Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US RS, 9/96 – odl. US RS, 39/96 – odl. US RS, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS, 74/98, 59/99 – odl. US RS, 70/00 in 51/02) in 16. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Krško na 38. seji dne 28. 10. 2002 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02 in 90/02) in družbenega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 21/87, 25/89 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02 in 90/02).
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana se nanašajo na območje avtoceste na odseku Smednik–Krška vas, in sicer na delu tega odseka od meje z Občino Škocjan do meje z Občino Brežice.

Tekstualni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Krško za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 13/94) se spremeni v naslednjih poglavjih:
(1) V poglavju 3.3.1 Zasnova prometnega omrežja se prva alinea spremeni, tako da se glasi:
– izgradnja avtoceste z razširitvijo koridorja obstoječe hitre ceste, z ureditvijo novih priključkov na lokaciji obstoječih v Smedniku in pri Drnovem, bencinskim servisom Zaloke ter cestninskima postajama in avtocestno bazo na območju priključka Drnovo.
(2) v poglavju 7. Uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov, podpoglavju 7.3. Prostorski izvedbeni akti (PIA) se v preglednici s prostorskimi izvedbenimi načrti doda nova alinea:

Naziv PIN                      sprejet  Oznaka v kart.delu plana
LN za odsek avtoceste
Smednik – Krška vas               2002                     LN-AC

Besedilo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Krško za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 13/94) se spremeni tako, da se doda novo poglavje z naslovom 7.7. Programske zasnove in v tem poglavju točka:
a) Programska zasnova za avtocesto na odseku Smednik-Krška vas
 
1. Obseg območja
Območje zajema
– območje avtoceste z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, viadukti, nadvozi, podvozi, priključka Smednik in Drnovo, vodnogospodarske ureditve, infrastrukturne objekte in vode, ureditve obcestnega prostora vključno z rekultivacijo zemljišč in protihrupno zaščito);
– bencinski servis Zaloke in
– cestninsko postajo ter avtocestno bazo pri Drnovem.
Območje kompleksne gradnje je določeno z upoštevanjem velikosti zemljišča, ki omogoča gradnjo vseh načrtovanih objektov in ureditev.
 
2. Zasnova organizacije dejavnosti in namenska raba prostora
– Opis posega in organizacija prostora
Načrtovani avtocestni odsek se na območju Občine Krško zgradi v dolžini 15,3 km. Sedanja hitra cesta H1 se razširi v 4-pasovno avtocesto z normalnim profilom 26,60. Zgradi se tako, da se obstoječa dvopasovna hitra cesta razširi na severno stran, načrtovani posegi v brežine in zemljišča na južni strani pa so minimalni. Izjema so le protihrupni ukrepi in lokalne deviacije cest ter regulacije vodotokov na mestu križanj z avtocesto, zadrževalnimi bazeni, priključki in komunalni vodi.
Avtocesta prevzema funkcijo sedanje hitre ceste H1. Na obstoječe in načrtovano cestno omrežje (glavne, regionalne in lokalne ceste) se navezuje prek priključkov Smednik in Drnovo, ki se zgradita na lokaciji obstoječih priključkov na hitro cesto.
Pri Zalokah se uredi obojestranski bencinski servis, ki je v funkciji avtoceste, na severni strain pa se postavi tudi bencinska črpalka za lokalne potrebe, ki nadomesti bencinsko črpalko na severni strani hitre ceste pri Drnovem, ki se ruši.
V okviru priključka Drnovo se uredijo čelna cestninska postaja in cestninska postaja Krško ter avtocestna baza.
– Namenska raba prostora
Poseg v prostor za gradnjo avtoceste in spremljajočih ureditev obsega približno 118 ha zemljišč, ki so določena v območju kompleksnega urejanja.
V območje kompleksnega urejanja je zajetih:
– 79 ha kmetijskih zemljišč, od tega približno 48 ha 1. območja kmetijskih zemljišč
– 20 ha gozdnih zemljišč
– 19 ha stavbnih zemljišč, od tega približno 16 ha zemljišča sedanje hitre ceste H1, priključkov in obcestnih ureditev, približno 3 ha pa na območjih poselitve.
Po zaključeni gradnji in sanaciji poškodovanih zemljišč se izvede nova parcelacija območje kompleksnega urejanja, ki se razmeji na površine izključne rabe avtoceste in spremljajočih ureditev ter na območje omejene rabe; na teh površinah je mogoča druga raba, ki se prilagodi novim razmeram v prostoru (kmetijstvo, gozd, urbane dejavnosti).
 
