pride zagovornik obtožene stranke, ki je bil v redu povabljen.
Obravnava
239. člen
(1) Obravnava pred senatom I. stopnje je ustna in javna. Iz opravičenih razlogov lahko senat sklene po lastni pobudi ali na predlog stranke, da je obravnava v celoti ali delno tajna. Obravnavo vodi predsednik senata. Kršitelje reda na obravnavi predsednik senata opominja, lahko pa jih tudi odstrani.
(2) Predsednik in člana senata morajo biti navzoči ves čas obravnave.
(3) Obravnavo začne predsednik senata z naznanitvijo obtožnega predloga, ki ga po potrebi podrobneje obrazloži še tožilec. Če tožilec opravičeno ne pride na obravnavo in njegova navzočnost ni nujno potrebna, prebere obtožni predlog predsednik senata.
(4) Obtožena stranka poda zagovor. Če obtožena stranka ni navzoča, prebere njen odgovor na obtožni predlog predsednik senata.
Dokazovanje
240. člen
(1) Predsednik senata izvede dokazni postopek na podlagi dokazov, ki so jih predložile stranke.
(2) Predsednik in člani senata smejo strankam, pričam in izvedencem postavljati vprašanja, da bi se pojasnile posamezne okoliščine, ki so važne za rešitev zadeve.
(3) Tudi stranke smejo druga drugi ali pričam in izvedencem postavljati vprašanja posredno po predsedniku senata, z njegovim dovoljenjem tudi neposredno.
241. člen
Da bi se ugotovila materialna resnica, senat izbere in izvede dokaze tudi po svoji presoji.
Priznanje stranke
242. člen
Kadar tožilec v obtožnem predlogu ali na obravnavi označi kršitev kot najlažjo in predlaga ukrep opomina z objavo v okviru članov borze ali če častno sodišče samo tako oceni, stranka pa prizna kršitev, lahko senat oziroma sodnik posameznik sprejme sklep le na temelju tega priznanja, brez izvedbe drugih dokazov.
Zapisnik
243. člen
(1) O obravnavi se piše zapisnik. V zapisnik se vpiše vse, kar je pomembno za sprejem sklepa o zadevi, ki je predmet obravnave. Zapisnik se sestavlja tako, da predsednik senata glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik.
(2) Namesto sprotnega pisanja zapisnika se lahko zapisnik izdela s pomočjo snemalnih naprav. V tem primeru lahko stranke podajo pripombe na zapisnik v roku tri (3) dni po prejemu zapisnika.
(3) Zapisnik podpišeta predsednik senata in zapisnikar.
Razglasitev sklepa
244. člen
Ko je končan postopek, da tožilec še končni predlog. Za njim dobi besedo obtožena stranka oziroma njen zagovornik. Če nobena stranka ne želi še dodatno razpravljati, predsednik zaključi obravnavo. Po končani obravnavi, tajnem posvetovanju in glasovanju častno sodišče razglasi sklep z navedbo bistvenih razlogov.
245. člen
Če obstajajo utemeljeni razlogi, senat lahko določi, da se sklep ne sprejme takoj po končani obravnavi, ampak najkasneje v roku osem (8) dni.
Sklep
246. člen
(1) Po končani obravnavi senat s sklepom obtožni predlog zavrne, obtoženo stranko oprosti odgovornosti ali pa jo spozna za odgovorno in izreče ukrep. Senat sprejme sklep po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
(2) Pri določitvi ukrepa upošteva senat vse okoliščine primera, ki vplivajo na izrek strožjega ali milejšega ukrepa, ter glede na posledice oceni težo primera.
Vsebina sklepa
247. člen
Sklep vsebuje zlasti: sestavo senata, imena strank in njihovih pooblaščencev, opis kršitve, dan obravnave, kvalifikacijo ugotovljene kršitve, izrek ukrepa, odločitev o stroških, pravni pouk in datum sklepa. Sklep podpiše predsednik senata. Pismen odpravek sklepa se dostavi strankam.
Stroški postopka
248. člen
(1) V postopku pred častnim sodiščem se ne plačujejo takse. Udeleženci v postopku plačajo le dejanske stroške, ki nastanejo zaradi uvedbe postopka do njegovega zaključka.
