Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi določil zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 44/97) ter programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 je Občinski svet občine Škofja Loka na 26. redni seji dne 24. oktobra 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejemajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1996 do leta 2000 (objavljen v UVG, št. 14/86, 3/89 in Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00 in 28/01) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (objavljen v UVG, št. 14/86, 3/89 in Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00 in 28/01) (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve planskih aktov). Spremembe in dopolnitve planskih aktov se nanašajo na prostorski razvoj nekaterih perspektivnih kmetij v Občini Škofja Loka, konkretno na razširitev ureditvenih območij naselij in stavbnih zemljišč razpršene gradnje za potrebe kmetijske dejavnosti.

DOLGOROČNI PLAN
Poglavju 7.2. ZASNOVA POSELITVE IN UREJANJE PROSTORA se točki 7.2.11. RABA PROSTORA, USKLADITEV doda sledeča vsebina:
Površina stavbnih zemljišč se poveča za 5,9271 ha.
Točki 7.3.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA se doda:
– zaradi opredeljenih površin za širitev stavbnih zemljišč se bodo kmetijska zemljišča dolgoročno zmanjšala za: 1. območje kmetijskih zemljišč 4,5784 ha, 2. območje kmetijskih zemljišč za 1,1014 ha ter območje gozdov za 0,2473 ha.

DRUŽBENI PLAN
Poglavju 4.3.4.2 PROGRAMSKE ZASNOVE ZA PROSTORSKO IZVEDBENE NAČRTE se doda:
– programske zasnove za območja širitve perspektivnih kmetij.

Spremembe in dopolnitve planskih aktov obravnavajo 13 širitev ureditvenih območij naselij in 9 širitev območij razpršene gradnje. Iz strokovnih razlogov hkrati formirajo tudi dvoje novo oblikovanih razpršenih gradenj.

Povečava stavbnih zemljišč za potrebe širitev perspektivnih kmetij v Občini Škofja Loka izhaja iz nujnih razvojnih potreb posameznih kmetij, zato so površine posegov vselej vezane na lastništvo posamezne obravnavane kmetije. Skupna površina novo določenih stavbnih zemljišč znaša 5,9271 ha. Spremembe in dopolnitve vključujejo sledeča zemljišča parcelnih številk:
– k.o. SOPOTNICA: 62, del 1065, del 1052, del 1051, del 1056, del 1043, del 1034/2,
– k.o. RETEČE: 874, del 37/1, del 1067,
– k.o. DRAGA: del 284, del 69/1, del 465/1, del 280/2, 280/1,
– k.o. SUHA: 950/1, del 984/1, 73,
– k.o. DORFARJE: del 972, del 1006, del 1000/2, 1000/1, 405/1, 405/2,
– k.o. STARA LOKA: del 17/1, del 18, del 10/1,
– k.o. BUKOVICA: del 518, del 705/1,
– k.o. ZMINEC: del 130/1,
– k.o. SV. BARBARA: del 198, del 9, del 193, del 194, del 189/2, 309, del 307/1, del 441, del 446,
– k.o. STARI DVOR: del 251/2, 251/1,
– k.o. STANIŠE: del 482, del 66/1, del 489, del 479/1, del 313/2, del 322/3, del 431/1, del 426.