3. Usmeritve za arhitekturno in krajinsko oblikovanje
– Oblikovanje pomembnejših objektov in ureditev
Priključek Smednik: Ureditev priključka Smednik, protihrupnih barier in zasaditev mora omogočiti poglede proti cerkvi v Gornjem Ravnem.
Bencinski servis Zaloke: Izvede se kot obojestranski bencinski servis, ki bo poleg črpalke s trgovino obsegal še parkirišče in prostor za rekreacijo. Na severnem delu območja se zunaj ograje uredi še bencinska črpalka za potrebe prebivalcev iz okoliških naselij. Območje potoka Lokavec se sonaravno uredi. Območje bencinskega servisa se ureja na podlagi posebnega projekta, ki bo zagotovil oblikovno skladnost objektov in ureditev na območju urejanja upoštevajoč oblikovne značilnosti podobnih objektov na dolenjski avtocesti.
Kompleks objektov Drnovo: obsega nadvoza priključka in regionalne ceste, dve cestninski postaji in avtocestno vzdrževalno bazo. Oblikuje se kot programsko in oblikovno najpomembnejša točka na tem odseku avtoceste. Območje cestninske postaje Krško je treba vizualno ločiti od lokacije avtocestne vzdrževalne baze z reliefnimi, vegetacijskimi ali drugimi fizičnimi razmejitvami. Ravno tako se vizualno loči stik bencinskega servisa od območja gramoznice severovzhodno od ureditvenega območja.
Ureditveno območje cerkvice sv. Urh: Posege na območje severno od hitre ceste pri sv. Urhu je treba čim bolj omejiti. Tudi rekultivacija območja obstoječega nadvoza in ceste in druge ureditve v vidnem stiku cerkve sv. Urh ne smejo zapirati pogledov proti objektu oziroma ožjemu ambientu cerkve.
– Objekti
Izdelati je treba kakovostno arhitekturno zasnovo vseh pomembnejših premostitvenih objektov, z upoštevanjem vrednot in urbano-krajinske značilnosti prostora ter vidnosti in bližine objektov kulturne dediščine, predvsem pa cerkva sv. Urha in sv. Lenarta v Ravnem. Konstrukcije vseh nadvozov naj bodo čim bolj transparentne.
– Krajinska ureditev
Izdelati je treba kakovostne krajinske rešitve oblikovanja reliefa, protihrupnih ograj in zasaditev, ki morajo upoštevati značilnosti krajinske zgradbe na območju avtoceste in v njenem vplivnem območju.
Reliefno oblikovanje nasipov in usekov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena in mora zagotoviti skladnost z značilnostmi širšega prostora.
Nove zasaditve v celotnem območju urejanja naj se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo; načrtujejo naj se z upoštevanjem obstoječih krajinskih vzorcev ter z izborom avtohtonih vrst.
Oblikovanje protihrupnih ukrepov se prilagodi značilnostim prostora na posameznih delih odseka. Poleg naravno oblikovanih nasipov se uporabijo absorpcijske ograje, ki se na posameznih delih izvedejo v kombinaciji s transparentnimi deli. Protihrupne bariere se izvedejo oblikovno usklajeno na celotni trasi in tudi skladno z obstoječimi in načrtovanimi protihrupnimi barierami na dolenjski avtocesti.
Vodnogospodarske ureditve se izvedejo po načelu sonaravnega urejanja.
Vsi opuščeni deli obstoječega cestnega omrežja se sanirajo in rekultivirajo upoštevajoč okoliški teren in namembnost okoliških površin.
 
