Na podlagi 30., 40. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93), 2. in 6. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 57/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 29/95 ter 8. in 15. člena statuta Občine Šentjur, (Uradni list RS, št. 40/99) je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 2. izredni seji dne 21. 10. 2002 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Šentjur, vse dopolnitve v letu 2000
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine Šentjur dopolnitve 2000, ki jih je izdelala REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o. Domžale v februarju 2000 ter na osnovi javne razgrnitve in javne obravnave dopolnila v avgustu 2000.
2. člen
Spremembe in dopolnitve obsegajo spremembe in dopolnitve Dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 32/87 in Uradni list RS, št. 2/97) in spremembe in dopolnitve Srednjeročnega družbenega plana občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 32/87 in Uradni list RS, št. 2/97).
3. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šentjur pri Celju sestavljajo tekstualni del in grafični del, ki vsebuje tematske publikacijske karte, kartografski del, Urbanistične zasnove mesta Šentjur, ureditvena območja drugih naselij, kartografsko dokumentacijo k planu, vse v predpisanem merilu in obsegu.
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Šentjur pri Celjuobsegajo tekstualni in grafični del s posebnim povdarkom na Programskih zasnovah širitve večjih območij naselij v občini.
A) DOLGOROČNI PLAN
4. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju se s tem odlokom primenujejo v
PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE ŠENTJUR
II. SPLOŠNI RAZVOJNI OKVIRI IN DEJAVNIKI OB VSTOPU V NASLEDNJE TISOČLETJE
2.1 Temeljna izhodišča integralnega usmerjanja razvoja
Občina Šentjur je bila ustanovljena v letu 1954. V letu 1998 se je od občine Šentjur odcepila KS Dobje, ki je postala samostojna občina. Občina Šentjur je imela izdelan dolgoročni in srednjeročni plan občine, ki je bil objavljen v Uradni listu SRS, št. 32/87 in Uradni list RS, št. 2/97.
2.2 Ključni razvojni dejavniki, možnosti in omejitve
Občina Šentjur vse skozi spada med demografsko ogroženo območje. Nova zakonodaja s tega področja, zaradi spremembe kriterijev, pa med demografsko ogrožena območja spadajo le posamezna naselja. Intenzivni industrijski razvoj večjih mest je pogojevalo odselitev prebivalcev in na podeželju so ostali prebivalci manj zmožni za intenzivno obdelavo zahtevnih terenov kmetijskih zemljišč. Območje občine ima pogoje za kmetijstvo, predvsem za živinorejo, možnosti pa daje tudi za samo zaposlitev prebivalstva. Med večje omejitve pa sodijo slaba nosilnost zemljišč, predvsem so območja pogojno stabilna, velika poplavna ogroženost zemljišč ob vodotokih in slaba kakovost površinskih voda.
2.2.1 Analiza stanja širšega prostora
Območje občine Šentjur se nahaja v delu vzhodne Slovenije.
Občina Šentjur je na geološki karti Slovenije označena na vzhodnem delu karte L 33-67 CELJE. Nahaja se med poldnevnikom 15° 00' in 15° 30' vzhodno od Grenwicha ter vzporednikom 40° 00' in 46° 20' severne širine.
Območje občine meji na naslednje sosednje občine: Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Dobje, Krško, Sevnica, Laško, Celje, Štore in Vojnik.
Nekdanje središče celjske regije – mesto Celje in dogajanje v gospodarskem pogledu močno vplivalo na razvoj občine in širšega kozjanskega območja. Migracija delovne sile proti Celju so pustile posledice odseljevanja iz tega področja bliže zaposlitvi. V obratni smeri po stečajih nekaterih večjih gospodarskih družb v Celju in Štorah pa so se tokovi obrnili.
Šentjur ima z vidika dostopnosti zelo ugodno lego. Skozi občino poteka avtocesta Maribor – Vransko, ki ima izvoz v Dramljah. Drugi pomembni državni infrastrukturni objekt je glavna železniška proga Zidani most – Maribor ter od nje odcep v Grobelnem proti Rogaški Slatini. V mestu Šentjur se križa glavna cesta G II – 107 Celje – Šmarje pri Jelšah – Dobovec z regionalnimi cestami R II 423 Šentjur – Lesično – Podsreda z R II 424 Boštanj – Planina – Dežno – Črnolica, R III Laško – Breze – Šentjur in R III 687 Dole – Ponikva – Loče.
Občina Šentjur je del Kozjanskega območja, ki je demografsko ogroženo območje. S spremembo zakonodaje o določitvi kriterijev določevanja o demografsko ogroženih območij so ostala le nekatera naselja, ki so uvrščena v demografsko ogrožena območja (Uradni list RS, št. 19/99).
Površinska oblikovanost območja je močno pogojeno z geološko zgradbo. Tako sestavljajo apnenci in dolomiti višje in nižje razčlenjeno hribovje, medtem ko se nahajajo v nižjem gričevnatem svetu mehkejše klasične kamenine.
Občina Šentjur je bila precej vezana na celjsko gospodarstvo. Večja podjetja so črpala predvsem nekvalificirano delovno silo iz našega področja. S stečajem tovarn (Emo, Železarna Štore, LIK Savinja, Klima, Toper …) so delavci ostali brez stalne zaposlitve. Naša občina beleži skoraj največjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji. Še vedno pa se mnogo kadrov dnevno vozi na delo v Celje.
Nekatera naselja v občini, kot so Dramlje, Šentjur in Proseniško itd. so postala spalna naselja za prebivalce, ki so odhajali na delo v Celje ali Štore. Mnogi od teh pa so sedaj brez zaposlitve, šentjursko gospodarstvo pa ne more zagotavljati zaposlitve za vse brezposelne.
V zadnjem času se opaža, da so se številni rojaki, ki so se odselili v večje industrijske bazene, vrnili v domače okolje. Vrnitev je pogojevala brezposelnost v mestih. Domače okolje pa jim nudi zagotavljanje osnovnih virov za preživljanje.
Bistveno zožene materialne možnosti, propad vrste večjih industrijskih objektov ter prestrukturiranje iz proizvodnje v trgovino v zadnjem desetletju se je razvoj na tem področju zaustavil. Razpoložljiva sredstva za delo in razvoj družbenih dejavnosti so se zmanjšala na nivo ohranjanja doseženega stanja, močno je upadel tudi osebni standard prebivalcev, predvsem tistih z najnižjimi dohodki. Razkorak v razslojevanju med povprečno populacijo in novo oblikovanim slojem bogatejših je postal vse očitnejši.
Najbolj pereči so problemi regije na področju materialne infrastrukture (komunala). Vlaganje v stanovanjsko gradnjo in tudi gradnjo gospodarskih objektov namreč niso sledila tudi sorazmerna vlaganja v komunalne objekte in naprave (kanalizacije, vodovodi, elektrifikacija itd.).
Industrializacija in urbanizacija je vplivala na gospodarjenje z naravnimi viri. Obsežna stanovanjska in druga infrastrukturna gradnja je povzročila intenzivno zmanjševanje kmetijskih obdelovalnih površin, v hribovskih in oddaljenih naseljih pa je prišlo do opuščanja kmetijske dejavnosti in do zaraščanja obdelovalnih površin. V razmerah ekstenzivnega razvoja se je močno povečala tudi stopnja onesnaženosti okolja. Nakopičeni problemi, na področju urejanja in gospodarjenja s prostorom ter varstva in zaščite okolja bodo bistveno vplivali na nadaljnje možnosti dolgoročnega razvoja, zato zahteva urejanje teh problemov povsem drugačen odnos do prostorskega in ekološkega razvoja kot v preteklosti.
2.2.2 Analiza ožjega prostora
Velikost občine je 223 km2 s 108 naselij, v katerih živi 18 218 prebivalcev. Značilnost območja je razgibanost terena.
Severni del občine orografsko zajema v večinskem delu terciarno rahlo gričevnato pokrajino v severnem in osrednjem delu ter močno razgibano, hribovito »Kozjansko »področje na južnem delu. V področju je oblikovanih nekaj »mikroregij«, kjer so locirana posamezna naselja. Tako je v osrednjem delu šentjurska kotlina na ravninskem področju Voglajne, severno od nje se razprostira področje Dramelj, ki je na prehodu med rahlo valovitim delom celjske kotline in hribovjem. Vzhodneje od Dramelj leži ponkovško polje, zakrasel svet z največjim naseljem Ponikvo. Najnižja točka je v dolini Voglajne na približno 250 m nadmorske višine, najvišja pa je Resevna z 648 m nadmorske višine.
Območje občine južno od občinskega središča po reliefu je zelo razgibano. Griči se v zaobljenih slemenih vlečejo med širokimi stranskimi dolinami bolj ali manj vzporedno ter se členijo naprej v mnogo ožjih grebenov in grebenčkov. Po več skupin gričev tvori samostojne celote. Najvišja kota je na pogorju Bohorja, najnižja pa v Loki pri Žusmu (243 m).
Občinsko središče je mesto Šentjur. Mesto in okolica mesta pokrivata dve krajevne skupnosti.
Pomembnejša naselja v občini so: Planina pri Sevnici, Prevorje, Loka pri Žusmu, Gorica pri Slivnici, Dramlje, Ponikva in Proseniško, kjer so sedeži tudi krajevnih skupnosti.
V naseljih Gorica pri Sevnici, Ponikva, Loka pri Žusmu in Planina pri Sevnici so potrebe po ureditvenih območjih za proizvodnjo dejavnost. Pomanjkanje prostora za stanovanjsko gradnjo pa se kaže v vseh večjih naseljih v naši občini. Poselitev se bo širila na rob naselij, kjer so proste površine, ki pa so sedaj delno razvrščena v prvo kmetijsko območje in tudi v drugo kmetijsko območje.
Območje Slivniškega jezera daje pogoje za turistično rekreativno dejavnost. Glavni sedanji razlog slabega razvoja je v nedorečenosti lastniških razmerij zemljišč ter vodnega in obvodnega prostora.
2.3 Dolgoročni planski cilji razvoja regije
Namen poglavja je ugotoviti možnosti usmeritve regije ter posledično vlogo občine v tem prostoru. Bistvena je soodvisnost občine in regije na osnovi poznavanja zgodovinskih prepletenosti ter teoretičnih možnosti z upoštevanjem analize stanja in razvojnih trendov. Ker občina premore nekaj primerjalnih prednosti v odnosu do regije (večji prostor namenjen razvoju gospodarskih dejavnost- Industrijska cona Šentjur, turistično rekreacijsko območje Slivniškega jezera, ugodna dostopnost središča občine na državne prometnice) je temeljno vprašanje prepleta vplivov regije in občine. Prepleta se v kontekstu dvoje pod vprašanj: kakšen je planiran vpliv temeljnih prednosti resursov občine na regijo ter na nekaterih področjih širše, na državo in obratno, kakšen je planiran vpliv regije na razvoj občine. Pomembna je ocena, kakšen bo povratni potek procesa in rezultatov prostorskega načrtovanja regije na občino in njene razvojne in okoljske probleme.
Lega občine v prostoru regije kaže možnosti medsebojnih navezav na več bližnjih mestnih središč. Na eni strani na Celje, kamor je v pretežni meri tudi upravno orientirana, z realiziranimi in načrtovanimi prometnicami vse bliže mestu Maribor. Možne pa so povezave tudi z lokalnimi sosednjimi središči Šmarje pri Jelšah, Rogaško Slatino, Kozjem.
Občina ima naslednje načelne primerjalne prednosti:
izjemno prometno lego glede na obstoječe in planirane danosti avtocestnih programov,
kvaliteten potencial območje Slivniškega jezera z gravitacijskem območjem ter področje Dobrine z možnostjo termalne vode v zdravstveno turistične namene in pridelovanje prehrane v vseh letnih časih z uporabo tople vode za ogrevanje rastlinjakov in
ohranjanje kmetijskih površin tam kjer so zemljišča meliorirana ali so v ravninskem območju
Usmeritve regionalnega središča, Celja, so v osnovi in glede na razpoložljive zmogljivosti še vedno skoncentrirane na ohranjanje proizvodnih zmogljivosti na eni strani, kar daje mestu s primestjem še vedno vodilno vlogo tega dela pokrajine ter krepitvi vloge poslovno-trgovskega središča na drugi strani. Svojo vodilno funkcijo upravnega in družbenega središča pa glede na težiščno lego v prostoru ter zgodovinske funkcije tako ali tako ohranja še nadalje.
Vpliv regije na razvoj občine se nikakor ne kaže v konkurenčnosti programov ter obstoječih danostih marveč v potencialu populacije, ki lahko izrablja primerjalne prednosti občine omenjene v osrednjih treh točkah tega poglavja. Krepitev teh funkcij bo omogočila ohraniti, identificirati oziroma okrepiti svojo vlogo v regiji.
2.2.1.1.1. Kmetijstvo
Kmetijska zemljišča, ki so pomembna za kmetijsko proizvodnjo se ohranjajo in so namenjena kot trajno varovalna območja. Te površine so razvrščene v I. območje kmetijskih zemljišč. To varovanje oziroma razvrstitev je bila narejena v letu 1994. Pretežno so to površine v ravninskem predelu in nekaj na blažjih naklonih zemljišč in tam, kjer so kvalitetna zemljišča. V preteklih letih so bile izvedene komasacije v dveh območjih, Nova vas – Črnolica in v drameljski dolini. V zamočvirjenih predelih, so se naredile melioracije. Mnoge od njih so bile narejene nestrokovno, kar je povzročilo plazenje terena in s tem izguba kvalitetnih kmetijskih površin.
Pretežni del kmetijske proizvodnje predstavlja proizvodnjo živinske krme. Pogoji za izrabo kmetijskih površin, ki so bila razvrščena v II. kmetijsko območje pa so tudi pogoji za pašništva goveje živine in drobnice.
Precejšen delež izrabe kmetijskih površin v občini predstavljajo vinogradi, ki v pretežni meri ležijo v severnem delu občine, na področju KS Dramlje in KS Ponikva, nekaj vinogradniškega območja je še v KS Gorica pri Slivnici. V drugih KS pa so te površine bolj posamezno ne v večjih kompleksih. Velik delež kmetijske proizvodnje predstavljajo intenzivni sadovnjaki to je področje Ponikve. Druga področja občine so za takšno intenzivno kmetijstvo manj primerna zaradi klimatskih pogojev in neprimernih zemljišč.