Občina Škofja Loka se tako kot številne druge geografsko in socialno strukturno podobne občine spopada s problematiko ohranjanja kvalitetno razvojno usmerjenih kmetij. V zadnjih letih namreč poteka v kmetijstvu intenziven proces prestrukturiranja. Število kmetij se zmanjšuje, povečuje pa se obseg pridelave na perspektivnih kmetijah. Te kmetije obdelujejo vse več svojih in najetih kmetijskih zemljišč. Na nekaterih kmetijah se obseg površin povečuje tudi zaradi vrnjenih zemljišč z denacionalizacijo. Kot posledica navedenih procesov pa prihaja na perspektivnih kmetijah do pomanjkanja prostora v obstoječih hlevih in na funkcionalnih zemljiščih. To še posebej velja za živinorejske kmetije, na katerih se zaradi povečanja prireje in posodabljanja tehnologije ter veterinarskih in okoljevarstvenih zahtev srečujejo z velikimi prostorskimi problemi. V večini primerov so to novogradnje, ki po obsegu zahtevajo posege v kmetijska zemljišča, ki se rešujejo s tem odlokom. Glede na specifiko posamezne kmetije je zasnova organizacije dejavnosti v programskih zasnovah določena za vsak posamezni primer.
– Kmetija Vide in Cveta Dolenca (1) leži v Sopotnici 15 in obsega 9 ha kmetijske zemlje ter 21,5 ha gozda. Dodatno je v najemu še 2 ha zemlje. Ker je kmetija usmerjena pretežno v živinorejo se določa izgradnja novega hleva z jamo za gnojevko, gnojiščem in koritastim silosom. Zaradi perspektivne dodatne dejavnosti se omogoči možnost gradnje ribogojnice (bazen, funkcionalno zemljišče).
– Kmetija Mihe Jenka (2) leži v Gorenji vasi – Rateče 40. Kmetija obsega 5 ha kmetijske zemlje (po končani denacionalizaciji bo imel v lasti 10 ha) ter 5 ha gozda. Ker je kmetija usmerjena pretežno v živinorejo goveda in plemenskih ovac se določa izgradnja novega hleva z jamo za gnojevko. Gradnja novega hleva je potrebna za večji obseg zemljišč v obdelavi.
– Kmetija Franca Lušina (3) leži v Gostečah s hišno številko 8 in obsega 5,75 ha kmetijske zemlje (po končani denacionalizaciji bodo površine večje) ter 12,9 ha gozda. Na kmetiji je večje število govedi in konj. Pridelujejo večinoma krmo za živino. Glede na usmeritev prihodnje dejavnosti – reja konj – se določa postavitev objekta za rejo konj s potrebnimi pomožnimi prostori.
– Kmetija Kalan Štefana (4) leži v Gostečah s hišno številko 9. Kmetija obsega 15,22 ha kmetijske zemlje ter 13,08 ha gozda (kmetija povečuje površine v obdelavi z zemljišči iz denacionalizacije in najema). Ker je kmetija usmerjena pretežno v živinorejo (pridelek krme je večji kot pa je sedanji stalež živine) se določa povečava funkcionalnega zemljišča ter izgradnja jame za gnojevko z gnojiščem.
– Kmetija Hartman Jožeta (5) leži v Škofji Loki in obsega 11 ha kmetijske zemlje ter 17 ha gozda (po končani denacionalizaciji bodo pridobili še 6 ha kmetijskih zemljišč). Ker je kmetija usmerjena pretežno v živinorejo je določena postavitev novega hleva za prosto rejo govedi z jamo, gnojiščem in koritastim silosom.
– Kmetija Porenta Janka (6) se nahaja v Sv. Duhu 112. Kmetija obsega 10,3 ha kmetijske zemlje (ter dodatnih 12,2 ha iz zakupa) ter 10,8 ha gozda. Ker je kmetija usmerjena pretežno v živinorejo, je nujno potrebno zgraditi nov hlev za prosto rejo govedi z gnojiščem in silosom. Hkrati se vključi v območje stavbnih zemljišč že zgrajena remiza.
– Kmetija Jenko Ivana (7) leži v Ratečah, hišna številka 27b. Kmetija obsega 17,4 ha kmetijske zemlje (ter dodatnih 1,1 ha iz zakupa) ter 15,5 ha gozda. Usmerjena je pretežno v živinorejo, poleg pridelka krme za živino pa pridelujejo še krompir in žita. Zato je potrebno zgraditi nov hlev za prosto rejo govedi, gnojišče in silos.
– Kmetija Krmelj Nika (9) leži v Sv. Duhu 111 in obsega 4,82 ha kmetijske zemlje (ter dodatnih 2 ha iz zakupa) ter 40 ha gozda. Kmetija je usmerjena v živinorejo in dejavnost predelave lesa, zato je nujno potrebno zgraditi remizo za spravilo kmetijske mehanizacije.
– Kmetija Žagar Franca (10) leži v Škofji Loki, Papirnica, hišna številka 4. Kmetija obsega 2,6 ha kmetijske zemlje ter 1,4 ha gozda. Kmetija predstavlja dopolnilno dejavnost poleg redne zaposlitve, ker pa gre v danem primeru za potrebno povečanje funkcionalnih zemljišč se določa povečanje stavbnega zemljišča.
– Kmetija Eržen Ane (12) se nahaja v Selški dolini, v naselju Ševlje s hišno številko 28; obsega 7 ha kmetijske zemlje ter 15 ha gozda. Kmetija je močno usmerjena v živinorejo, zato se določa povečava stavbnih zemljišč za gradnjo novega hleva, jame za gnojevko, gnojišča in koritastega silosa.