(2) Kot stroški se štejejo zlasti potni stroški, dnevnice in nadomestilo za izgubljeni dobiček prič, izvedencev in tolmačev. Izvedenec in tolmač kakor tudi člani častnega sodišča in častni tožilec imajo pravico tudi do nagrade po tarifi.
249. člen
Za stroške pooblaščencev strank in njihovih zagovornikov se lahko smiselno uporabljajo pravila, določena v ZKP.
250. člen
(1) Ugotovljeni stroški se beležijo v poseben stroškovnik, ki je sestavni del spisa.
(2) Predsednik senata lahko naloži obtoženi stranki, da položi predujem za izvedbo dokaza, ki ga je sama predlagala in je izvedba vezana na stroške, zlasti glede izvedencev, tolmačev ali ogleda. Če stranka v danem roku ne položi predujma, se šteje, da je odstopila od svojega predloga za izvedbo dokaza.
(3) Obračun vseh stroškov se napravi ob zaključku postopka. V obračun se poračunajo položeni predujmi.
251. člen
Če ob zaključku postopka še niso znani vsi stroški, izda predsednik senata poseben sklep, ko so le-ti znani.
252. člen
(1) Stroške postopka plača stranka, kateri je senat izrekel ukrep. Če je v istem postopku spoznanih za odgovorne več obtožencev, določi senat, kolikšen del stroškov nosi vsak od njih.
(2) Če je stranka, zoper katero je bil vložen obtožni predlog, v postopku oproščena, nosi stroške postopka borza oziroma, če se je postopek začel na njegovo pobudo, Združenje članov borze ali predlagatelj kot tožilec.
(3) Glede na okoliščine konkretnega primera, posebej, če je obtožena stranka dala povod za uvedbo postopka, lahko senat določi, da nosi deloma stroške tudi stranka, ki je bila oproščena.
(4) Če tožilec obtožni predlog umakne ali če se postopek ustavi, nosi stroške postopka borza.
(5) Stranka plača stroške, ki jih je med postopkom povzročila sama, čeprav je tožilec v teku postopka obtožni predlog umaknil, če je bil zoper njo postopek ustavljen ali če je bila s sklepom oproščena odgovornosti.
253. člen
Določila za obračun stroškov iz tega poglavja se uporabljajo tudi v postopku pred senatom II. stopnje.
Pritožba zoper sklepe
254. člen
(1) Zoper sklep senata I. stopnje častnega sodišča lahko vložijo stranke pritožbo na senat II. stopnje.
(2) Pritožba se vloži pisno pri častnem sodišču v roku osem (8) dni po prejemu pisnega odpravka sklepa.
(3) Pritožba zadrži izvršitev sklepa.
255. člen
Sekretar mora v roku osem (8) dni po prejemu pritožbe le-to poslati tožilcu, ki lahko v roku petnajst (15) dni nanjo pisno odgovori.
256. člen
(1) Senat II. stopnje zaseda in odloča na nejavni seji, razen če predsednik senata ne odloči drugače. V tem primeru veljajo določbe, ki urejajo postopek pred senatom I. stopnje.
(2) Odločitev senata II. stopnje postane pravnomočna, ko le-ta sprejme svojo odločitev.
257. člen
O pritožbah zoper sklepe, ki jih izda predsednik senata, odloča senat, če v pravilih ni določeno drugače. Stranka mora vložiti pritožbo v roku osem (8) dni.
Izvršitev izrečenih ukrepov
258. člen
(1) Ukrepi častnega sodišča se izvršijo takoj po pravnomočnosti sklepa.
(2) Izvršitev ukrepov častnega sodišča zastara, ko poteče šest (6) mesecev od pravnomočnosti sklepa.
Smiselna uporaba
259. člen
Če ni v teh pravilih drugače določeno, se v postopku pred častnim sodiščem smiselno uporabljajo temeljna načela ZKP.
Pravna pomoč
260. člen
(1) Častno sodišče je dolžno dajati rednim sodiščem in drugim državnim organom pravno pomoč s tem, da jim omogoči vpogled v spise in listine, ki so pri njem.