2.3.1.2 Gozdarstvo
V območju občine Šentjur gospodarjenje z gozdovi usmerja Zavod za gozdove Slovenije, Območni enoti Celje in Brežice, to sta Zavod za gozdove Slovenije – Območna enota Celje s krajevno enoto Šentjur in Zavod za gozdove Slovenije – Območna enota Brežice s krajevno enoto Senovo in gospodarsko enoto Bohor.
Na področju gospodarskih enot Planina in Šentjur je skupaj 9 466 ha, na področju gospodarske enote Bohor pa je 1434,97 ha gozdov.
Od tega v Šentjur in Planina:
Državni gozdovi 460,00 ha
Občinski gozdovi 39,42 ha
Zasebni gozdovi 8 181,58 ha
Gozdovi drugih pravnih oseb 165,14 ha
Od tega v gospodarski enoti Bohor:
Državni gozdovi 1084,71 ha
Zasebni gozdovi 340,73 ha
Gozdovi drugih pravnih oseb 9,53 ha
Gozdne površine imajo naslednje funkcije: lesnoproizvodno funkcijo, hidrološko, biotopsko, klimatsko, higiensko – zdravstveno, rekreacijsko, turistično, funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja, poučno, estetsko ter varovalno.
2.3.1.3 Urbana območja
Občinsko središče je mesto Šentjur. Ostala večja naselja v občini so Dramlje, Ponikva, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Proseniško, Loka pri Žusmu, Prevorje in Kalobje.
Sedanji razvoj naselij so pogojevali naslednji pogoji življenja in dela prebivalcev kot so: zaposlitvene kapacitete, socialni pogoji, bližina šol in zaposlitve, bližina infrastrukturnih komunikacij, cena zemljišč in bližina regijskemu središču ipd. Tako se je v zadnjih 15 letih najbolj razvilo občinsko središče, z razširitvijo urbanih območij tudi Dramlje, Gorica in Proseniško. Vsi prej navedeni kazalci so se v sedanji gospodarski situaciji bistveno spremenili. V letih nazaj se je s podeželja precej prebivalcev odselilo, kar kažejo tudi demografski podatki. Odselitev je pogojevala zaposlitvena možnost, slabši pogoji zaposlitve in zaslužka in gospodarjenja na kmetijah ter ostali pogoji, ki dajo večjo kvaliteto življenja. Zato so se povečevala večja središča ali tam, kjer so bile zaposlitvene možnosti. Preseljevanje v večja središča se je ustavilo, saj se obseg možnosti zaposlitve manjšajo. Ustavila se je usmerjena stanovanjska blokovna gradnja pa tudi je zmanjšan obseg individualne gradnje. Do takšnega stanja je pripeljala gospodarska situacija in tudi sistem zbiranja sredstev za intenzivno gradnjo.
Ugotavlja se, da je pridobivanje zemljišč za gradnjo na zemljiščih, ki so se pripravljala v naprej je zavrla nekoliko denacionalizacija ter prenos zemljišč v status lastninske pravice. V območju sedanjih urbanih naselij je še nekaj prostih kapacitet zemljišč, kjer je možna gradnja. Vendar ta zemljišča niso več tako zanimiva za gradnjo in so težje prodajna.
V dolgoročnem planu so v grafičnih prilogah prikazana območja razširitve naselij. Posegi so predvideni v I. in II. kmetijska območja. Vsi predvideni posegi so utemeljeni.
2.3.1.4 Vodno gospodarstvo
Glavni površinski odvodnik območja je Voglajna. Osnovne struge Voglajne in njenih pritokov so na posameznih mestih sicer urejene, vendar ne zagotavljajo ustrezne poplavne varnosti območjem na njihovih brežinah. Zato je raba teh površin omejena in jo je potrebno uskladiti z možnostmi, ki jih nudi vodni režim, v smislu takega urejanja visoko vodnega režima vodotokov, ki se bo rezultiral v povečani poplavni varnosti poseljenih površin.
2.4 Razvojna vloga občine Šentjur pri Celju v širšem prostoru
V prejšnjem poglavju obravnavane primerjalne prednosti občine so osnova analize razvojnih možnosti.
Izjemna vloga občine v cestni prometni infrastrukturi omogoča razvoj večjega industrijskega kompleksa, ki bi zadovoljil potrebe po teh dejavnostih za precejšen delež kozjansko – obsoteljskega območja.
Razvojne tendence rekreacijsko-turističnega središča Slivniškega jezera omogočajo povezave sedanjih kapacitet s kapacitetami celotne občine ter navezave na sosednje občine, predvsem zdraviliških centrov (Rog. Slatina, Podčetrtek).
Nenazadnje, kvalitetne kmetijske površine s pravilno eksploatacijo in ohranjanjem zagotavljajo tretjo možnost gospodarskega razvoja občine.
III. SPLOŠNI DOLGOROČNI CILJI RAZVOJA OBČINE
3.1 Razvoj občine v širšem prostoru
Dolgoročni razvij občine Šentjur pri Celju načrtujemo skladno z usmeritvami dolgoročnega načrta Republike Slovenije in sosednjih občin naše regije. Tako zagotavljamo skladen razvoj kot prioritetno usmeritev.
3.2. Razvoj prebivalstva in poselitve
Na osnovi dosedanjih trendov rasti prebivalstva in sprememb v njegovi strukturi ter na osnovi trendov razvoja poselitve v prostoru občine, zagotavljamo naslednje temeljne usmeriteve dolgoročnega razvoja:
– izoblikovati maramo ustrezno politiko razvoja naselij tako, da bomo z zagotavljanjem primernega standarda tudi izven urbaniziranih naselij omejili trend odseljevanja prebivalstva in praznjenje prostora v oddaljenejših predelih občine. Temu cilju, ohranjanju poselitve na celotnem območju, bodo morale slediti politike stanovanjske gradnje, komunalne dejavnosti, oskrbe in storitvene dejavnosti ter tudi gospodarstvo z disperzijo delovnih mest;
– na osnovi tako zagotovljenega globalnega cilja predvidevamo, da bo prebivalstvo občine v vseh okoljih naraščalo po stopnjah naravne rasti.
Za ohranitev podeželja in prebivalstva v tem okolju se predvideva spodbuda s sredstvi za kmetijsko pospeševanje tudi z občinskimi sredstvi in po ustvarjenem lastnem kapitalu stanovanjskega sklada še možnost kreditiranja z občinskimi stanovanjskimi sredstvi.
V skladu s ciljem enakomerne poselitve prebivalstva in policentričnega razvoja v občini nasploh, bomo morali z ustrezno občinsko politiko zadržati nadaljevanje deagrarizacije in ohraniti vsaj sedanje število kmečkega prebivalstva. Zmanjšanje tega števila bi pomenilo nadaljnje zmanjševanje obdelovanja kmetijskih površin in praznjenje prostora. Ugotavljamo tudi, da se že vračajo na podeželje osebe, ki so se pred leti v večji gospodarski rasti industrije odselile. Nezaposlenost v večjih središčih je brezposelnost prisilila, da so se vrnili v svoje rojstne domove in skupaj s starši pričeli z obdelovanjem in modernizacijo kmetij.
Ugotavlja se, da je izobrazbena struktura prebivalstva občine sorazmerno nizka. Če želimo doseči cilje razvoja gospodarstva v smeri izboljšanja produktivnosti, razvoja tehnologije in povečanja deleža lastnega znanja ter slediti željam in videnjem mlade generacije po pridobivanj čim višje izobrazbe, bomo morali obstoječa, predvsem pa nova delovna mesta izboljšati v smislu višje stopnje izobrazbe.
Trendom in ciljem za boljšo izobrazbo moramo slediti nacionalnemu programu izobraževanja mladine in izobraževanja ob delu.
3.3 Ocena osnovnih parametrov gospodarske rasti
Po ocenah o možni inzentiteti razvoja v dolgoročnem obdobju v podjetjih in privatnem sektorju je sedanja rast zaostajala za državnim povprečjem. S spodbudami, ki jih daje država z raznimi spodbudnimi programi je potrebno z nosilci gospodarskega razvoja stalno sodelovati pri pridobivanju spodbud in pri pripravi gospodarskih programov. Nekoliko je lokalna skupnost predvsem s privatno kapitalsko družbo omejena, kjer se o razvoju družbe odločajo lastniki, ki so odgovorni za svoje odločitve.
Z intenzivnejšo stopnjo rasti računamo predvsem na osnovi kvalitetnih proizvodnjih dejavnikov.
Doseganje zastavljenih ciljev je zasnovano na predpostavki o bistvenem preobratu v kakovosti gospodarjenja in stabilnih razvoj spodbujajočih gospodarskih in družbenih razmer.
3.4 Prostorski in ekološki okviri razvoja
Pri načrtovanju razvoja občine in posameznih naselij predstavljajo prostor, ekološki pogoji in dobrine splošnega pomena največje omejitve, hkrati pa tudi razvojne porednosti.
Preusmeriti bo potrebno tendence, ki so predvidene le do:
1. neustreznega odnosa do naravnih virov, rudnin, obstoječih zgradb, infrastrukture ipd.,
2. praznjenja in odmiranja podeželja ter devastacije kuturne krajine,
3. neustreznega širjenja naselij,
(1) nezadostnega vključevanja naravnih in kulturnih vrednot v proces urbanizacije in rabe prostora,
(2) razkoraka med potrebami in obstoječim infrastrukturnim omrežjem,
(3) nezadostnega varovanja in ohranjanja okolja,
(4) neupoštevanje zakonitosti vodnega režima,
(5) zelo slabe kakovosti površinski voda.
(6) Globalni cilji, ki si jih predvidevamo doseči z usmerjanjem dolgoročnega razvoja v prostoru, so:
(7) skladna namenska raba prostora,
(8) izboljšanje in varovanje okolja, ob upoštevanju možnosti razvoja in izkoriščanja
(9) naravnih danosti in obstoječe vodnogospodarske infrastrukture (Slivniško jezero)
IV. SPLOŠNA STRATEGIJA RAZVOJA DEJAVNOSTI
4.1 Demografski razvoj
Na osnovi demografske analize stanja z upoštevanjem trendov dolgoročni plan občine predvideva zasnovo poselitve prostora, ki bo s svojim aktivnim poseganjem v zagotovitve območij atraktivnih dejavnosti skušala zmanjšati trajne in dnevne migracije iz naselij v občini. Določa se oblikovanje novih območij poselitve ob hkratni zagotovitvi območij za storitvene in proizvodnje dejavnosti, širitve kmetij in s tem ohranjanja populacije na matični lokaciji ter poslovno-trgovske in turistično-rekreacijske zmogljivosti. S pravilno razporeditvijo dejavnosti bo možen usklajen razvoj občine, ki bo tako zagotavljala svojim občanom znatnejši delež manjkajočih centralnih, družbenih, proizvodno-storitvenih in športno-rekreativnih dejavnosti. Usmeritve teh dejavnosti so podane v nadaljevanju.
4.2 Ekonomski razvoj
Ekonomski razvoj občine je močno pogojen z ekonomsko močjo prebivalcev, kjer so omejene možnosti. Vlaganja v občinski prostor so odvisne tudi od razumevanja okolice do investitorja in investicije, ki bi se zasnovala v določenem okolju. Zaradi ekonomskih možnostih je takšnih investitorjev manjše, pa še ti so ovirani v svojih idejah. Vsekakor bo potrebno opredeliti posege, ki obremenjujejo okolje, če niso zadovoljivo tehnično rešeni. Zato je ob predvidenem posegu v prostor upoštevati merila, ki so dovoljena za poseg v prostor. Občina se v strategiji ekonomskega razvoja usmerja v ohranjanje, krepitev in posodobitev kmetijskih dejavnosti, kot elementa primerialnih prednosti v odnosu do občin industrijskega značaja. Nadalje je določena ekonomska usmeritev občine v razvoj turističnih in rekreativnih dejavnosti, drobnih storitvenih dejavnosti v naseljih ter poslovno, trgovsko proizvodnih dejavnostih v večjih naseljih občine ter možnosti preusmeritev nerentabilnih proizvodnih dejavnosti v nove proizvodnje dejavnosti s ciljem zaposlovanja delovne sile s podeželja, kjer jim kmetijska dejavnost ne daje dovolj zaslužka.
4.3 Socialni razvoj
Uravnoteženi socialni in gospodarski razvoj v občini bo v prihodnje najpomembnejši pogoj za kakovost življenja občanov brez hujših socialnih pretresov.
Cilji nadaljnjega socialnega razvoja in družbenih dejavnosti je vsestransko zadovoljevanje osnovnih, družbenih, materialnih, socialnih, kulturnih in bivalnih potreb in interesov ter zagotavljanje celovitosti pri uveljavljanju teh potreb. Na ta način bo dosežena višja stopnja socialne varnosti in kvalitete življenja. S smotrno porabo sredstev za skupne potrebe bomo zagotovili hitrejši razvoj tistih programov, ki najbolj neposredno povečujejo ustvarjalno moč posameznika in družbe.
V prihodnje bomo omogočali hitrejšo rast kakovosti življenja. Zato bomo za namene zadovoljevanja materialnih in nematerialnih potreb povečali vlogo znanja in uvajali nove tehnologije ter razvijali dopolnilne oblike zadovoljevanja izboljšanja kakovosti življenja. Obenem bomo z različnimi ukrepi in z informiranjem ljudi vplivali tudi na prestrukturiranje osebne porabe. Spremenili bomo strukturo načinov zadovoljevanja nekaterih nematerialnih potreb tako, da se bodo manj splošne potrebe in potrebe, ki ne pomenijo dogovorjenega minimuma, zadovoljevale na individualni način. Vse to bo pomenilo večjo dostopnost dobrin ob manjših družbenih stroških, pa tudi boljše in učinkovitejše zadovoljevanje socialnih potreb.