– Kmetija Jenko Franca (13) je locirana v Dragi. Površine kmetije obsegajo 1,25 ha kmetijske zemlje ter 1,37 ha gozda. Na kmetiji redijo govedo in pridelujejo potrebno krmo ter zelenjavo za domačo uporabo. Potrebna je gradnja novega hleva, zato se minimalno povečajo stavbna zemljišča naselja.
– Kmetija Hafner Janeza in Karmen (18), Papirnica, hišna številka 9. Kmetija obsega 6,50 ha kmetijske zemlje ter 2 ha gozda. Na kmetiji redijo govedo. Ker je kmetija usmerjena pretežno v živinorejo, se določa možnost povečave hleva, gnojišča in silosa.
– Prevzemnik kmetije Krmelj Florijana (20) živi v Škofji Loki, Grajska pot 6. Kmetija obsega 11,5 ha kmetijske zemlje ter 15,9 ha gozda. Na kmetiji redijo govedo. Pomožni objekti na predlagani lokaciji so nefunkcionalni in se zaradi starosti podirajo, zato je potrebno zgraditi nove. Na lokaciji naslova so zaradi pomanjkanja prostora opustili rejo živine in jo preselili v Bodovlje, kjer je potrebno zgraditi nove pomožne prostore: gnojnično jamo in gnojišče, koritasti silos, remizo za kmetijske stroje in kozolec. Širitev stavbnih zemljišč se določa le v delu do meje lokacijskega načrta naselbinske obvoznice.
– Kmetija Rihtaršič Janka (22) leži v Bukovščici, s hišno številko 27. Kmetija obsega 2,50 ha kmetijske zemlje ter 3,50 ha gozda. Na kmetiji redijo govedo. Zaradi pomanjkanja prostora se kmetiji omogoči preselitev na predlagano lokacijo in delno razširi obstoječo razpršeno gradnjo v smeri proti jugozahodu.
– Kmetija Bergant Jurija (24) se razteza po pobočju Sv. Barbare in obsega 8,21 ha kmetijske zemlje ter 30,71 ha gozda. Na kmetiji redijo govedo. Ker je kmetija usmerjena pretežno v živinorejo je po veljavnem gradbenem dovoljenju že v gradnji hlev, za katerega je potrebno povečati tudi funkcionalno zemljišče ter temu primerno preurediti območje razpršene gradnje.
– Površine kmetije Triler Karla (27) ležijo v Škofji Loki, Grenc s hišno številko 9. Kmetija obsega 8,3 ha kmetijske zemlje ter 5 ha gozda. Na kmetiji redijo večje število glav govedi. Ker je kmetija usmerjena pretežno v živinorejo je nujno potrebno zgraditi nov hlev z jamo za gnojevko, gnojiščem in koritastim silosom ter za to povečati obstoječe stavbne površine do izravnave južne linije zazidljivosti.
– Kmetija Jenko Jožeta (28) leži v Pungertu s hišno številko 12. Kmetija obsega 9 ha kmetijske zemlje ter 10 ha gozda. Na kmetiji redijo govedo. Ker je kmetija usmerjena pretežno v živinorejo in je nujno potrebno zgraditi nov hlev s pripadajočim gnojiščem in pomožnimi prostori, je določena zapolnitev enklave kmetijskih zemljišč znotraj severnega dela naselja.
– Kmetija Antolin Jožeta in Jerice (30), leži v Dorfarjih, s hišno številko 20 in obsega 1,03 ha kmetijske zemlje ter 0,50 ha gozda. Ker je kmetija usmerjena v pridelovanje zelenjavnih sadik ter okrasnih rastlin, je nujno potrebno zagotoviti prostor za dodatne površine, ki bodo omogočale širitev dejavnosti (postavitev rastlinjakov) za kar se namenja nove površine severozahodno od obstoječega naselja.
– Kmetija Stanonik Erazma (31) leži v Logu, hišna številka 9. Kmetija obsega 9 ha kmetijske zemlje ter 10 ha gozda. Za potrebe nemotenega dela na kmetiji je potrebno adaptirati obstoječe gospodarsko poslopje, ki stoji že več kot petdeset let, vendar ni bilo evidentirano kot stavbno zemljišče. Določa se razširitev naselja v smeri proti zahodu.
– Površine kmetije Tominec Rudolfa (32) ležijo v Stanišah. Kot dopolnilno dejavnost na kmetiji opravljajo gostinsko turistično dejavnost, za potrebe katere se določa razširitev zazidljivosti za gradnjo novega gostinskega turističnega objekta.
– Kmetija Cankar Jožeta (33) leži v okviru katastrske občine Sv. Barbara. V okviru kmetije je že zgrajen objekt z veljavnim lokacijskim in gradbenim dovoljenjem na delu zemljišča parc. št. 309 k.o. Sv. Barbara. S spremembami in dopolnitvami planskih aktov se odpravi obstoječa tehnična napaka in razširi območje stavbnih zemljišč.
– Površine kmetije Košir Jožeta (34), Valterski Vrh 34, stanujočega na Kidričevi cesti 88 v Škofji Loki ležijo v Stanišah. Kmetija obsega 7 ha in 90 ha kmetijskih zemljišč. Za potrebe kmetije je potrebno zgraditi stanovanjski objekt z garažami, gospodarsko poslopje – hlev s pripadajočimi pomožnimi objekti in kozolec – toplar.