(2) Člani borze in strokovna služba borze so dolžni dajati častnemu sodišču podatke in obvestila, ki so potrebna za postopek.
9. REŠEVANJE SPOROV PRED BORZNO ARBITRAŽO
Splošni določbi
261. člen
Pri borzi deluje stalna in neodvisna arbitraža. Naziv arbitraže je: Stalna arbitraža Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana. Sedež arbitraže je v Ljubljani, Slovenska 56.
262. člen
Pravila arbitraže se uporabljajo kot obvezna postopkovna pravila pri reševanju vseh sporov oziroma nesoglasij med strankami, skupaj s pravili ZPP, kadarkoli je za reševanje spornih razmerij pristojna arbitraža.
Pristojnost arbitraže
263. člen
Borzna arbitraža je pristojna za reševanje sporov v zvezi s posli s serijskimi vrednostnimi papirji.
Sestava arbitraže
264. člen
(1) Arbitre borzne arbitraže imenuje na predlog uprave nadzorni svet. Za arbitra je lahko imenovana fizična oseba, ki se je kot strokovnjak izkazala v dosežkih in delu na področju prava, ekonomije ali financ.
(2) Mandat arbitrov traja štiri (4) leta.
Organi arbitraže
265. člen
(1) Arbitraža ima predsednika arbitraže, ki ga arbitri izvolijo izmed sebe.
(2) Predsednik arbitraže predstavlja, zastopa in podpisuje arbitražo v razmerju do tretjih pravnih in fizičnih oseb ter državnih in pravosodnih organov.
(3) Predsednik arbitraže ima dva (2) namestnika, ki ju imenuje samostojno.
(4) Najstarejši nezadržani namestnik predsednika arbitraže ima vse pristojnosti predsednika, če je le-ta zadržan, začasno delovno nezmožen, če gre za nasprotje interesov ali izključitvenih razlogov na strani predsednika arbitraže.
(5) Če je namestnik iz prejšnjega odstavka tega člena zadržan, preidejo pristojnosti predsednika arbitraže na preostalega namestnika.
Predsednik senata
266. člen
Za predsednika senata je lahko imenovan arbiter iz liste arbitrov, ki ima opravljen pravniški državni izpit.
Sekretar arbitraže
267. člen
(1) Arbitraža ima sekretarja, ki skrbi za nemoteno in tekoče delo senatov arbitraže ter pomaga predsedniku arbitraže in predsednikom senatov v konkretnih zadevah.
(2) Sekretar podpisuje arbitražo v primerih, ko za podpisovanje zadev arbitraže ni pristojen predsednik arbitraže, v administrativnih in drugih podobnih zadevah manjšega pomena.
(3) Za sekretarja arbitraže je lahko imenovan uslužbenec borze. Imenuje in razreši ga nadzorni svet na predlog uprave.
Razrešitev arbitra
268. člen
(1) Posamezni arbiter je lahko razrešen pred potekom mandata:
– na svojo zahtevo,
– če je pravnomočno obsojen na zaporno kazen,
– če postane poslovno nesposoben,
– če tako določa zakon.
(2) Ukrep razrešitve iz zadnjih dveh alinej prejšnjega odstavka izreče uprava in učinkuje kot začasen suspenz arbitra do potrditve na nadzornem svetu.
Odločanje
269. člen
Arbitri odločajo v senatu treh (3) arbitrov (v nadaljevanju: senat). Če se stranki o tem posebej dogovorita, lahko o sporu odloča arbiter posameznik.
Postopek pred arbitražo
270. člen
Če pravila ne urejajo kakšnega posameznega vprašanja, se uporabljajo določbe ZPP.
271. člen
Postopek pred arbitražo je kontradiktoren ter načeloma poteka na nejavni obravnavi.
272. člen
Delo arbitraže je do izdaje končne odločbe zaupne narave, kar je dolžan spoštovati vsakdo, ki v njej kakorkoli sodeluje.
Začetek postopka
273. člen
(1) Postopek pred arbitražo se začne s tožbo.
(2) Za začetek postopka pred arbitražo se šteje dan, ko arbitraža prejme tožbo.