Prevelika institucionalizacija dela v preteklosti je povzročila odtujevanje institucij. Intenzivnejše uvajanje individualnega interesa v prihodnosti, predvsem v dejavnostih, ki zahtevajo osebni stik, bo precej odpravila te pomanjkljivosti. To bo tudi pocenilo delovanje družbenih služb, ki jih bo nadomeščala privatna iniciativa. Delno bo tudi zmanjšalo negativne posledice slabljenja in trganja primarnih vezi med ljudmi, ki jih povzročajo spremembe v sodobnih družbah, še zlasti hitra urbanizacija in rast prebivalstva.
4.4.Vključevanje v mednarodne ekonomske tokove
Intenzivnejše vključevanje slovenskega in šentjurskega gospodarstva v mednarodne ekonomske tokove je ob približevanju vstopa v evropsko unijo eno temeljnih strateških usmeritev dolgoročnega razvoja.
Občini daje zelo dobre možnosti povezovanja zaradi bližine pomembnih državnih infrastrukturnih objektov, ki omogoča hitro povezavo. Te naravne geografske danosti občine so atraktivne lokacije za možne lokacije tujih sovlagateljev za nosilce gospodarstva v občini.
4.5. Usmeritev gospodarskega razvoja
Temeljni vidiki gospodarskega razvoja so začrtani že v predhodnih poglavjih s posebnim poudarkom na poglavju 3.2. Ekonomski razvoj. Poudarek bo dan na formiranje storitvenih in manjših proizvodnih dejavnosti na eni strani ter krepitvi turističnega gospodarstva na drugi strani.
Hitrejši razvoj storitvenih in drobno proizvodnih dejavnosti bo temeljil na predvidenem prestrukturiranju maloserijske proizvodnje, specializacije ter kooperacije. Sprememba tržne strukture bo še bolj vplivala na večjo prilagodljivost tržišču, racioanlno izrabo sredstev ter produktivno zaposlovanje.
Sodobni trendi gospodarskega razvoja spreminjajo tudi strukturo zaposlenih po sektorjih dejavnosti.
V naši občini bodo tako primarne kot sekundarne dejavnosti še vedno imele močno vlogo v procesu urbanizacije. Procesi slabljenja večjih industrijskih obratov in vse večja avtomatizacija in s tem zmanjševanje potrebe po delovni sili pa nakazujejo usmeritve v vse večji razvoj tercialnih in kvartarnih dejavnosti.
Od sedanjih 7 do 8% zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih v občini bo potreben znaten premik. Zaposlenost bo rasla zlasti v tehnološko intenzivnih panogah, turizmu, storitvenih dejavnostih, informatiki, v družbenih dejavnostih pa predvsem v izobraževanju in glede na možnosti tudi v raziskovanju.
4.6 Usmeritev tehnološkega razvoja
Občina ima od večjih proizvodnih zmogljivosti v kovinsko predelovalni, lesni in živilski industriji svoje potencialne možnosti. Načeloma pa je tehnološki napredek bistveni pogoj za gospodarski in družbeni razvoj občine. Razvojne cilje bodo gospodarski subjekti usmerjali v prihodnje s pospešenim in posodabljanjem sedanjih tehnologij z uvajanjem novih z večjimi učinki, z boljšo organizacijo in trženjem.
Razvoja tehnologije ne bo mogoče doseči brez pospeševanja raziskovalne dejavnosti.
Tehnološki razvoj je v glavnem odvisen od gospodarske situacije v industriji in na trgu.
Paralelno s tem bomo oblikovali tudi celovit informacijski sistem, ki ga bodo lahko uporabljale tudi gospodarske dejavnosti.
4.7 Usmeritev razvoja družbenih dejavnosti
Cilj razvoja družbenih dejavnosti občine Šentjur pri Celju je v dvigovanju njihove kvalitete, v prestrukturiranju ter v relativno hitrejšemu razvoju posameznih programov. Prestrukturiranje družbenih dejavnosti bo potekalo skladno s predvidenimi spremembami v demografski strukturi občine, s spremembo tehnologij, stopnjo zaposlovanja in prostorskim razvojem.
Da bi bilo zadovoljevanje nematerialnih potreb občanov, v prvi vrsti potreb po varnosti in solidarnosti (socialno skrbstvo, socialno varstvo, zdravstvo) ter ostalih potreb (kultura, telesna kultura, znanost), čim bolj kakovostno in da bi ga kar najbolj približali željam in potrebam občanov, bomo razvijali predvsem cenejše in posamezniku bolj prilagojene oblike zadovoljevanja socialno etičnih potreb. Delovanje družbenih dejavnosti bo predvsem kakovostno boljše kot do sedaj, zato bomo na področjih, kjer bo le mogoče, vpeljevali visoko tehnologijo, podprto z znanjem.
Sistem financiranja družbenih dejavnosti bo bolj neposreden, kot je bil do sedaj, zato bomo pogosteje financirali konkretne programe na račun splošnih.
Preverjali bomo vsebino obstoječih programov ter s sredstvi, prvenstveno zagotavljali uresničevanje z zakoni zagotovljenih programov. Posvetili se bomo izgradnji novega občinske knjižnice v Šentjurju, prizidka k osnovni šoli na Ponikvi, gradnja telovadnice pri podružnični šoli v Loki pri Žusmu ter kot dolgoročno usmeritev k ureditvi kulturnega doma v Šentjur ju skupaj s prostorsko razrešitvijo glasbene šole v Šentjurju. V skladu s splošnim trendom in potrebami bomo načrtovali še izvedbo varovanih stanovanj v bližini Doma ostarelih v Šentjurju.
4.8 Usmeritve razvoja zaščite, reševanja in obrambe
Občina bo glede na svojo lego in dejavnosti v prostoru razvijala krepitev protipožarnega varstva ter ukrepov za zaščito in reševanje. Skrbela bo za zagotavljanje ukrepov pred erozijo v naravnem okolju (vodotoki, eksploatacije gozdnih površin). Naloga občine je tudi skrb za varovanje količine in kakovosti voda, vodnega in obvodnega prostora, ob upoštevanju naravnih zakonitosti vodnega režima.
Za področje obrambe so obvezna izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Šentjur, naslednja območja: – Sveti križ in Bohor, (oba objekta zvez, izključna raba).
4.9 Usmeritve razvoja mikrolokalnih skupnosti
V občini je deset krajevnih skupnosti: Blagovna, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Kalobje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Ponikva, Prevorje, Šentjur – center in Šentjur – okolica. V KS delujejo tudi vaške skupnosti,ki pa niso pravne osebe.
Krajevne skupnosti bomo pojmovali kot osnovne elemente uravnoteženega razvoja, kar izhaja iz njihove teritorialne pogojene mnogoplastne funkcije. V njih bomo spodbujali naprej uravnoteženost prebivalstva, oskrbovalne, komunalne pa tudi delovne funkcije.
Pri razmestitvi dejavnosti, ki presegajo raven pomembno za krajevne skupnosti, morajo pa biti razmeščene v prostoru občine, bomo pazili, da se ne bodo zaradi motenja prebivalcev in ekoloških zadreg osredotočile preveč v posamezne krajevne skupnosti.
V. DOLGOROČNA ZASNOVA IN STRATEGIJA VARSTVA OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA V OBČINI
5.1 Zasnova varstva okolja
Varovanje okolja mora biti stalna naloga vseh, ki koristijo prostor. Naravne dobrine so bogastvo vsake lokalne skupnosti, ki ne morejo biti prepuščene stihijski porabi.
5. 1.1 Varovanje vodnih virov
Voda je last države, uporabljajo pa jo državljani prvenstveno za osnovne življenjske potrebe. Vsa vodno varstvena območja morajo pridobiti z odlokom zaščitena območja. Zaradi omejene rabe zemljišč bo potrebno obračunat izpad prihodka. Strošek pa vključit v prodajno ceno pitne vode. Za ureditev vodo varstvenih območij je zadolžena občina na pobudo uporabnikov vodnih virov oziroma njihovi upravljavci. Stalna naloga je zagotavljanje rezerve s pitno vodo. Predvidene so vrtine za ugotavljanje količine in kvalitete pitne vode za dodatne količine pitne vode. Zato bomo zgradili dodatne rezervoarje. Večje porabnike pitne vode pa usmerili, da za tehnološko vodo uporabljajo vodo iz vodotokov ali k ureditvi zaprtih krogotokov. Za odvzem vode iz podtalnice vodotokov je potrebno upoštevati celovito vodno bilanco, ki se odraža v medsebojni povezavi količin in kakovosti pod površinskih in površinskih vod, v okviru katere je biološki minimum samo eden od kriterijev.
5.1.2 Varovanje vodotokov, varovanje vodnih in obvodnih zemljišč ter vodnih varovanih prostorov
Vodotoki so v upravljanju države. Vsi uporabniki ob vodnega prostora pa so dolžni varovati in vzdrževati zemljišče ob vodotoku in preprečevat onesnaženje vodotokov. Uporabo vodnega in obvodnega prostora je omejena raba. Za varovanje se podajajo naslednje usmeritve:
(1) Varovati je treba količine in kakovost vode v vseh pojavnih oblikah ter vodni in obvodni prostor, upoštevaje naravne zakonitosti vodnega režima,
(2) Novogradnje je treba usmerjati na poplavno varna območja tako, da se z njimi ne bo posegalo na obvodne retencijske površine in na obsežnejša erozijska ter zaradi vode nestabilna območja. Te površine so pomembne za vzdrževanje visokovodnega režima vodotokov. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, pri poseganju na erozijsko ogrožena območja pa je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
(3) Gradnja objektov se naj načeloma ne posega v pasu 5 m levo in desno od osnovne struge hudourniških odsekov vodotokov (zgornjih tokov) ter v pasu 10 m levo in desno od osnovne struge nižinskih odsekov (srednji in spodnji tokovi) vodotokov.
(4) Vodotoki, ki po naravovarstvenem pomenu sodijo v 1. in 2. razred kategorizacije pomembejših vodotokov, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
(5) Varovati in ščititi prosto predvidenega zadrževalnika visokih voda Ločnice. Namembnost tega zemljišča naj se ne spreminja še naprej ostaja kmetijska in gozdovi.
(6) Za ohranjanje sedanjega vodnega režima Voglajne s pritoki, ki občasno poplavlja pribrežna zemljišča, so dopustna le lokalna varovanja posameznih že pozidanih območij. Pri tem se upošteva težnja, da se poplavne retencijske površine voda s povratno dobo 10 let in daljšo se naj v večji možni meri ohranijo. Temu se mora prilagoditi tudi načrtovanje novih rab prostora. Dopustni so ukrepi za varovanje kmetijskih površin pred visokimi vodami s povratno dobo 10 let ali krajšo.
(7) V obravnavanem planskem obdobju vodno gospodarstvo načrtuje, razen rednega vzdrževanja vodotokov v sklopu intervencijskega vzdrževanja, še nadaljevanje sanacijskih del po vodni ujmi leta 1998. Sanacije se bodo izvajale glede na dinamiko financiranja, skladno s programom sanacijskih del.
5.1.3 Varovanje zraka
S spremembo tehnologije v industriji celjskega bazena se je stanje zraka v Šentjurju in bližnji oklici izboljšala. Zaradi geografske lege mesta Šentjur (v kotlini) in zaradi neugodne rože vetrov je Šentjur ter ob neugodnih vremenskih pogojih izpostavljeno megli.
Odlok o varovanju zraka v Šentjurju zavezuje, da se preide na kurjenje z okolju prijaznim energentom. V mestu Šentjur pa je ob preureditvi in ob novogradnji obvezna izvedba kurišča s plinom za energent.
Z izdelavo energetske zasnove občine Šentjur pa bodo znani rezultati ekološko in ekonomsko opravičljive energetske vire.
5.1.4 Varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja
Na tem področju bomo sledili državnim usmeritvam. S podrobno opredelitvijo bomo varovali zemljišča za kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, območja vodnih virov ter naravne in kulturne dediščine. Na tak način bomo ohranjali njihovo osnovno funkcijo, vse posege pa uskladili in jim s prostorsko izvedbeno dokumentacijo določili pogoje ter merila za urejanje.
5.1.5. Varovanje naravne in kulturne dediščine:
5.1.5.1 Ohranjanje naravnih vrednot
Temeljni vidik ohranjanja naravne dediščine, je potrebno razumeti, kot izhodišče pri urejanju in vzdrževanju naravnega okolja in naravne dediščine, ki se vseskozi pojavlja na območju občine Šentjur. S tesnim sodelovanjem z Zavodom za varstvo naravne dediščine iz Celja, je mogoče ohranjati in spodbujevati osveščenost in preudarno poseganje v prostor, s čim manjšimi posledicami za naravne vrednote okolja.
Tako je na področju varstva naravne dediščine, poleg obveznih republiških izhodišč, prisoten tudi naravovarstveni režim, sprejet s posameznimi odloki.
Na območju občine je po strokovnih podlagah ZVND Celje 54 objektov in območij naravnih vrednot. Sedem objektov oziroma območij je obvezno republiško izhodišče: Kozjanski regijski park, Gračnica s pritokom Virte in Vodiškim grabom, Bistrica, Ribniki pri Blagovni, Svetokriškobrezno, Glija jama in Boletina pri Ponikvi – rastišče velikonočnice. Do sedaj je bilo kot naravni spomenik zavarovanih 9 objektov in eno območje (odlok o razgrnitvi naravnih spomenikov in znamenitosti v občini Šentjur pri Celju, (Ur. l. RS, št. 45/93). Za razglasitev je predlaganih še 18 objektov in območij, od tega po eno območje za regijski park – Kozjanski regijski park in naravni rezervat – mokrotno območje ob Ložnici, ostala pa kot naravni spomenik
Seznam lokalitet in območij naravne dediščine:
----------------------------------------------------------------
Oznaka Ime Varovanje
----------------------------------------------------------------
ND 1 Bodika na Planinskem vrhu E
NS 2 Bodika pri Slivnici E + Odl.
ND 3 Bodika v sadovnjaku E
NS 4 Boletina pri Ponikvi E + Odl. + I
ND 5 Brezno pri Okrogu E
ND 6 Drevored v Loki
ND 7 Drevored na Planini E
NS 8 Glija jama E + strok. osnove
ND 9 Gračnarjeva lipa E
ND 11 Hočevarjeve bodike E
ND 12 Jama pod Pečinami E
NS 13 Kladenškova lipa E + Odl.