4. Usmeritve za gradnjo in prestavitev infrastrukturnih objektov
– Infrastrukturna oprema v območju kompleksnega urejanja
Vsa meteorna voda s cestišča avtoceste ter utrjenih prometnih površin in ploščadi bencinskega servisa, cestninske postaje in avtocestne vzdrževalne baze se zbira v ustrezno dimenzionirani kanalizaciji do objektov za prečiščevanje. Odvodnjavanje območja bencinskega servisa mora biti skladno z ustreznimi predpisi. Kanalizirana voda z avtoceste se odvaja v zadrževalne bazene in lovilce olj s koalescentnimi filtri ter nato v recipiente oziroma v ponikalnice.
Sanitarno vodo s področja bencinskega servisa Zaloke se očisti na ustrezni biološki čistilni napravi, odtok očiščene vode pa je predviden v potok Lokavec. Sanitarna voda s področja cestninske postaje Drnovo in avtocestne vzdrževalne baze se očisti na ustrezni biološki čistilni napravi, odtok očiščene vode pa se spelje v avtocestno kanalizacijo, v nadaljevanju pa v ponikovalnico izven območja varstva vodnih virov.
Za oskrbo spremljajočih objektov na avtocesti z vodo se zgradi vodovodno omrežje, ki se napaja iz obstoječega vodovodnega omrežja.
Za oskrbo spremljajočih objektov na avtocesti in mednarodnega mejnega prehoda z električno energijo se zgradi potrebno število transformatorskih postaj, ki se navežejo na obstoječe električno omrežje.
Na celotni trasi avtoceste je potrebna ureditev kabelske kanalizacije za klic v sili.
Spremljajoči objekti se priključijo na obstoječe javno telefonsko omrežje.
Komunalna ureditev v območju kompleksne gradnje se izvede skladno s predpisi in pogoji upravljalcev infrastrukturnih omrežij.
– Prestavitve infrastrukturnih vodov
Zaradi gradnje avtoceste in spremljajočih objektov in ureditev so potrebne prestavitve vodov oziroma ureditve križanj s cevovodi obstoječega kanalizacijskega omrežja, cevovodi vodovoda, elektičnimi vodi, plinovodi in telekomunikacijskimi vodi.
Vsa križanja in prestavitve je potrebno izvesti skladno s predpisi in pogoji upravljalcev infrastrukturnih omrežij.
 
5. Tehnološki pogoji gradnje in omejitve
Način gradnje je treba prilagoditi razmeram v prostoru ter tako preprečiti poškodbe naravnega in grajenega okolja.
Na poteku trase skozi naseljena območja je z izborom ustrezne mehanizacije treba preprečiti poškodbe objektov zaradi tresljajev.
Zaradi gradnje se ne sme poslabšati vodni režim odtoka visokih voda, kar se zagotovi z zadostno dimenzioniranimi prepusti in ureditvami strug z upoštevanjem prevajanja 100-letne visoke vode.
Gradbišče avtoceste je treba organizirati tako, da bo sedanja hitra cesta H1 ves čas gradnje v funkciji in da bodo prevozi v največji možni meri potekali po trasi avtoceste.
Trajni viški nevgradljivega materiala se uporabijo pri ureditvi obcestnega prostora v območju priključkov Smednik in Drnovo. Lokacija za deponiranja viškov nevgradljivega materiala je možna (na podlagi predhodno sprejetega prostorsko ureditvenega akta) v peskokopu Ravno.
Za gradnjo avtoceste se pridobi kamniti material s stranskim odvzemom iz obstoječih kamnolomov v bližini obravnavanega avtocestnega odseka v skladu z občinskimi prostorskimi planskimi in izvedbenimi akti.
 