Vsebina tožbe
274. člen
Tožba mora poleg obveznih in fakultativnih sestavin po ZPP vsebovati tudi pisno pogodbo strank o arbitraži ter ime arbitra iz liste arbitrov, ki ga stranka imenuje v senat.
Odgovor na tožbo
275. člen
Po prejemu popolne tožbe sekretar arbitraže pošlje tožbo skupaj s prilogami tožencu v odgovor.
276. člen
(1) Toženec lahko v roku petnajst (15) dni od prejema tožbe poda odgovor na tožbo.
(2) Odgovor na tožbo mora vsebovati bistvene podatke, ki omogočajo hitro in popolno rešitev spora.
(3) Tožena stranka v odgovoru na tožbo hkrati tudi imenuje arbitra z liste arbitrov, oziroma v roku iz prvega odstavka tega člena ugovarja pristojnosti arbitraže.
(4) Sekretar arbitraže pošlje odgovor na tožbo s prilogami tožniku, ugovor pristojnosti pa tudi predsedniku arbitraže.
Nasprotna tožba
277. člen
(1) Nasprotno tožbo lahko toženec vloži hkrati z odgovorom na tožbo v roku iz prejšnjega člena pravil pod pogoji, ki jih določa ZPP.
(2) Sekretar v tem primeru postopa kot da je vložena tožba.
(3) Toženec po nasprotni tožbi ima pravice toženca iz prejšnjega člena pravil.
Neobstoj dogovora o arbitraži
278. člen
(1) Če med strankama na prvi pogled (prima facie) ne obstaja nikakršen dogovor o pristojnosti arbitraže, predsednik arbitraže o tem preko sekretarja obvesti tožnika.
(2) Če predsednik arbitraže ugotovi, da na prvi pogled dogovor o arbitraži obstaja, o tem obvesti stranke ter se postopek nadaljuje.
(3) V nadaljevanju postopka odloči o obstoju ali neobstoju dogovora o pristojnosti kot o predhodnem vprašanju senat.
(4) Odločitev senata je dokončna.
Učinki dogovora o arbitraži
279. člen
Če so se stranke s pisno pogodbo o arbitraži dogovorile za pristojnost arbitraže, se šteje, da so s tem pristale na uporabo določb pravil.
280. člen
Neaktivnost oziroma molk tožene stranke ni ovira, da se postopek pred arbitražo ne bi začel in končal pod pogojem, da je dogovor o arbitraži veljaven.
281. člen
Ugovor ničnosti, neobstoja ali neveljavnosti pogodbe, v kateri je vsebovan dogovor o arbitraži ni ovira, da o obstoju ali neobstoju dogovora o arbitraži ne bi odločil senat.
Postopek imenovanja senata
282. člen
(1) Vsaka stranka je dolžna v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo v sporni zadevi imenovati arbitra iz liste arbitrov.
(2) Če ena od strank ne imenuje arbitra, ga zanjo imenuje predsednik arbitraže.
(3) Predsednika senata imenujeta izbrana arbitra. Če se arbitra ne moreta dogovoriti v roku, ki jima ga postavi predsednik arbitraže, potem imenuje predsednika senata predsednik borzne arbitraže.
283. člen
(1) Vsak arbiter, ki je imenovan v senat, je pri sprejemanju odločitev in odločanju v sporni zadevi neodvisen.
(2) Vsak arbiter mora vse od obvestila o imenovanju pa do konca postopka pred arbitražo paziti na dejstva in okoliščine, ki bi utegnile vplivati na njegovo nepristranskost.
(3) O vsaki okoliščini oziroma dejstvu, ki lahko vpliva na nepristranskost odločanja, mora arbiter nemudoma obvestiti sekretarja arbitraže, le-ta pa stranke postopka, da v postavljenem roku posredujejo morebitne pripombe.
Izključitev arbitra
284. člen
(1) Zahtevo za izključitev arbitra mora stranka obrazloženo in pisno posredovati sekretarju arbitraže in sicer v roku petnajst (15) dni od dneva, ko je izvedela za imenovanje arbitra oziroma najkasneje v roku petnajst (15) dni od trenutka, ko izve za okoliščine ali dejstva, na katera opira svojo zahtevo.