NS 14 Kostanjev drevored na Ponikvi E + Odl.
ND 15 Kozinčeva bodika E
ND 16 Lipa ob cesti na grad E
ND 17 Lipa pod gradom E
ND 18 Lipa pri kapelici E
ND 19 Lipa pri sv. Rozaliji E
ND 20 Lipi pri cerkvi Sv.Helene E
ND 21 Lipi pri cerkvi sv.Križa E
ND 22 Mestnjakova bodika E
ND 23 Osameli kras pri Ponikvi – obm E
NS 24 Pagodovec v Šentjurju E
NS 25 Pečine pri Šentvidu
– Tortonski apnenec E + strok. osnove
NS 26 Pečine pod Resevno E + strok. osnove
ND 27 Ponor E
NS 28 Ribniki pri Blagovni E + strok. osnove
ND 29 Robinija pod gradom E
ND 30 Skalica na Bohorju E
NS 31 Svetokriško brezno E + strok. osnove
NS 32 Topol pri cerkvi Sv.Helene E + Odl.
NS 33 Topoletove bodike E + Odl.
NS 34 Turška lipa na planinskem grad E + Odl.
ND 35 Vragova luknja E
NS 36 Veterškova bodika E + Odl.
NS 37 Zakošekova lipa E + Odl.
NS 38 Zalokarjeva hruška E + Odl.
NS 39 Zlateče pri Ponikvi E
NS 40 Bohor (V.Javornik)-rastišče E
ND 41 Soteska Sevnične E
NS 42 Bohor-rast.Blagajevega volčina E
NS 43 Gračnica s prit. Virte in Vod. E + strok. osnove
NS 44 Kozarica E
ND 45 Ribniki pri Blagovni E
NS 46 Ločnica E + PUP
ND 47 Območje zoološke ND ob Sl. Jezeru E + PUP
NS 48 Ostrožni potok E
NS 49 Bistrica E + strok. osnove
NS 50 Ribniki pri Dramljah, E
NS 51 gnezdo štorklje v Šentjurju E
NS 52 Gnezdo štorklje v Gorici Slivnici E
----------------------------------------------------------------
Objekti in območja naravnih znamenitosti se obravnavajo in varujejo po varstveno-razvojnih usmeritvah odloka in strokovnih podlag. Vsi ostali evidentirani in ovrednoteni objekti in območja naravnih vrednot, ki niso predvideni za zavarovanje se bodo varovali po predloženih usmeritvah v strokovnih podlagah ZVND Celje (NC 500/00), ki so del tega odloka. Pri vseh posegih na območja naravnih vrednot sodeluje pristojna naravovarstvena služba s soglasjem oziroma mnenjem k posegom.
5.1.5.2. Varovanje kulturne dediščine
Po odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije predstavlja zasnovo varstva kulturne dediščine 1421 enot pomembnejše kulturne dediščine. Na območju občine so locirane naslednje enote najpomebnejše kulturne dediščine, kot obvezna republiška izhodišča varovanja:
K2.04 622 Rifnik – Arheološko najdišče Rifnik
K3.05 3545 Dobrina – Cerkev sv. Jakoba
K3.23 3276 Ponikva – Cerkev sv. Martina
K4.11 9045 Šentjur – rojstni hiši skladateljev Ipavcev
K5.01 9056 Bobovo pri Ponikvi – Hiša Bobovo pri Ponikvi 16
K5.02 9058 Dobrina – hiša Dobrina 29
K5.05 9061 Hrastje pri Dobrini – gospodarsko poslopje Hrastje 13
K5.06 9062 Hrastje pri Dobrini – gospodarsko poslopje Hrastje 57
K5.07 9065 Javorje pri Slivnici – gospodarsko poslopje Javorje13
K5.08 9064 Javorje pri Slivnici – hiša Javorje13
K5.11 9067 Kostrivnica – Kašča Kostrivnica 6
K5.12 9068 Kostrivnica – koča Kostrivnica 12
K5.13 9069 Kostrivnica – kozolec Kstrivnica 12
K5.15 9071 Lopaca – gospodarsko poslopje Lopaca 40
K5.17 9073 Okrog pri Ponikvi – kovačija Okrog 21
K5.18 9074 Osredek – hiša z mlinom Osredek 18
K5.21 9076 Ponikva – gospodarsko poslopje Ponikva 73
K5.22 9075 Ponikva – hiša Ponikva 36
K5.26 9081 Repno – hiša Repno 8
K5.27 9082 Repno – skedenj Repno 8
K5.29 9086 Slivnica pri Celju – kaplanija Slivnica pri Celju 11
K5.30 9094 Slom – rojstna hiša Antona Martina Slomška
K5.33 9089 Svetelka – hiša Svetelka 133
K5.38 9096 Vodruž – hiša Vodruž 8
K5.39 9097 Vodruž – kovačija Vodruž 34
K5.41 9099 Vodruž – kašča Vodruž 35
K5.42 9100 Voduce – kašča Voduce 36
K5.43 9101 Vodule – klet Vodule 7
K5.44 9103 Vodule – kozolec Vodule 25
K5.45 9102 Vodule – mežnarija Vodule 18
Poleg obveznih izhodišč varovanja kulturne dediščine, so v občini Šentjur pri Celju varovana še ostala kulturna dediščina, naselbinska dediščina, arheološka dediščina, sakralna stavbna dediščina, profana stavbna dediščina, etnološka stavbna dediščina, memorialna dediščina in vrtnoarhitekturna dediščina:
Pomembnejša območja kulturne dediščine – kompleksna območja KD
ŠO 1 Babna gora PKD
ŠO 30 Planina pri Sevnici – Pilštajn,
Podsreda – Svete gore PKD
Območje kulturne dediščine
K0.01 Dobrina – ambient Cerkve 809/99 KD Kozje – 07
K0.02 Kalobje-ambient C. Marije 796/99 KD Kozje – 04
K0.03 Plan/Sev.-ambient cerkve 798/99 KD Kozje – 25
K0.04 Šentvid/Pl.- amb. C. Vida 797/99 KD Kozje – 35, 36
Naselbinska dediščina
K1.01 Javorje pri Slivnici – vas 9037 KS 6 Kozje – 06
K1.02 Laze/Dramljah – vas 9038 KS 6 Šentjur – 14
K1.03 Ponikva – trg 811/99 KD Šentjur – 26
K1.04 Razbor/Dramljah – zaselek 9039 KS 6 Šentjur – 15
K1.05 Slivnica/Celju – vas 9041,6 KS 6 Kozje – 05, 06
K1.06 Šentjur – Zgornji trg 9036 KS 6 Šentjur – 34
K1.07 Šentvid pri Planini – vas 812/99 KD Kozje – 35, 36
K1.08 Vodruž – zaselek Ravne 9042 KS 6 Šentjur – 43
Arheološka dediščina
K2.01 Goric/Sliv.- arheološko n. 369/99 KS 3 Šentjur – 46
K2.02 Loka/Žusmu-arh. n. Tinje 248/99 KS 3 Kozje – 08, 18
K2.03 Prapretno- arh. n. Gradec 93/99 KS Kozje – 33
K2.04 Rifnik – arheološko najdi 622 PKD 3 Šentjur–34,35
Sakralna stavbna deiščina
K3.01 Botričnica-
C sv. Marije 7 ž. 530/97 KS 5 Šentjur – 34
K3.02 Brezje ob Slomu 7-
znamenje 227/98 KS 5 Šentjur – 25
K3.03 Bukovje/Sl- C sv. Nikolaja 531/97 KS 5 Kozje – 06
K3.04 Dobje/Lesič.-
C. sv. Ožbalta 532/97 KS 5 Kozje – 27
K3.05 K3.05,Dobrina –
C sv Jakoba 3545 PKD 5 Kozje – 07
K3.06 Dobrina – C. sv. Valentina 535/97 KS 5 Kozje – 07
K3.07 Dramlje – C sv. Ilije 536/97 KS 5 Šentjur – 14
K3.08 Go. Slivnici- C sv. Urbana 538/97 KD 0 Šentjur – 45
K3.09 Jakob – C sv Filipa,
Jakoba 542/97 KS 5 Šentjur – 44
K3.10 Javorje/Sl-C. sv. Helene 543/97 KS 5 Kozje – 06
K3.11 Kalobje-
C Imena Marijinega 539/97 KS 5 Kozje – 04
K3.12 Kalobje – znamenje 228/98 KS 5 Kozje – 04
K3.13 Laze pri Dramljah –
C sv. Mari 556/97 KS 5 Šentjur – 14
K3.14 Loka/Žus-C. sv Leopolda 810/99 KD 0 Kozje – 08
K3.15 Lopaca – C. sv. Ane 540/97 KS 5 Kozje – 17
K3.16 M. Dobje –
C. Marije v nebesa 541/97 KS 5 Šentjur -13
K3.17 M.Dobje – znamenje 229/98 KS 5 Šentjur -13
K3.18 Planina/Sev.-C. sv. Križa 544/97 KS 5 Kozje – 25
K3.19 Planina/Sev. -
C. sv. Marjete 545/97 KS 5 Kozje – 25
K3.20 Planina/Sev- Križev pot 799/99 KS 5 Kozje – 25
K3.21 Plan. vas-C. sv. Nikolaja 546/97 KS 5 Kozje – 26
K3.22 Podlog-kapela
L. Matere božje 231/98 KS 5 Kozje – 36
K3.23 Ponikva – C sv. Martina 3276 PKD 5 Šentjur – 26
K3.24 Primož – C sv. Primoža
in Feliksa 547/79 KS 5 Šentjur – 25
K3.25 Rifnik 10 – znamenje 232/98 KS 5 Šentjur – 44
K3.26 Sl/Celju- C sv. J. Krstnika, 548/97 KS 5 Kozje – 05
K3.27 Sl/Celju-
C sv. M. Magdalene 549/97 KS 5 Kozje – 05
K3.28 Srževica pri Ponikvi –
znamenje 233/98 KS 5 Šentjur – 17
K3.29 Stopče – C sv. Ahaca 550/97 KS 5 Šentjur – 35
K3.30 Straža na gori – znamenje 234/98 KS 7 Šentjur -04
K3.31 Šentjur – C sv. Jurija 551/97 KS 5 Šentjur – 34
K3.32 Šentvid/Plan.-C.sv. Vida 3474 KS 5 Kozje – 36
K3.33 Trno – Žgankova kapela 235/98 KS 5 Kozje – 04
K3.34 Uniše – C sv. Ožbalta 553/97 KS 5 Šentjur – 26
K3.35 Visoče/Sev – znamenje 826 KS 5 Kozje – 34
K3.36 Vodule – C sv. Uršule 554/97 KS 5 Šentjur – 15
K3.37 Zlateče – C sv. Rozalije 555/97 KS 5 Šentjur – 34
Profana stavbna dediščina
K4.01 K4.01 805/99 KD 0 Kozje – 07
K4.02 Kalobje – župnišče 806/99 KD 0 Kozje – 04
K4.03 Planina/Sevnici – grad 141/98 KS 5 Kozje – 24, 25
K4.04 Planina/Sevnici-graščina 21/00 KD 0 Kozje – 25
K4.05 Ponikva 1 – hiša 20/00 KD 0 Šentjur – 25
K4.06 Ponikva – župnišče 807/99 KD 0 Šentjur – 2
K4.07 Rifnik – grad 142/98 KS 5 Šentjur – 44
K4.08 Sl/Celju- župnišče 274/99 KD 0 Kozje – 05
K4.09 Šentvid/Plan.- župnišče 808/99 KD 0 Kozje – 36
K4.10 Šibenik – Žerležev mlin 517/97 KS 8 Šentjur – 44
Objekti profane stavbe dediščine v zavarovanem trškem jedru Šentjur
Ip 6 Ul. sklad. Ipavcev 6 –hiša 390/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 7 Ul. sklad. Ipavcev 7 -hiša 391/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 8 Ul. sklad. Ipavcev 8 -hiša 392/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 10 Ul. sklad. Ipavcev 10-hiša 393/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 11 Ul. sklad. Ipavcev 11-hiša 394/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 13 Ul. sklad. Ipavcev 13-hiša 395/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 14 Ul. sklad. Ipavcev 14-hiša 396/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 16 Ul. sklad. Ipavcev 16-hiša 397/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 17 Ul. sklad. Ipavcev 17-hiša 398/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 18 Ul. sklad. Ipavcev 18-hiša 399/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 19, 19aUl. sklad. Ipavcev 19a-hiša 400/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 21 Ul. sklad. Ipavcev 21-hiša 401/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 24 Ul. sklad. Ipavcev 24-hiša 402/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 26 Ul. sklad. Ipavcev 26-hiša 403/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 29 Ul. sklad. Ipavcev 29-hiša 404/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 30 Ul. sklad. Ipavcev 30-hiša 405/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 31 Ul. sklad. Ipavcev 31-hiša 406/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 36 Ul. sklad. Ipavcev 36-hiša 407/99 KD 0 Šentjur – 34
Pr 1 Pod rebrami 1 – hiša 408/99 KD 0 Šentjur – 34
Ip 28, 27 Roj. hiša sklad. Ipavcev 728 PKD 5 Šentjur – 34
Župnišče Ul. sklad. Ipavcev 14-hiša 9045 KS 5 Šentjur – 34
Profana stavbbna dediščina – etnološka dediščina
K5.01 Bobovo pri Ponikvi 16 – hiša 9056 PKD 7 Šentjur – 18
K5.02 Dobrina 29 – hiša 9058 PKD 7 Kozje – 07
K5.03 Dolga gora – vinska klet
Lipuž 9059 KS 7 Šentjur – 18
K5.04 Gorica./Slivnici 40 – hiša 9060 KS 7 Šentjur – 45
K5.05 Hrastje/Dobr. 13-gosp.posl. 9061 PKD 7 Kozje – 17
K5.06 Hrastje/Dobr. 57-
gosp. Poslopj 9062 PKD 7 Kozje – 17
K5.07 Javorje/Sl 13- gosp.posl. 9065 PKD 7 Kozje – 06
K5.08 Javorje/Sl 13 – hiša 9064 PKD 7 Kozje – 06
K5.09 Javorje/Sliv. – vinska klet 9063 KS 7 Šentjur – 46
K5.10 Jazbine 4 – kozolec 9066 KS 7 Šentjur -04
K5.11 Kostrivnica 6,kašča 9067 PKD 7 Kozje – 04
K5.12 Kostrivnica 12 – koča 9068 PKD 7 Kozje – 04
K5.13 Kostrivnica 12 – kozolec 9069 PKD 7 Kozje – 04
K5.14 Loke/Pl. 8- gosp. Poslopje 9070 KS 7 Kozje – 26
K5.15 Lopaca 40- gospod. Posl. 9071 PKD 7 Kozje – 17
K5.16 M.Dobje 14-
gospodarsko poslop 9072 KS 7 Šentjur -13
K5.17 Okrog/Ponikvi 21- kovačija 9073 PKD 7 Šentjur – 27
K5.18 Osredek 18- mlin, hiša 9074 PKD 7 Šentjur – 43
K5.19 Ostrožno pri Ponikvi 9 – hiša 17/97 KS 0 Šentjur – 17
K5.20 Ostrožno pri Ponikvi 10 –
Preu 16/97 KS 0 Šentjur – 17
K5.21 Ponikva 73 – gosp.poslopje 9076 PKD 7 Šentjur – 26
K5.22 Ponikva-
Gospodarsko poslopje 739076 PKD 7 Šentjur – 26
K5.23 Primož pri Šentjurju 11-
gosp. 9077 KS 7 Šentjur – 24
K5.24 Rakitovec 13 – kozolec 9078 KS 7 Šentjur – 46
K5.25 Razbor pri Dramljah 2 –
gospod 9080 KS 7 Šentjur – 15
K5.26 Repno 8 – hiša 9081 PKD 7 Šentjur – 23
K5.27 Repno 8 – skedenj 9082 PKD 7 Šentjur – 23
K5.28 Slivnica/Celju 31 – hiša 9087 KS 7 Kozje – 05
K5.29 Sl/Celju 11 – kaplanija 9086 PKD 7 Kozje – 05
K5.30 Slom – roj. hiša A.M.