Glede na prostor lokacij, ki se nahajajo razpršeno po celotnem območju občine je potrebno pri realizaciji širjenja stavbnih zemljišč upoštevati geomehanske in hidrološke pogoje in omejitve v primernih erozijskih območij ter bližine vodotokov oziroma njihovih inundacijskih profilov. Upoštevati je potrebno kompatibilnost dejavnosti glede na obstoječe sosednje dejavnosti ter zagotoviti eliminacijo negativnih vplivov, izhajajočih iz dejavnosti in tehnologije proizvodnje, ki bi bili eventualno moteči za neposredno bivalno in delovno okolje.

Spremembe in dopolnitve planskih aktov se nanašajo na spremembo namenske površin v korist posameznih perspektivnih kmetij v občini. Namenska raba se v večini primerov spreminja iz kmetijskih oziroma gozdnih površin v stavbna zemljišča za kmetijsko proizvodnjo, turistične kmetije oziroma stanovanjsko gradnjo za potrebe funkcioniranja kmetij.

V načelu spremembe in dopolnitve planskih aktov ločijo med širitvami obstoječih ureditvenih območij naselij, širitvami območij razpršene gradnje in med novo oblikovanimi površinami razpršene gradnje v primerih, ko ni možno razširiti že obstoječih stavbnih zemljišč.
Širitve obstoječih ureditvenih območij naselij se infrastrukturno navezujejo na obstoječa območja iz katerih se napajajo, prometno pa se navezujejo na obstoječe prometnice v neposredni bližini oziroma na funkcionalna zemljišča – dvorišča kmetij v sklopu katerih se novogradnje določajo.
Širitve območij razpršene gradnje predstavljajo večinoma nadaljevanje funkcije tangirane razpršene gradnje, saj je le-ta največkrat matična lokacija kmetije, katere širitev se določa s temi spremembami in dopolnitvami planskih aktov. Tako se določa infrastrukturna navezava na obstoječe sisteme, ki vodijo v oziroma iz obstoječe razpršene gradnje, v primerih neistovetnosti z obstoječo namensko rabo pa se konkretizacija infrastrukturnih povezav določa v lokacijskem postopku.
Novo oblikovane površine razpršene gradnje se določajo na lokacijah, kjer širitev območij obstoječih stavbnih zemljišč iz objektivnih razlogov ni možna oziroma utemeljena. V teh primerih se konkretizacija infrastrukturnih povezav določa v lokacijskem postopku.

Ureditvena območja širitve stavbnih zemljišč so namenjena osnovnim oziroma dopolnilnim funkcijam kmetij, z vsemi spremljajočimi dejavnostmi, nujnimi za optimalno funkcioniranje celote, v skladu z okoljem po načelu ekološkega načrtovanja. Poseg mora biti izveden na način, ki omogoča ravnotežje med novim in obstoječim in hkrati dopušča raznolikost funkcij na območju prepleta gozdnih površin, kmetijske rabe, zračne in cestne prometne infrastrukture. Vsi objekti morajo biti oblikovani tako, da se oblikovno vklapljajo v okolje ter s svojo pojavnostjo nevsiljivo zaključujejo naselje oziroma se kot posamične stavbne tvorbe vklapljajo v tip krajine.
Za zagotovitev temeljnih izhodišč je obvezno:
– gospodarske objekte oblikovati tako, da naselbinski rob odpira prehode od naselja h krajini, blaži ostre razmejitve, z objekti nadaljuje kontinuiteto oblikovanja vaških jeder v urbanistični in arhitektonsko–oblikovalski tipiki, oziroma da naselbinski rob tvori ekološko ravnovesje v prehodu k redkim gozdnim površinam,
– stanovanjske objekte in objekte turističnih kmetij oblikovati tako, da na eni strani z vizualno pojavnostjo definira značaj objekta in prostora ter se obenem prilagajajo v oblikovnemu smislu značilnostim ruralnega območja in
– parkirne površine in dovozne poti oblikovati tako, da smotrno dopolnjujejo dvorišča oziroma sisteme obstoječih prometnic ob in med naselji.
Razporeditev objektov v prostoru in preciziranje dimenzij so predmet definiranja v okviru preizkusa mikroposega v prostor na osnovi dokončno definiranih zasnov objektov.