(2) Če stranka zamudi roke iz prejšnjega odstavka, se zahteva za izključitev arbitra zavrže, sicer pa se posreduje predsedniku arbitraže, ki o zahtevi odloči.
(3) O zahtevi za izključitev arbitra oziroma v primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena odloči predsednik arbitraže, razen če se zahteva za izključitev oziroma dejstva in okoliščine iz drugega odstavka prejšnjega člena nanašajo na predsednika arbitraže.
(4) Če se zahteva za izključitev nanaša na predsednika arbitraže ali če pri predsedniku arbitraže obstajajo dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na njegovo nepristranskost pri odločanju v konkretni zadevi, o tem odločita namestnika predsednika arbitraže.
(5) Odločitev predsednika arbitraže ali njegovih namestnikov, v primeru iz prejšnjega odstavka, je dokončna.
285. člen
Odločitev iz 284. člena pravil se v obliki sklepa pošlje strankam ter arbitru, na katerega se sklep nanaša. Sklep ne potrebuje obrazložitve.
Posredovalni postopek
286. člen
(1) Posredovanje je zaželena oblika reševanja sporov.
(2) Vsak spor iz pristojnosti arbitraže se lahko predloži v posredovanje posredniku posamezniku.
287. člen
Posredovalni postopek se začne in izpelje pred arbitražo na predlog stranke, ne glede na obstoj ali veljavnost dogovora o arbitraži, če se nasprotna stranka s takim postopkom strinja.
Predlog za začetek
288. člen
(1) Predlog za začetek posredovalnega postopka vloži stranka, ki želi posredovanje pred arbitražo v obliki zahteve za posredovanje. V tej na zgoščen način opiše vsa pomembna dejstva in okoliščine spora ter namen zahteve za posredovanje.
(2) Zahtevi za posredovanje je stranka dolžna priložiti dokazilo o vplačilu zneska, ki predstavlja predpogoj za začetek postopka posredovanja v skladu s tarifo arbitraže.
289. člen
(1) Po prejemu zahteve iz prejšnjega člena sekretar arbitraže pozove nasprotno stranko, da se o zahtevi izjasni v roku petnajst (15) dni.
(2) Če nasprotna stranka posredovalnemu postopku nasprotuje oziroma se v postavljenem roku o zahtevi ne izjavi, se šteje, da posredovalni postopek ni uspel ter o tem sekretar arbitraže obvesti stranko, ki je zahtevo za posredovanje vložila.
Imenovanje posrednika
290. člen
(1) Če se nasprotna stranka s postopkom posredovanja strinja in stranki sporazumno ne predlagata drugače, imenuje posrednika predsednik arbitraže.
(2) Posrednik se imenuje izmed arbitrov iz liste arbitrov.
Naloge posrednika
291. člen
(1) Posrednik pozove stranke, da v določenem roku postavita svoje navedbe, trditve in dokaze.
(2) Posrednik vodi celoten postopek od svojega imenovanja dalje po lastni presoji, upoštevaje načela nepristranskosti, enakosti, pravičnosti in zaupnosti.
Zaključek posredovanja
292. člen
(1) Postopek posredovanja je zaključen, ko posrednik ugotovi, da je stanje stvari v zadostni meri razčiščeno ter sestavi pisni predlog poravnave in pozove stranke, da ga podpišejo skupaj z njim.
(2) Stranke lahko zahtevajo, da poravnava izide v obliki arbitražne odločbe.
293. člen
Posredovalni postopek se konča:
– ko stranki podpišeta poravnavo oziroma ko izide odločba arbitraže;
– ko posrednik pisno sporoči predsedniku arbitraže, da postopek posredovanja ni uspel;
– ko katerakoli od strank postopka obvesti posrednika, da ne želi nadaljevati postopka.
Narava posredovalnega postopka
294. člen
(1) Posredovalni postopek je zaupne narave, kar je dolžan spoštovati vsakdo, kdor v njem kakorkoli sodeluje.
(2) Če se stranke ne uspejo poravnati, se šteje, da posredovalni postopek ni uspel. Izjave strank, ki so podane v neuspelem posredovalnem postopku v isti zadevi med istima strankama za morebitni postopek pred arbitražo, se štejejo za neobstoječe, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.