Slomška 9094 PKD 7 Šentjur–25,26
K5.31 Srževica 21- gosp. Poslopje 9088 KS 7 Šentjur – 27
K5.32 Svetelka 13 –
gospodarsko poslopje 9090 KS 7 Šentjur – 14
K5.33 Svetelka 13 – hiša 9089 PKD 7 Šentjur – 14
K5.34 Šentjur, Črnoliška 6 – hiša 9091 KS 7 Šentjur – 45
K5.35 Tratna/Grob. 27-
gosp.poslopje 9092 KS 7 Šentjur – 46
K5.36 Trnovec pri Dramljah 24 –
hiša 9093 KS 7 Šentjur – 24
K5.37 Vodruž 5 – kozolec 9095 KS 7 Šentjur – 44
K5.38 Vodruž 8 – hiša 9096 PKD 7 Šentjur – 44
K5.39 Vodruž 34 – kovačija 9097 PKD 7 Šentjur – 43
K5.40 Vodruž 35- gosp. Poslopje 9098 KS 7 Šentjur – 43
K5.41 Vodruž 35 – kašča 9099 PKD 7 Šentjur – 43
K5.42 Voduce 36 – kašča 9100 PKD 7 Kozje – 05
K5.43 Vodule 7 – klet 9101 PKD 7 Šentjur -05
K5.44 Vodule 25 – kozolec 9103 PKD 7 Šentjur – 15
K5.45 Vodule 18 – mežnarija 9102 PKD 7 Šentjur – 15
K5.46 Zagaj/Ponikvi 5 –
gosp.poslopje 9104 KS 7 Šentjur – 25
K5.47 Zagaj/Ponikvi 5- kozolec 9105 KS 7 Šentjur – 25
K5.48 Žegar 22 – gosp. Poslopje 9106 KS 7 Kozje – 16
Memorialna dediščina
K6.01 Cerovec – bolnišnica Zima 802/99 KS 0 Šentjur – 23
K6.02 Hruševec –
roj. hiša F: Malgaj 801/99 KS 0 Šentjur – 34
K6.03 Javoršica-
partizanska bolnica 803/99 KS 0 Kozje – 19
K6.04 Pl/Sev.-
roj. hiša A. Wambbrech 800/99 KS 0 Kozje – 25
K6.05 Šentjur – Kmetijska šola
s pripadajočimi
gospodarskimi objekti 814/99 KS 4 Šentjur – 34
Vrtnoarhitekturna dediščina
K7.01 Ponikva –
Kostanjev drevored 76/99 KS 15 Šentjur – 25
K7.02 Šentjur –
Gaj divjih kostanjev 75/99 KD Šentjur – 34
Vsa omenjena kulturna dediščina se varuje po predloženih usmeritvah v strokovnih podlagah ZVNKD Celje. Pri vseh posegih na varovana območja kulturne dediščine in posege, ki obravnavajo posamezne objekte varovane kulturne dediščine sodeluje pristojna služba s soglasjem oziroma mnenjem k posegom,
5.2 Zasnova urejanje prostora
Urejanje prostora predpisuje Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 18/84). Zasnova urejanja prostora v občini je opredeljena za ureditvena območja naselij in za odprti prostor ruralne poselitve. Zaradi razgibane konfiguracije terena je poselitev zelo razpršena, zato je opredeljenih veliko manjših ureditvenih območij.Takšna poselitev zahteva tudi zahtevno načrtovanje komunalne ureditve celotnega območja.
5.2.1 Zasnova in strategija poselitve
Urbanistično zasnovo ima občinsko središče Šentjur, kjer se prepleta največ aktivnosti potrebe po načrtovanju prostora.
Strategija nadaljnje poselitve v občini bo še vedno usmerjena v območja in popolnitev manjših strnjenih zaselkov in manj v rezpršeno gradnjo, kar je bila dolgoletna praksa. To pa ne pomeni, da se ne bo mogel obnavljat sedanji stavbni fond, ki je v prostoru.
5.2.2 Krajinska zasnova
Krajinsko zasnova so pogojene z naravnimi danostmi krajine. Krajinska zasnova v formalnem smislu v občini ni predvidena.Pri posegih v ta ranljivi prostor bo potrebno skrbno načrtovanje. Območja z bogato krajinsko zasnovo je območje Rifnika, Bohorja in Ponkovski kras.
5.3 Urbanistična zasnova
Urbanistična zasnova je planski dokument, ki določa globalno namensko rabo zemljišč v ureditvenem območju naselja, organizacijo dejavnosti in oblikovne pogoje za urejanje mesta. Z urbanistično zasnovo se določijo razmerja v prostoru tam, kjer je uporabnikov veliko, kjer se njihovi interesi prepletajo in je zato potrebna precizna obdelava prostorskih razmerij. Vsebina urbanistične zasnove mora biti tako natančna, da usmerja pripravo podrobnejše urbanistične izvedbene dokumentacije (PIA), hkrati pa tako ohlapna, da omogoča rešitve, ki so v skladu z interesi in razmerami celotnega časovnega obdobja za katerega je izdelana. Enako velja za krajinsko zasnovo. Domet obeh, torej urbanistične in krajinske zasnove je zato predvsem v določevanju globalnega ustroja naselja in opredeljevanju usmeritev za oblikovanje njegove podobe. Tovrstna zasnova je torej krovni dokument za podrobnejše in parcialnejše dokumente, vendar edina predstavlja celotno podobo ustroja pomembnejšega naselja oziroma območja.
Pripravo urbanistične zasnove vedno spremljajo dileme, ki izhajajo iz same narave urbanizma. Nanašajo se na razumevanje preteklosti izhajajoč iz analize naravnih danosti in zgodovinsko ustvarjalnih razmer v okolju v danem časovnem obdobju, socialnih in ekonomskih zmožnosti in poznavanja potreb sedanjosti, kar je edina možna podlaga za načrtovanje prihodnosti. Gre za dileme, kako zasnovati ustroj kraja, področja ali večjega infrastrukturnega kompleksa, da bodo rešitve vzdržale vsaj bližnjo bodočnost, kako doseči pravo mero med uresničljivostjo in vizionarstvom, med trajnim in minljivim, med vrednim in modnim. Pred urbanizem se danes postavljajo tudi in predvsem izzivi ekologizacije družbe in liberalizacije življenja, ki se najbolj odražajo v zahtevi po dovolj obvezujoči a hkrati dovolj ohlapni vsebini dokumenta. Pričujoče zasnove se zavedajo, da rešitve nakazanih smeri in problemov presegajo zmožnosti in pristojnosti stroke, vendar ob zavedanju trajnega spreminjanja ustvarjenih razmer ter specifičnih izhodišč politike, tvorijo ob konsenzu nadzorstvene stroke soglasodajalcev, temelj razvoja Šentjurja.
5.3.1 Urbanistična zasnova mesta Šentjur
5.3.1.1 Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja urbanistične zasnove Šentjur
5.3.1.1.1 Uvod
Ureditveno območje urbanistične zasnove Šentjurja obsega Območje zasnove predstavlja najmočnejše gravitacijsko središče vodilnega naselja. Samo območje urbanistične zasnove vključuje približno 6.703.296 m2.
5.3.1.1.2 Dosedanji razvoj
Dosedanji razvoj urbanistične zasnove mesta odraža vse posledice splošne stanovanjske graditve preteklega obdobja. Velik obseg gradenj je pripeljalo, da v območjih namenjene za gradnjo, ni skoraj nič več prostih površin za možnost gradnje. Za gradnjo v industrijski coni je dovolj prostora, vendar je ovira pri pridobivanju zemljišč zaradi nerešene denacionalizacije in destimulativno nenamensko rabo zemljišč v tem območju. Z razrešitvijo teh težav bo situacija enostavnejša.
Analiza že realiziranih prostorskih izvedbenih načrtov kaže, da so realizacije skoraj v vseh primerih deviirale v prosto stoječo individualno gradnjo, strnjena gradnja več stanovanjskih objektov ter zapolnitve večjih prostorskih vrzeli pa niso bile realizirane.
Razvojne probleme znotraj urbanistične zasnove Šentjurja je možno na osnovi predhodne analize možnosti dolgoročnega razvoja strniti v naslednja področja:
(1) Omejen prostorski razvoj
Ob območju UZ Šentjurja je v voglajnski dolini največ ravninskega področja z večjimi in kvalitetnimi kmetijskimi površinami, ki omejujejo širitev naselja. I. območje kmetijskih zemljišč je trajno varovalno kmetijsko območje. Ob tem se postavlja vprašanje, kam in kako uravnavati bodoči prostorski razvoj naselja, ki ga bo zahtevala gradnja stanovanj, centralnih dejavnosti in infrastrukture. Prostorski razvoj naselja je omejen tudi zaradi poplavne ogroženosti območij s strani Voglajne in njenih pritokov.
(2) Dosedanje zanemarjanje »notranjega razvoja »naselij v okviru UZ
Pod notranjim razvojem naselij razumemo poleg izboljševanja bivalnega in delovnega okolja tudi intenzivnejšo oziroma boljšo izrabo že poseljenih območij, za katera se predpostavljamo, da razpolagajo še z določenimi neizkoriščenimi možnostmi;
(3) Potrebe po novih oblikah stanovanjske gradnje v smislu smotrne rabe prostora in možnost gradnje
Stanovanjska gradnja v območjih v delih mesta (krajevna domača imena) v Hruševcu, Novi vasi in Črnolici ter na Pešnici, zaseda večino zemljišč. Težnja po varstvu in smotrni rabi zemljišč narekujeta v bodoče pri gospodarjenju s prostorom in zato uveljavljanju novih oblik enodružinske in kolektivne gradnje (strnjene – vrstne, verižne …); vendar te oblike gradnje niso skladne s sedanjimi željami ljudi;
(4)Dileme o turističnem razvoju naselja
Mesto Šentjur ima s svojim zaledjem možne turistične razvojne možnosti pri zagotavljanju spalnih kapacitet in gostinske ponudbe.
(5) Prometne razmere
Poseben problem je ureditev tranzitnega prometa skozi mesto v smeri sever – jug, zaradi priključka preko regionalne ceste na avtocesto Maribor – Vransko. Na regionalni cesti R III 686 (ulica Dušana Kvedra) predstavlja največji problem varnost, hrup in prekomerne obremenitve vozišča. Mesto Šentjur potrebuje vzporedno mestno cesto v smeri S – J, ki bo razbremenila sedanjo regionalno cesto in bo hkrati tudi omogočila možen obvoz v primeru ovire na sedanji regionalni cesti R III 686;
(6)Kanalizacijsko omrežje
Mesto Šentjur ima izvedeno pomanjkljivo kanalizacijsko omrežje. Objekti imajo fekalne odpadne vode speljane v greznice, ki so vezane na dotrajano kanalizacijsko omrežje. Deli naselja pa imajo še popolnoma nerešeno kanalizacijo in imajo odplake speljane prosto v odprte jarke ali v ponikalnice. Kar je zgrajene kanalizacije, je kanalizacija z mešanim sistemom odvajanja odpadnih voda. Kanalizacijski kolektorji ob Pešnici se na več mestih stekajo v potok. Neurejena kanalizacija onesnažuje potok Pešnica in tudi reko Voglajno.
(7) Oskrba s pitno vodo
Mesto Šentjur ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo iz črpališča v Hrastju v KS Loka pri Žusmu ter dodatno še iz Vitanja po glavnem cevovodu. Del vode za mesto pa se črpa iz vodnih virov v Šibeniku.
(8) Plinsko omrežje
Mesto Šentjur ima zgrajeno mestno plinsko omrežje, ki je vezano na srednje tlačno plinsko omrežje ter na primarni plinski vod, ki je vezan na magistralni plinovod, ki poteka po severnem delu občine. Za upravljanje mestnega plinskega omrežja je podeljena koncesija ADRIAPLINU Ljubljana.
5.3.1.1.3 Skupna izhodišča in cilji
Globalni cilji in usmeritve, na katerih temelji zasnovani prostorski razvoj urbanistične zasnove Šentjurja so:
5.3.1.1.3.1 Kontinuiteta urbanističnega urejanja vseh treh naselij
Urbanistični razvoj naselja sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Kvalitetne rešitve iz veljavnih urbanističnih dokumentov so podlaga za snovanje novih ureditev. Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagoditi nove prostorske ureditve – tako v strukturnem, kot oblikovnem smislu. Pogosto je od stopnje uresničenosti posamezne ideje odvisno, ali posamezno urbanistično ureditev sprejemamo kot kvaliteto ali kot tujek v prostoru.