Specifika urejanja sklopov objektov kmetijske dejavnosti zahteva jasne krajinsko–oblikovalske usmeritve s poudarkom na ekološko uravnoteženem razvoju širšega območja.
Območja kmetijskih objektov po svoji funkciji spadajo v tip prostora, ki je definiran s prevladujočo prehodno funkcijo od naselja h krajini, kamor sodijo prepleti krajine in vasi rekreativnih območij in srednje razvitih kmetijskih območij. Ta tip ima načeloma manjšo ekološko obremenjenost kot območja intenzivne kmetijske izrabe pri čemer nosilna zmogljivost ekosistema lahko prenese tovrstne obremenitve, ne da bi občutneje prizadela proizvodne zmogljivosti prostora. Posebej je na osnovi predhodnih ugotovitev zmogljivosti ekosistemov pri pripravi posameznega preizkusa posega v prostor definirati regulacijske zmogljivosti še posebej regulacijsko in selektivno delovanje na pretok snovi, energije in populacij v ekosistemih, ki naj ohranjajo ravnovesje pretoka; določila veljajo le za hleve, ki s svojo kapaciteto lahko emisijsko ogrozijo ekosisteme v neposredni okolici.

V območju obdelave v večini primerov ni elementov varovane naravne in kulturne dediščine. Kljub temu pa je pri realizaciji programov posameznih kmetij potrebno upoštevati dejstvo tipologije okoliškega grajenega in naravnega okolja, katerih elemente je potrebno upoštevati pri zasnovi vseh novo nastalih območij, še posebej večjih gospodarskih poslopij in hlevov za sisteme odprte paše.

Posegi v prostor so pri izvedbi kmetijskih objektov sorazmerno veliki, vendar po kvalitetnem zaključku del načeloma ne predstavljajo tujek v prostoru. Pravilen izbor zasnove objektov naj izhaja iz načela sonaravnega urejanja prostora. V primeru sprememb mikroreliefa, kot na primer pri sečnji grmovja, drevja, čiščenja ostankov korenin in večjih skal, izvedbi drenažnih sistemov je po zaključku del potrebno vzpostaviti ali izboljšati naravno stanje okolja.
Vso plodno zemljo, ki bo morala biti odstranjena zaradi gradnje predvidenih objektov in naprav je potrebno deponirati tako, da se zavaruje in ohrani njena plodnost ter po končanih delih uporabiti na novo zazelenjenih površinah oziroma kmetijskih površinah v neposredni bližini.

K1 Merila in pogoji varovanja okolja
Naloga prostorskega planiranja je prednostna izpolnitev temeljnih družbenih funkcij med katerimi je poleg stanovanja, dela, izobraževanja vsekakor tudi kmetijstvo v sozvočju z življenjem v okolju, ki ima ekološko in strukturno razmejeno razpoložljivo rabo prostora, z minimalnimi konflikti in v katerem je zagotovljeno preprečevanje škode. Predlagani vzorec prostorske razmestitve kmetijskih proizvodnih in bivalnih objektov (vključujoč turistične kmetije) je tako osnova za vsako zdajšnjo in načrtovano rabo, zato je pri urejanju treba doseči zavarovanje in enakomerno produkcijo ekosistema v katerem se nahaja. Vsi posegi morajo biti načrtovani in realizirani tako, da zagotavljajo:
– varstvo človekovega zdravja in dobrega počutja,
– ohranitev reprodukcijske sposobnosti narave,
– zavarovanje in ohranitev potrebnega življenjskega prostora za večvrstni živalski in rastlinski svet in
– ohranitev varstva vrednih naravnih prvin krajine.
K2 Usmeritve za sonaravni razvoj širšega območja v katerem se posegi nahajajo
Ker postavitve kmetijskih objektov posegajo v širši prostor je potrebno pri realizaciji posebej upoštevati:
– obstoječe naravne danosti ter zagotoviti eliminacijo možnih prekomernih emisij škodljivih snovi v tla in ozračje,
– izvedbo posegov v okolje na način, ki bo v kar največji možni meri zagotavljal sožitje naravnega in bivalnega okolja.

V grafičnem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Škofja Loka se spremenijo in dopolnijo grafike:
– kartografska dela za področje kmetijstva, gozdarstva in namenske rabe v merilu 1:25.000,
– ureditvenih območij naselij in kartografska dokumentacija k planu v merilu 1:5000 na tangiranih kartah in

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.