(3) Posrednik ne more nastopati kot arbiter, zastopnik, svetovalec, pooblaščenec, priča, izvedenec ali kako drugače, v sodnem, upravnem ali arbitražnem postopku v sporu, ki se nanaša na spor, ki je bil predmet poravnalnega postopka, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.
Plačilo pologa
295. člen
(1) Predpogoj za začetek posredovalnega postopka je popolno plačilo pologa, ki ga določi sekretar arbitraže na podlagi tarife arbitraže.
(2) Polog lahko vplača tudi samo ena od strank, pri čemer se vplačani polog šteje za stroške postopka in deli usodo dokončne razdelitve stroškov postopka med stranke.
(3) Če plačani polog ne zadostuje za dokončanje postopka, se stranke pozovejo, da vplačajo dodatna sredstva. Dodatna sredstva se štejejo za polog in zanje veljajo vsa pravila, ki se uporabljajo glede prvega pologa.
(4) Stranke nosijo stroške posredovalnega postopka po enakih delih, razen če poravnava ali odločba arbitraže ne določata drugače.
Stroški postopka, tarifa
296. člen
(1) Sekretar arbitraže na podlagi predloženih zahtevkov določi znesek pologa, ki bo pokrival stroške postopka pred arbitražo v skladu s tarifo, ki jo na predlog uprave določi nadzorni svet.
(2) Sekretar arbitraže lahko pogojuje potek oziroma nadaljevanje postopka s plačilom celotnega ali delnega pologa arbitraži.
(3) Polog plačajo stranke praviloma po enakih delih, kar pa ni ovira, da lahko vsaka stranka plača celoten polog, ki ga določi sekretar, če nasprotna stranka ne plača svojega dela. Tako plačani polog se šteje za stroške postopka ter se po splošnih načelih uspeha oziroma krivde po koncu postopka obračuna strankam postopka pred arbitražo.
(4) Če polog ni plačan v roku petnajst (15) dni od poziva stranke s strani sekretarja k plačilu, se šteje tožba oziroma nasprotna tožba za umaknjeno.
297. člen
(1) Za stroške postopka pred arbitražo se štejejo tudi honorarji arbitrov, administrativni stroški arbitraže, stroški in izvedenine izvedencev, prič, strank postopka ter plačilo njihovih pooblaščencev.
(2) O stroških postopka odloči hkrati z odločbo o glavni stvari senat, ki odloča ter določi, katera stranka nosi oziroma v kakšnem razmerju stranke nosijo stroške postopka.
Izdaja odločbe
298. člen
Odločba arbitraže se šteje za izdano, ko jo podpišejo vsi člani senata.
299. člen
Rok za izdajo odločbe znaša trideset (30) dni po končani glavni obravnavi.
Vročitev odločbe strankam
300. člen
Ko je odločba izdana, jo sekretar arbitraže pošlje strankam. Sekretar lahko pogojuje vročitev odločbe s tem, da mora stranka pred vročitvijo poravnati njej pripadajoče stroške postopka v znesku, določenem v končni odločbi.
301. člen
Stranke postopka pred arbitražo se zavežejo, da bodo dokončno odločbo arbitraže upoštevale ter jo izvršile. Na odločitev arbitraže ni pritožbe, razen izpodbojne tožbe pred sodiščem v primerih, ki jih določa ZPP.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Začetek veljavnosti pravil
302. člen
(1) Pravila sprejema in dopolnjuje uprava, potrjujeta pa nadzorni svet in agencija. Pravila in njihove spremembe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Skrajni rok za objavo revidiranega letnega poročila iz 35. člena pravil začne veljati s 1. 1. 2004. Do navedenega dne za izdajatelje vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje v borzni kotaciji, kot skrajni rok velja rok šestih mesecev po preteku poslovnega leta.
(3) Določbe 36.a člena pravil začnejo veljati za medletno poročanje s 1. 1.2004.
Ljubljana, dne 9. decembra 2002.
Uprava Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana
dr. Draško Veselinovič l. r.
generalni direktor
Tomaž Rotar l. r.
namestnik generalnega direktorja