5.3.1.1.3.2 Varovanje naravnega okolja
Dilema o ekspanzivnem in disperznem širjenju na nove površine ter prestrukturiranju oziroma izgrajevanju celotnega naselja navznoter je v tem smislu presežena. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami prežeto naselbinsko strukturo. Takšna usmeritev pomeni večjo humanizacijo s pozitivnimi socialnimi posledicami. V bodoči urbanistični zasnovi Šentjurja se oblike bivanja, proizvodnje in potrošnje ne morejo razvijati brez upoštevanja ekoloških zmogljivosti prostora.Pri širjenju na nove površine in prestrukturiranju oziroma dopolnjevanje celotnega naselja navznoter, poleg varovanja naravnega okolja tudi vodni režim površinskih voda, ohranjanja vodnih površin, kjer je možno, zagotavljanje možnosti prelivanja poplavnih voda ter primerne rabe tega prostora.
5.3.1.1.3.3 Povezovanje z bližnjimi naselji in zaselki v funkcionalno gravitacijsko središče
Delitev dela in naraščajoča stopnja mobilnosti prebivalstva oblikujeta nov prostorski vzorec, v katerem se gravitacijsko središče in bližnja naselja povezujejo v funkcijsko homogeno skupnost. Osnovne človekove dejavnosti so prostorsko vedno bolj disperzirane, čeprav vse bolje dostopne. Med gravitacijskim središčem in ob mestnim prostorom se vzpostavlja komplementarno razmerje, ki temelji na potencialnih prednostih enega in drugega območja.
5.3.1.1.3.4 Ohranjanje in izboljšanje kvalitete bivalnega okolja
Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbno središče, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja. Težiti je potrebno k atraktivnemu središču in policentrični razmestitvi polifunkcionalnih naselbinskih predelov ter tako preseči razdeljenost širšega območja na kraj bivanja in kraj dela oziroma na javne (odprte) in zasebne (zaprte) površine. Ureditve okolja, ki vzpodbujajo socialne stike in imajo socialen pomen (kmetijske površine in zelenice znotraj stanovanjskih sosesk in stavbnih otokov, otroška igrišča) morajo biti izhodišče za urejanje vsake stanovanjske soseske. V urbanističnem urejanju je potrebno ekonomsko profitni interes podrediti humanizaciji stanovanjskega okolja in ureditvam, ki omogočajo in vzpostavljajo socialne stike med prebivalci vseh treh nosilnih naselij v urbanistični zasnovi. Uveljavljati je potrebno tudi etične vrednote, ne le ekonomskih in socialnih.
5.3.1.1.3.5 Zagotavljanje prostorskih možnosti za gospodarski in družbeni razvoj urbanistične zasnove Šentjurja
Eden od osnovnih ciljev urbanističnega urejanja je zagotavljanje zadostnih in primernih površin za razvoj naselij. Kljub težavnemu kvantificiranju potrebnih površin, je nujno podati vsaj strategijo prostorskega razvoja v bližnji prihodnosti, ki mora temeljiti na realnih predpostavkah prihodnjega razvoja. Pravilno načrtovanje proizvodnih dejavnosti in razvoj terciarnih dejavnosti sta najpomembnejša procesa gospodarskega prestrukturiranja, ki pa posledično vplivata tudi na namembnost zemljišč. Zagotavljanje zadostnih površin za turistične, centralne in storitvene dejavnosti je zato prednostna orientacija. To predstavlja večjo disperzijo delovnih mest, približevanje kraja dela kraju bivanja in manjših gradbenih kompleksov, ki nudijo več raznovrstnosti in življenjskosti v območjih naselja.
5.3.1.1.3.6 Dopolnjevanje in nadgrajevanje oblike urbanistične zasnove Šentjurja
Funkcionalnost ustroja naselja se mora odražati v podobi kraja. Tudi ta mora izhajati iz kontinuitete urbanističnega razvoja in prispevati k razpoznavni identiteti posameznih predelov. Razmestitev dominant (cerkev Svetega Jurija) in percepcijsko vrednih ambientov (Zgornji trg) mora postati eno od meril pri presojanju kvalitete bivalnega okolja in hkrati obvezna osnova pri pripravi podrobnejše urbanistične dokumentacije. Različni genezi posameznih območij, načinu zazidljivosti in stopnji urbanistične zgrajenosti je potrebno prilagoditi oblikovna določila in s tem oblikovati različno identiteto posameznih delov naselja z več centralnimi funkcijami mesta Šentjur.
5.3.1.1.3.7. Varovanje kvalitetnega gradbenega tkiva
Ne le zgodovinska gradbena substanca, tudi novejši urbanistični in stavbarski dosežki morajo postati varovani deli stavbnega tkiva. Prenova je zato prevladujoč način urbanističnega urejanja v ožjem središču Šentjurja, pri čemer pa je poleg gradbene prenove potrebno skrbeti tudi za socialno – zagotoviti gradnjo stanovanj za vse starostne skupine in vse socialne sloje ljudi. Kvalitetni in oblikovno izgrajeni novejši deli naselja so prav tako varovani. Težiti je potrebno k smiselnemu razmerju med trajnimi in sodobnimi strukturami.
5.3.1.1.3.8 Uvajanje funkcionalnega prometnega omrežja
Prometno urejanje potrebuje izhodišča, bližja drugačni prometni politiki, kakor novim tehničnim rešitvam. Obremenjenost glavne prometnice, hrup, slabšanje kvalitete zraka in prometni zastoji v viških turistične sezone so razlogi za ukrepe, ki presegajo zgolj prometni vidik urbanističnega urejanja. Cilj urejanja prometa je opredelitev zmogljivega in funkcionalnega prometnega omrežja, vzpostavljanje direktne povezave z avto cesto, izboljšanje poti med območji različnih dejavnosti, umirjanje prometa v stanovanjskih soseskah, uvajanje dopolnilnih oblik prometa ter zagotavljanje zadostnih parkirnih površin v intenzivnih območjih centralnih dejavnosti.
5.3.1.1.3.9. Zagotavljanje primerne infrastrukturne opremljenosti
Infrastrukturno omrežje mora biti urejeno tako, da bo omogočena kvaliteta bivanja in preprečena degradacija okolja. V tem smislu bo potrebno izgraditi manjkajočo infrastrukturno opremo in zasnovati dolgoročno strategijo oskrbe energijo, odstranjevanje in čiščenje odplak in deponiranje ter recikliranje odpadkov. Tudi razvoj telekomunikacij bo preobrazil ustroj območja. Prostorske posledice uvajanja telekomunikacij še niso dovolj znane, predpostavljamo pa, da bodo povzročile še večjo disperzijo centralnih dejavnosti in delovnih mest ter s tem manjšo koncentracijo storitvenih dejavnosti v središču Šentjurja. Posledice so dolgoročnega značaja in jih je možno deloma eliminirati s striktno zasnovo ločevanja poslovnih in stanovanjskih dejavnosti.
5.3.1.1.4 Prostorske omejitve
Prva in najširša je meja gravitacijskega vpliva, torej navezave okoliških poselitvenih struktur, prebivalstva in infrastrukture. Tako je za najširše območje gravitacijskega središča možno smatrati celotno območje Krajevne skupnosti Šentjur – okolica. Ostala naselja so razen v funkciji upravnega središča in deloma izobraževalnega manj navezana na obravnavano urbanistično zasnovo.
Druga, širša je meja funkcionalnih zemljišč vezanih na katastrske občine, kot starejšo kategorijo in lastniško opredelitev kmetijskih zemljišč in gozdov z obstoječimi kmetijami znotraj urbanistične zasnove.
Tretja, ožja meja, ki jo prostorski dokument v analizah tudi podrobneje obravnava, je meja območja stavbnih zemljišč, ki tvorijo urbanistično zasnovo. Za operacionalizacijo je pomembna zgolj ta, ki je osnova za bilance površin, oblikovanje dejavnosti in namenske rabe. Ta hkrati omejuje pozidane površine gravitacijskega središča in predstavlja območje, kjer veljajo zakonska določila v zvezi z upravljanjem s stavbnimi zemljišči ter hkrati omejuje območje, kjer se izvaja kompleksna gradnja.
5.3.1.1.4.1 Podrobnejše usmeritve za razvoj osnovnih dejavnosti
Za razvoj naselij so podrobneje konkretizirani naslednji planski cilji ter razvojne usmeritve:
(1) kvantitativni in kvalitativni razvoj centralnih dejavnosti, ki služijo prebivalcem obravnavanih naselij in širšega zaledja.
Dolgoročni plan občine določa Šentjur tudi v bodoče kot občinsko središče, ki bo služilo 3500 prebivalcem gravitacijskega zaledja.
Vloga Šentjurja v pomenu centralnosti zahteva, da v okviru prostorskih možnosti, ki jih naselje ima, zadostimo predvsem razvojnim potrebam centralnih dejavnosti.
Ob tem opozarjamo, da so razvojne (finančne) možnosti za gradnjo centralnih, predvsem družbenih objektov večinoma omejene. Zato potrebujejo zagotovljene površine, da se razvoj prilagaja spremenjenim pogojem in razmeram v bodočnosti. To pomeni, da naj se območja centrov – jeder – ne pozidajo s stanovanjsko ali drugo gradnjo, temveč tovrstna že pozidana in še prosta zemljišča z začasno drugo rabo varujejo za dolgoročni razvoj centralnih dejavnosti,
(2) preusmeritev prostorskega razvoja naselij iz dosedanjega “zunanjega” v ti. “notranji razvoj”, ki pomeni intenziviranje rabe že izgradnih delov naselij in kvalitativne izboljšave
S kmetijskimi zemljišči omejevan prostorski razvoj bo torej narekoval v naselju spremenjeno urbanistično politiko, v smislu intenziviranja že poseljenih območij in optimalne posege v zemljišča, ki so bodisi enklave v strnjenih delih stavbnih zemljišč, bodisi smiselno dolgoročno zaokrožujejo naselje tako v prostorskem, kot funkcijskem pogledu.
Ocenjujemo, da obstajajo v naseljih še možnosti za različne oblike zgoščevanja: za novogradnje, dozidave, nadzidave in drugo. Vendar pa pomenijo zaradi lastništva in sedanjih pravnih regulativ le potencial za gradnjo, ki pa se bo izkoriščal dolgoročno in spontano. Le v primeru, da bi zgoščevanje družbeno stimulirali ali zaradi nenamenske rabe zemljišč obremenili z obveznostjo ali da bi uvedli druge ukrepe, bi se odprle širše možnosti tovrstne gradnje.
(3) tehnološki in gospodarski razvoj kmetij in izboljševanje njihovih bivalnih pogojev
Znotraj urbanistične zasnove Šentjurja je le nekaj kmetij, ki jim je kmetijstvo osnovni vir preživljanja. Zato so te omejitve manjše. Kljub temu pa je potrebno tudi na ta vidik gledati in tem dejstvom dati naslednje pogoje in možnosti:
Nadaljnji razvoj zasebnih kmetij je potrebno omogočati v dveh smereh:
možnosti imajo kmetije, ki po svoji proizvodni usmeritvi ustrezajo kriterijem lokacije znotraj naselja (glede emisij) in imajo za nadaljnji razvoj v naselju že dovolj veliko zemljišče oziroma si le-tega lahko pridobijo
na robovih kmečkih delov naselij ali v posebnih kmetijskih conah
V primeru posebnih kmetijskih proizvodnih usmeritev (npr. v živinorejo,..) kjer so možne večje motnje v naselju (smrad, hrup) in kjer zahteva obseg proizvodnje ali nova tehnologija večje površine jih ne bo možno reševati v območju sedanjih kmetij temveč razmisliti o primernejših lokacijah.
(4) vsestransko izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev v naseljih
Izboljševati je potrebno prostorsko in funkcionalno organizacijo naselij:oživitev trgov, ureditev prometa, še posebej z vidika dostopnosti do oskrbnih in družbenih dejavnosti, varnosti itd.,
(5) varstvo dobrin splošnega pomena in varstvo okolja nasploh
Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije občine. Dilema o ekspanzivnem in disperzivnem širjenju na nove površine ter prestrukturiranju oziroma izgrajevanju celotnega naselja navznoter je v tem smislu presežena. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami pretežno naselbinsko strukturo. Takšna usmeritev pomeni večjo humanizacijo s pozitivnimi socialnimi posledicami.
Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja. Težiti je potrebno k aktiviranemu središču in policentrični razmestitvi polifunkcionalnih naselbinskih predelov ter tako preseči razdeljenost širšega območja na kraj bivanja in kraj dela oziroma na javne (odprte) in zasebne (zaprte) površine. Ureditve okolja, ki vzpodbujajo socialne stike in imajo socialen pomen (poljavne površine) in zelenice znotraj stanovanjskih sosesk in stavbnih otokov, otroška igrišča morajo biti izhodišče za urejanje vsake stanovanjske soseske. V urbanističnem urejanju je potrebno ekonomsko profitni interes podrediti humanizaciji stanovanjskega okolja in ureditvam, ki omogočajo in vzpostavljajo socialne stike med prebivalci vseh delov naselja v urbanistični zasnovi. Uveljavljati je potrebno tudi etične vrednote, ne le ekonomskih in socialnih.
(6)) razvoj in krepitev pogojev za kvalitetno ukrepanje v primeru elementarnih in drugih nesreč
Poleg usmeritev za urejanje vodotokov in za vodne vire je treba pri poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih in snežnih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
5.3.1.3 PODROBNEJŠA ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA
5.3.1.3.1 Zasnova organizacije dejavnosti z namensko rabo prostora
Urbanistična zasnova Šentjurja določa prostorski razvoj gravitacijskega območja zaradi centralne vloge nosilnega naselja v občini, ki je hkrati tudi sedež občine, pa v primerjavi z drugimi sosednjimi naselji kažejo tudi močnejše razvojne trende.