6. Usmeritve za izboljšanje in varovanje okolja
– Ohranjanje narave: V času gradnje je treba preprečiti oziroma čim bolj omejiti fizični poseg v Krakovski gozd in vodotoke, kjer je treba zagotoviti naravovarstveni nadzor. Po končani gradnji je treba vzpostaviti prejšnje stanje in izvesti ustrezne sanacijske ukrepe.
Pod premostitvami vodotokov, v podvozih in podhodih se uredijo suhi prehodi za živali, na lokacijah evidentiranih koridorjev prehajanje dvoživk in malih živali se uredi varovalna ograja.
Za umik prostoživečih divjih živali pred visokimi vodami Save na Krškem polju se zunaj zaščitne ograje avtoceste uredijo nasipi z niveleto vozišča avtoceste.
– Urejanje vodotokov: Vse naravno ohranjene vodotoke oziroma dele vodotokov je treba med gradnjo varovati pred onesnaženjem in zasipavanjem. Regulacije morajo biti izvedene sonaravno, po zaključeni gradnji je treba obnoviti obvodno vegetacijo ter tako omogočiti ponovno vzpostavitev obvodnih biotopov.
V času gradbenih del je treba zagotoviti ukrepe za zaščito pred onesnaženjem vseh površinskih voda.
– Varovanje podtalnice: Zaradi gradnje in obratovanja avtoceste in spremljajočih objektov se ne sme v ničemer poslabšati obstoječa kakovost vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbenotehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje in uporabo ustreznih tehnologij ter mehanizacije, po izgradnji pa z ustreznim načinom vzdrževanja. Med obratovanjem avtoceste je investitor dolžan zagotoviti spremljanje stanja in ob morebitnem poslabšanju zagotoviti ustrezno sanacijo.
– Kmetijska in gozdna zemljišča: Pri gradnji je treba zavarovati kmetijska in gozdna zemljišča pred poškodbami. Poseg na nova zemljišča se omeji na najmanjše površine, ki omogočajo nemoteno gradnjo in vzdrževanje ureditev.
Po zaključeni gradnji je obvezna sanacija in rekultivacija vseh poškodovanih zemljišč.
Z rodovitno plastjo tal, ki jo je treba odstraniti z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje in varovanje kakovosti.
– Varstvo kulturne dediščine: Podrobnejše usmeritve za zaščito arheološke dediščine določijo pristojne službe na podlagi prehodnih arheoloških raziskav.
Pogoje za oblikovanju objektov, protihrupnih ograj in drugih ureditev vplivnih območjih dediščine določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
Varovanje bivalnega okolja: Vplivno območje trase avtoceste se glede na obstoječo namembnost uvršča med območja s III. stopnjo varstva pred hrupom. Glede na veljavno zakonodajo je treba med gradnjo in med obratovanjem zagotoviti ukrepe za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom in zagotoviti monitoring ter po potrebi izvajati dodatne ukrepe. Prav tako je treba zagotoviti ukrepe za varstvo zraka pred prekomernim onesnaženjem med gradnjo in obratovanjem avtoceste in na podlagi monitoringa izvajati morebitne potrebne dodatne ukrepe.
Komunalni odpadki na spremljajočem objektu Zaloke in v kompleksu Drnovo se organizirano odvažajo na sanitarno deponijo. Posebni odpadki na bencinskih črpalkah se ločeno zbirajo in odvažajo skladno s predpisi.
Drugi pogoji: V lokacijskem načrtu je treba določiti obveznosti investitorjev in izvajalcev, vključno z določitvijo monitoringa za spremljanje negativnih vplivov na okolje. Na podlagi rezultatov monitoringa mora investitor izvesti dodatne ukrepe, kot so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav in ureditev,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.
Vzporedno z lokacijskim načrtom je treba izdelati poročilo o vplivih na okolje za načrtovane posege in opredelitve v zvezi z zmanjševanjem vplivov na okolje in monitoringom vgraditi v določila lokacijskega načrta.
 
7. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Zagotovljeni morajo biti dovozi za intervencijska vozila do vseh območij in predpisana preskrba s požarno vodo. Posebna protipožarna ureditev mora biti pri bencinskih črpalkah. Upoštevajo se predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju.

Spremeni in dopolni se kartografski del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana:
– karta št. 2: Zasnova prometnega omrežja, M 1:25.000
Spremeni in dopolni se kartografska dokumentacija dolgoročnega in srednjeročnega plana. Na kartah TTN 5 in PKN 5 se spremenijo se razmejitve namenske rabe v zaradi načrtovanega posega v prostor. Spremenijo se naslednji listi kartografske dokumentacije:
TTN 5 Kostanjevica 3 (v planu list 41), Kostanjevica 4 (v planu list 42), Kostanjevica 5 (v planu list 43), Kostanjevica 7 (v planu list 45), in
TTN N 5 Krško 44 (v planu list 33), Krško 45 (v planu list 34), Krško 46 (v planu list 35), Krško 47 (v planu list 36), Krško 48 (v planu list 37), Krško 49 (v planu list 38)
in
PKN 5 Kostanjevica 3, Kostanjevica 4, Kostanjevica 5, Kostanjevica 7, in
PKN 5 Krško 44, Krško 45, Krško 46, Krško 47, Krško 48, Krško 49
Nova sestavina kartografskega dela je programska zasnova avtoceste, ki vsebuje:
– list 1: situacija obstoječega parcelnega stanja – kopija potrjene katastrske situacije, M 1: 2880
– list 2: prikaz območja kompleksnega urejanja na katasrskem načrtu, DKN 1:2880
– list 3: namenska raba prostora, organizacija dejavnosti ter usmeritve za oblikovanje prostora in varovanje okolja, TTK 1:5000
– list 4: komunalna in energetska infrastruktura, TTK 1:5000.

Etape izvajanja načrtovanih posegov so:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,
– deli trase avtoceste,
– priključki,
– povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja in druge deviacije,
– objekti na trasi avtoceste,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditev obcestnega prostora,
– priprava zemljišča za spremljajoči objekt ter avtocestno bazo in cestninski postaji.
Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote. Etapnost se določi v posebnem elaboratu.
Možno je etapno urejanje spremljajočega objekta in avtocestne baze ter cestninskih postaj, vendar na podlagi enovitega projekta, ki bo zagotovil funkcionalno in oblikovno skladnost celotne ureditve.

Vse načrtovane ureditve in ukrepi se določijo v lokacijskem načrtu.
Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju najdejo rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanje ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.