Zaradi varstva kmetijskih zemljišč je prostorski razvoj naselij navzven omejen. Zato bo potrebno omejevati priseljevanje prebivalcev iz drugih naselij in upoštevati predvsem naravno rast prebivalcev. Vendar tudi tako predvidena rast odpira razvojno dilemo, v kolikšni meri bo v omejenih prostorskih okvirih dolgoročni – kvantitativni razvoj sploh možen.
Z vidika omejitev, ki jih postavlja varstvo kmetijskih zemljišč, je logična usmeritev razvoja naselij predvsem v:
“notranji razvoj”, to je v intenziviranje obstoječe poselitve
stanovanjsko rabo in izboljšanje teh območij (kvalitativni razvoj) v obsegu, ki ga dovoljujejo urbanistični normativi ter le delno na kmetijska zemljišča.
Značilnost predlagane zasnove dolgoročnega razvoja naselij so naslednje:
(1) Namesto dosedanjega razvoja navzven v odprti prostor, je predviden notranji razvoj.
Izrabljala se bodo:
– večja, še nezazidana zemljišča v naselju za gradnjo stanovanj (več stanovanjskih objektov) ter spremljajočih centralnih dejavnosti v osrednjem delu
– večje še proste notranje parcele in robna območja,kot dolgoročnejša možnost za sprotno reševanje dela stanovanjskih potreb je upoštevana tudi boljša izraba že zazidanih parcel,
bodisi s spremembo parcelacije ali z gradnjo prizidkov k obstoječim objektom ter izvajala se bo prenova dotrajanih starejših objektov.
Bilanca stanovanjskih potreb in možnosti kaže, da je potrebno poiskati zunaj ureditvenega območja UZ nove možnosti za stanovanjsko gradnjo, bodisi ob bližnjih naseljih oziroma v novih večjih naseljih, v katerih bi se usmerjalo prebivalstvo iz s kmetijskimi zemljišči omejevanih naselij.
(2) Centralne dejavnosti se bodo razvijale v že oblikovanem jedru “naselja” in na njegovem robu. Njihov prostorski razvoj predvidevamo v naslednjih oblikah:
– v okviru funkcionalne preobrazbe obstoječih objektov v osrednjih delih naselij (za storitve, trgovine, gostinske lokale..)
– dozidave oziroma povečave obstoječih objektov (šola, VVO) v okviru novogradenj več stanovanjskih objektov (izraba pritličij v ne stanovanjske namene)
(3) Zasnova prometnega sistema upošteva tranzitni promet skozi naselje in potrebe po funkcionalnih in tehničnih izboljšavah lokalnega prometa v naseljih.
Zahodno od Šentjurja se določa rezervat za obvozno cesto proti severnemu delu mesta in nadalje na avto cestni priključek, ki bo glede na bodoči razvoj mesta dorekla pomembnost izvedbe te ceste.Na cestnem sistemu, ki ga tvori regionalna cesta R III 686 Dole – Šentjur in lokalne ceste in javne poti so skladno z zahtevanimi elementi cest potrebne (delno že realizirane) predvsem rekonstrukcije. Za ukinitev nivojskega križanja regionalne ceste R 423 z glavno progo Zidani most – Maribor je potrebno dokončat zasnovo šentjurske obvoznice s priključki, kjer se načrtuje izgradnja nadvoza nad železniško progo in nov most čez Voglajno ter ureditev oziroma prestavitev dela regionalne ceste R II 423. Potrebna je izgradnja enostranskega hodnika za pešce ob glavni cesti G 107 Šentjur – Štore na odcepu od Šentjurja proti Vrbnem in ob regionalni cesti R II 423 v ulici Kozjanskega odreda. Za funkcionalne izboljšave v naselju pa ureditev in oprema avtobusnih postajališč ter zgraditev kolesarskih ter pešpoti ali pločnikov.
Za zagotovitev ustrezne komunalne opremljenosti naselij se predvideva:
(1) dograditev kanalizacijskega sistema za odvajanje odpadnih voda,
(2) izgradnja centralne čistilne naprave,
(3) za povečane potrebe po električni energiji nove TP in povečanje transformacije ter povečanje
(4) omrežja,
(5) ureditev sistema kabelske TV,
(6) v dolgoročnem obdobju širitev pokopališča v smeri proti zahodu,
(7) ureditev ločenega organiziranega zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov ter sodelovati pri nacionalnem programu deponiranju in recikliranju odpadkov,
(8) širitev mreže plinifikacije,
(9) širitev pokopališča Šentjur.
(4) V poteku vodotokov skozi ureditveno območje se bodo vodnogospodarske ureditve podrejale že zgrajenim strukturam, novogradnje in adaptacije pa se bodo podrejale zakonitostim vodnega režima. v naselju, v odprtem prostoru pa izvajale po krajinsko – ureditvenih načelih in spodaj navedenih strokovnih podlog:
– Varovati je treba količine in kakovost vode v vseh pojavnih oblikah ter vodni in obvodni prostor, upoštevaje naravne zakonitosti vodnega režima.
– Novogradnje je treba usmerjati na poplavno varna območja tako, da se z njimi ne bo posegalo na obvodne retencijske površine in na obsežnejša erozijska ter zaradi vode nestabilna območja. Te površine so pomembne za vzdrževanje visokovodnega režima vodotokov.
Tak način rabe prostora bo omogočal način vzdrževanja vodnega režima vodotokov ter sanacija poškodb se bo izvajala z vzdolžnimi in prečnimi zgradbami iz biološkega ter kamnitega materiala ter objekti lokalnega protipoplavnega varovanja.
Gradnja objektov na erozijskih plazljivih območjih načeloma ni možna. Izjemoma po predhodni sanaciji območja.
(5) Zahteve po varstvu dobrin splošnega pomena, ki vključuje varstvo kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, obrežij vodotokov, naravno in kulturno dediščino ter druge vrednote (rudna bogastva itd.), vodna in obvodna zemljišča površinskih in pod površinskim voda. so v UZ Šentjurja upoštevane. V največji meri so varovana najboljša kmetijska zemljišča (1. območje po DP občine), varstveni gozdovi in gozdovi posebnega pomena, vodotoki in obrežja ter vsa območja kulturne in naravne dediščine.
Posegi v 1. območje kmetijskih zemljišč bodo nujni za širitev objektov centralnih dejavnosti ter za stanovanjsko gradnjo na mestih, kjer predstavljajo racionalizacijo porabe prostora in vsi predvideni posegi so razvidni v kartografski dokumentaciji plana.
5.3.1.4 Zasnova namenske rabe prostora
5.3.1.4.1 Prostorski razvoj in ustroj mesta
5.3.1.4.1.1 Ugotovitve o obstoječem stanja
Dosedanji razvoj je bil zasnovan na osnovi UZ mesta iz leta 1969 in po usmeritvah iz predhodnega plana, kjer so bile opredeljene namembnosti prostora ter na osnovi sprejetih in veljavnih zazidalnih in ureditvenih načrtov.
5.3.1.4.1.2 Izhodišča in cilji
Osnovno izhodišče nadaljnjega prostorskega razvoja je zagotavljanje zadostnih površin za usklajen in uravnotežen gospodarski in socialni razvoj ter izgrajevanje funkcionalnega tlorisa. Upoštevaje demografsko projekcijo ter prestrukturiranje dela obstoječih namenskih rab prostora bo možnost, da se bo število prebivalcev povečalo. Temu primerno bo poskrbljeno za zadovoljivo organizacijo prostora za storitvene, družbene in centralne dejavnosti. V ta namen se določa:
-----------------------------------------------------------------
Oznaka Območje Površina Namenska raba prostora
-----------------------------------------------------------------
5.3.1.4.1.2.1 C – VVZ 15.546 centralne dejavnosti
5.3.1.4.1.2.2 C3 14.020 centralne dejavnosti
5.3.1.4.1.2.3 C4-R 11.039 centralne dejavnosti,stanovanja
5.3.1.4.1.2.4 CONA 10-R 130.227 centralne dejavnosti, stanovanja
5.3.1.4.1.2.5 P 15.440 pokopališče
5.3.1.4.1.2.6 P13 3.144 stanovanja, poslovno storitvene
dejavnosti
5.3.1.4.1.2.7 P13 14.290 poslovno storitvene dejavnosti
5.3.1.4.1.2.8 P16 46.547 poslovno storitvene dejavnosti
5.3.1.4.1.2.9 P-R 12.361 pokopališče
5.3.1.4.1.2.10 P6 74.024 poslovno storitvene dejavnosti,
stanovanja
5.3.1.4.1.2.11 P9 6.330 poslovno storitvene dejavnosti
5.3.1.4.1.2.12 PS14 258.300 centralne dejavnosti, stanovanja
5.3.1.4.1.2.13 S1 27.233 stanovanja
5.3.1.4.1.2.14 S10 200.132 stanovanja
5.3.1.4.1.2.15 S11-R 115.330 stanovanja
5.3.1.4.1.2.16 S12-R 29.307 centralne dejavnosti
5.3.1.4.1.2. 17 S13 69.018 stanovanja
5.3.1.4.1.2.18 S14 227.131 stanovanja
5.3.1.4.1. 2.19 S15 25.280 stanovanja
5.3.1.4.1. 2.20 S16 38.508 poslovno
storitvene dejavnosti, stanovanja
5.3.1.4.1.2.21 S4 91.400 stanovanja
5.3.1.4.1.2.22 S4 2.896 stanovanja
5.3.1.4.1.2.23 SC1 124.372 centralne dejavnosti, stanovanja
5.3.1.4.1.2.24 SC2 35.656 centralne dejavnosti, stanovanja
5.3.1.4.1.2.25 SC3 110.879 centralne dejavnosti, stanovanja
5.3.1.4.1.2.26 SC4 25.034 stanovanja
5.3.1.4.1.2.27 SC5 46.866 centralne dejavnosti, stanovanja
5.3.1.4.1.2.28 Š3 35.739 šport in rekreacija
5.3.1.4.1.2.29 ŠC 15.154 centralne dejavnosti
5.3.1.4.1.2.30 ŠC6 29.306 centralne dejavnosti
5.3.1.4.1.2.31 ŠRC 32.069 šport in rekreacija,
centralne dejavnosti
5.3.1.4.1.2.32 ŠRC-R 15.519 šport in rekreacija,
centralne dejavnosti
5.3.1.4.1.2.33 ZN ind.
cona 722.847 poslovno storitvene dejavnosti
5.3.1.4.1.2.34 ZN mestno 123.56 centralne dejavnosti, stanovanja
jedro
5.3.1.4.1.2.35 ZP 60.155 zelene površine
5.3.1.4.1.2.36 LN –
vzporedna cesta mestna vzporedna cesta
5.3.1.4.1.2.37 ZN Šport. športni park
park Grabne
5.3.1.4.1.2.38 ZN stan. cona- stanovanjska cona
Grabne
5.3.1.4.1.2.39 ZN cona Pisanec stanovanjska, storitvena
dejavnost
-----------------------------------------------------------------
5.3.1.4.1.3 Utemeljitev koncepta
Mesto Šentjur leži na ravninskem svetu na nadmorski višini 250 m. Mesto se je razvijalo ob potoku Pešnica in ob reki Voglajni in ob cesti skozi naselje, ki danes predstavlja tudi glavno prometno pot ter ob glavni železniški progi.
Mesto ima zasnovo mešane arhitekture, ki jo je pogojevala gradnja objektov mestnega značaja in industrijske gradnje. Jedro naselja se je razvijalo ob križišču nekdanje glavne cestne povezave med severnim delom in južnim delom doline ter med vzhodnim delom in zahodnim ob glavni cesti Celje – Rog. Slatina. To se vidi, da je bil radij centra majhen, kar je razvidno, da se je nekdanja lokacija Alposa selila na rob nekdanjega trga Šentjur, sedanja lokacija sedeža podjetja Alpos pa je v strogem centru mesta.
Stanovanjska arhitektura pa je tipična in predstavlja slovensko povojno identiteto stanovanjske zazidave. Hiša, pravokotnega tlorisa stoji sredi parcele, je ponavadi dvignjena nad teren, tako da stanovanjski del nima neposrednega stika z naravo, s tlemi. Poleg pritličja obsega še nadstropje, streha je praviloma dvokapna z naklonom od 170 – 350. Prav v zadnjih letih pa se ob stanovanjskih hišah pojavljajo prizidki, ki so posledica potreb po trgovskih in poslovnih dejavnostih ter povečanju stanovanjskih površin ali garaž.
Mestno jedro tako predstavlja območje, kjer je sedež občine in pomembnejše ustanove mestnega značaja.
Drugo večje središče se razvija v predelu Šentjurja, ki ga imenujemo Hruševec, kjer je nova osnovna šola in večje naselje, kjer se je že začela kazati potreba po izvedbi objektov centralnih dejavnosti. Možnost rešitve takšne zasnove je na zemljišču med OŠ in Gajstovo ulico.
Tretje takšno področje je območje Nove vasi in Črnolice. Tudi tukaj že nastajajo poslovni objekti, možnost pa je v popolnitvi obstoječega območja.
Mesto Šentjur pa še vedno strmi k poleg razvoja družbeno kulturnih dejavnosti (šolstvo,
zdravstvo, kultura), tudi k večjemu razvoju poslovnih in trgovskih dejavnosti.
Na osnovi analize danosti in razpoložljivosti prostorskih možnosti je območje urbanistične zasnove razdeljeno na:
Območje južno od Voglajne, na področje industrijske cone, v Novo vas in v Hruševec, popolnitve mestnega jedra na desnem bregu Pešnice.
VI. DOLGOROČNA STRATEGIJA IN USMERITEV RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
6.1 Agroživilstvo
Varstvo dobrin splošnega pomena je bistveni del strategije razvoja občine. Politika varstva kmetijskih zemljišč in gozdov upošteva njihovo ranljivost, hkrati pa tudi njihovo medsebojno nerazdružljivost.
Občina je z vidika kmetijskih zemljišč razdeljena na višinski in nižinski del. Višinski del je nadalje razdeljen na gričevnat in hribovit del.
6.1.1. Nižinski del občine predstavlja najkakovostnejši ruralni prostor, kjer je dohodek iz prostorske enote največji. V tem prostoru je možno intenzivno mehanizirano obdelovanje in spravilo pridelkov, blizu sta trg in naselja, omrežje komunikacij pa je najgostejše. Razvoj kmetijstva tega dela bo potekal v postopnih spremembah in intenzifikacijah sedanjih oblik pridelave v okviru izboljšav pridelovalnih postopkov, izboljšav kakovosti zemljišč ter z intenzivnimi krčitvami zaraščenih zemljišč. Možne so melioracije zaraščajočih se kmetijskih zemljišč tudi z zasaditvami hitro rastočih drevesnih vrst, če se s tem ne poslabšuje raba sosednjih kmetijskih zemljišč, pri čemer zemljišča ohranijo kmetijsko namembnost. Posebna pazljivost pa se izkazuje ohranjanju varovanja avtohtonega okolja in krajine.
Kmetijska pridelava ostaja v okvirih sedanjih pridelovalnih oblik in enot, pri čemer nosilci razvoja, kmetije in KZ Šentjur in Kmetijsko podjetje »Meja »Šentjur, kmetijska pospeševalna služba in pristojne službe občine Šentjur prevzemajo začrtane naloge iz tega odloka.
Na zemljiščih prvega območja, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča le kmetijska raba v skladu z opredelitvami kmetijskih razvojnih načrtov ter tega dokumenta. Zemljišča drugega območja je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene (infrastruktura, ČN, začasne deponije, prireditve, itd.). Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije, v kolikor se predhodno izdela ustrezni prostorski izvedbeni akt, katerega sestavni del morajo biti naravovarstvene smernice, ki jih pripravi služba pristojna za ohranjanje narave. Pri realizaciji tovrstnih posegov je potrebno spoštovati in kreativno izrabiti vse zatečene prvine naravne prvobitnosti in kulturnega vzorca, prostorske smeri ter splošne značilnosti krajinske slike.
Poljedelstvo: pridelovanje poljščin bo prilagojeno oblikam, ki jih razvija zasebno kmetijstvo. Prehajanje rabe zemljišč iz travinja v njive in obratno, se s tem dokumentom ne omejuje ali usmerja.
Živinoreja: Razvoj živinoreje bo vezan na obstoječo obliko njene organiziranosti. Tudi v bodoče naj bi se izrabljale sedanje hlevske zmogljivosti v zasebnem sektorju. Novogradnje hlevov so mogoče le v okviru zasebnih kmetij na slabših zemljiščih ter v skladu s pozitivnimi predpisi za to vrstno gradnjo.
Gojenje hitro rastočih drevesnih vrst: Pobude, ki bi nastale v zasebnem kmetijstvu za gojenje hitro rastočih drevesnih vrst, se usmerjajo na zaraščajoča se, ali že zaraščena kmetijska zemljišča. Z ureditvijo takih nasadov zemljišča ne postanejo gozdna, temveč ohranjajo status kmetijskih zemljišč.
6.1.2.Višinski del kmetijskih zemljišč je manj kvaliteten, posebej pomembno je zagotavljanje dolgoročnih ukrepov za preprečevanje zaraščanja in opustošenja prostora ter intenzivirati predele agrarne proizvodnje. Določa se evidentiranje sedanje ter predvidene pašne površine, opredelitev meje z gozdnimi površinami in možnost njihovega nadaljnjega razvoja. Urediti je pašne površine ter izvesti krčenje drevesne rasti in grmičevja ter izboljšati lastnosti tal. Obenem je treba zagotoviti ustrezne sanacijske ukrepe v primeru, da pašniki ob prekomernem povečanju staleža živine in intenziviranju paše ne bodo v večji meri izpostavljeni negativnim procesom (erozija, eliminacija visoke vegetacije, itd.)
6.2. Gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
6.2.1. Gozdarstvo
Gospodarjenje z gozdovi temelji na načelih ekologije in ekonomije. Ker ima občina nadpovprečno gozdnatost je gozdni prostor pomemben dejavnik izrabe prostora v nadaljnem razvoju občine. Njihova lesno – proizvodna sposobnost je velika; prav tako pa so zelo pomembni s stališča varovanja krajine. Gozdne in pašne površine naj ostanejo v sedanjem krajinskem ravnotežju. Predvsem je treba ohranjati varovalni značaj gozdov, še zlasti tistih na labilnih tleh in strmih pobočjih, pa tudi tistih, ki zavoljo svojih krajinsko – ekoloških vrednosti pomenijo potencialne rezervate favne in flore, ter kakovostne gozdne krajine.
6.2.2 Lovstvo in ribištvo
Na področju lovstva, z lovskim revirjem gospodari lokalna lovska družina, ki v skladu z načrti skrbi za uravnotežen razvoj eventuelno ogroženih živalskih vrst. Na področju ribištva pa gospodarjenje še vedno ohranjata Ribiška družina Voglajna Šentjur in Ribiška družina Celje. Pristojnosti so deljene. Na področju Blagovne in njenih ribnikov, ima pristojnosti Ribiška družina Celje, vse ostale rečne in jezerske površine pa upravlje Ribiška družina Voglajna Šentjur. V bodoče bomo nadaljevali tradicijo in skrb za vzgojo ribjega življenja v potokih, rekah, ribnikih, in jezeru skladno s strokovno podporo ribiških družin.
6.3. Rudarstvo
Na območju občine Šentjur so trije aktivni kamnolomi, ki imajo dovoljenje za koriščenje. Poleg teh pa na območju občine obstajajo lokacije, kjer se nahajajo kamnolomi, ki pa nimajo dovoljenja. Takšen je kamnolom v dolini potoka Sevnična, kateri je v nadaljevanju planiranja predviden izključno za sanacijo. Na območju Bohorja, na Praprotnem, pa so evidentirana tudi nahajališča diabaza, ki pa niso v programu izkoriščanja. Ker tovrstna dejavnost predstavljaja grobe posege v naravno krajino, določamo za vse peskokope sanacijske ukrepe, s katerimi se bo v skladu z izdelanimi ureditvenimi načrti izvršila ustrezna rekultivacija, ob upoštevanju specifikacije krajinskih značilnosti, mikroreliefa in smernic ohranjanja naravnih vrednot.
6.4. Vodni viri,vodotoki,vodna in obvodna zemljišča ter vodni varovani prostori
Ozemlje občine Šentjur ni preveč bogato z vodnimi viri in površinami s pitno vodo.
V nadaljnjem obdobju je poleg že zaščitenih vodnih virov potrebna zaščita še preostalih, za prebivalstvo pomembnih vodnih virov.
V občini Šentjur so glavni primarni vodovodi, Hrastje – Šentjur, odcep magistralnega vodovoda Škofja vas – Šentjur, vodovod Kozarica te glavni vodovodi na Planini, v Loki, na Ponikvi. Glavno in po kapaciteti je največje zajetje v Hrastju, kjer bo po zaključenih vseh fazah gradnje cevovoda oskrbovalo cca 70% prebivalcev občine.
Za doseganje ciljev tega področja je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
(1) Varovati je treba količine in kakaovosti vode v vseh pojavnih oblikah ter vodni in obvodni prostor, upoštevaje naravne zakonitosti vodnega režima.
(2) Novogradnje je potrebno usmerjati na poplavno varna območja tako, da se z njimi ne bo posegalo na obvodne retencijske površine in na obsežnejša erozijska ter zaradi vode nestabilna območja. Te površine so pomembne za vzdrževanje visoko vodnega režima vodotokov.
(3) V kartografsko gradivo je treba evidentirati vse poplavne površine in iz njih izločiti sedaj predvidene površine, namenjene za gradnjo objektov. Gradnja objektov in infrastrukturnih objektov ni dovoljena 5 m levo in desno od osnovne struge hudourniških odsekov vodotokov(zgornjih tokov) ter v pasu 10 m levo in desno od osnovne struge nižinskih odsekov (srednji in spodnji tokovi) vodotokov. Možna so odstopanja ob upoštevanju posebnih pogojev. Tak način rabe prostora bo omogočal način vzdrževanja vodnega režima vodotokov ter sanacija poškodb se bo izvajala z vzdolžnimi in prečnimi zgradbami iz biološkega ter kamnitega materiala ter objekti lokalnega proti poplavnega varovanja.
(4) Gradnja objektov na erozijskih plazljivih območjih načeloma ni možna. Izjemoma bo možna le ob prehodni sanaciji območja.
(5) Raba vode v druge namene (ribogojnice, MHE, namakanje kmetijskih površin) na Voglajni in njenih pritokih bo možna, kadar so količine večje od ekološko sprejemljivega pretoka. Pri tem ima prednsot raba vode za pitje, napajanje živine. Za rabo vode je treba pridobiti ustrezno soglasje oziroma koncesijo.
(6) Za zajete vodne vire je treba pripraviti strokovne podlage za določitev varnostnih pasov vodnih virov. Na osnovi teh strokovnih osnov se sprejmejo odloki o zaščiti vodnih virov.
(7) Evidentirati je treba vse pomembne ne zajete vodne vire ter opredeliti potrebne aktivnosti za zaščito pred nadaljnjim onesnaževanjem.
(8) Še nadalje je potrebno varovati in ščititi prostor predvidenega zadrževalnika visokih vod Ločnice. Namembnost tega zemljišča naj se ne spreminja in še naprej ostaja kmetijska in gozdovi.
(9) Da se ohrani sedanji visoko vodni režim Voglajne s pritoki, ki občasno poplavljajo pribrežna zemljišča, so dopustna le lokalna varovanja posameznih že pozidanih območij. Pri tem se upošteva težnja, da se poplavne retencijske površine voda s povratno dobo 10 let in daljšo se naj v največji možni meri ohranijo. Temu se mora prilagoditi tudi načrtovanje novih rab prostora. Dopustni so ukrepi za varovanje kmetijskih površin pred visokimi vodami s povratno dobo 10 let ali krajšo.
(10)V obravnavanem planskem obdobju vodno gospodarstvo načrtuje, razen vzdrževanja vodotokov v sklopu intervencijskega vzdrževanja, še nadaljevanje sanacijskih del po vodni ujmi leta 1998. Sanacije se bodo izvajale glede na dinamiko financiranja, skladno s programom sanacijskih del.
6.5. Stanovanja
Stanovanjska politika se je iz nekdanje usmerjene gradnje stanovanj transformirala v funkcijo zagotovitev potrebnih površin za stanovanjsko gradnjo. Občina se na osnovi dolgoročnih strateških opredelitev odloča za dvoje usmeritev. Prvič, v skladu s konceptom zgostitve obstoječih urbanih struktur, za intenziviranje gradnje na prostih površinah znotraj naselij oziroma vasi ter drugič, za načrtno usmerjanje stanovanjske gradnje v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v ureditvena območja naselij. Ker gre v takih primerih za kompleksne posege, občina določa nadzorovan sistem poselitve z ustrezno spremljajočo in sočasno infrastrukturno opremljenostjo, zato na tovrstnih območjih predpisuje prostorske izvedbene načrte. Območja možnih večjih poselitev so definirana v okviru zaokrožitve prostorskih vrzeli na Pešnici, v Krajnčah in v Črnolici, ob cesti G 107 v Šentjurju, na S delu Šentjurja- območje Graben ter na J delu Šentjurju, krajevno ime- v Hruševcu.
6.6. Industrija in proizvodna obrt
Centralizacija proizvodnih zmogljivosti v preteklosti znotraj regijskih središč je enako kot številna večja naselja v Sloveniji, ki so se z reorganizacijo lokalne samouprave preoblikovala v centre občin. Tudi Šentjur ni izpustila iz zasnove omrežja naselij, ki z usmerjeno proizvodnjo in obrtjo zadržuje populacijo in akumulacijo dohodka v lastni občini.
Dejstvo je, da občina ima industrijske obrate in večje proizvodnje obrtne obrate, ki pa so razpršeni po občini. S tem ima možnost usklajene zasnove organizacije prostora tudi za tovrstno dejavnost. Dolgoročno se tako določa priprava območij proizvodnih obrti in intenzivnejših storitvenih dejavnosti v okviru novo oblikovanih površin naselja ter z zapolnitvijo razpoložljivih površin znotraj večjih naselij v občini. Poseben poudarek je dan razvoju proizvodno ekonomskih con v Industrijski coni v Šentjurju ter zasnovi novih proizvodnih območjih v Planinski vasi, v Gorici pri Slivnici in Hotunjah.
6.7. Trgovina in storitvena obrt
Zagotavljanje preskrbe prebivalstva bo temeljilo na oblikovanju trgovskega središča v okviru vodilnega naselja Šentjur ter posameznih lokalnih trgovskih centrih ostalih pomembnejših naselij. Sicer bo občina podpirala individualno iniciativo pri zagotovitvi trgovske dejavnosti ob upoštevanju vseh parametrov, ki zagotavljajo usklajeno obratovanje z okoljem v katerem se nahajajo (parkirne površine, obratovalni čas, vplivi na bivalno okolje, itd.). Podobni kriteriji so izhodišče oblikovanja področij storitvene obrti.
6.8. Turizem, gostinstvo in rekreacija
Številni potenciali občine omogočajo raznovrstne oblike turistične ponudbe. Prvenstveno bomo krepili turistično dejavnost Ponikve, nadalje novo oblikovanih turističnih potencialov v Dramljah in na Planini ter v območju Slivniškega jezera. Kot del turistično – izobraževalne ponudbe ponudbe, bomo vključevali tudi širše področje Blagovne z ribniki, predvsemz vključevanjem naravoslovno-učne poti, širšega območja. Skušali pa bomo v večji meri poudarjati naravne in kulturne vrednote znotraj naselij, ki jim v preteklosti ni bilo namenjeno dovolj pozornosti.
Naravne in ustvarjene danosti v občini Šentjur omogočajo raznovrstno rekreacijo, tako v poletnem kot zimskem času.
Gostinska ponudba temelji na tradiciji gostinstva v občini in na usklajenem razvoju v predelih intenziviranja turistične ponudbe.
6.9. Poslovne storitve
Načrtujemo razvoj poslovnih storitev v okviru mesta Šentjur in vseh lokalnih središčih. Razmah informatike ter omrežja zvez pa omogoča razvoj poslovnih storitev tudi v manjših naseljih ter s tem krepitev dejavnosti, ki omogočajo pridobitev novih delovnih mest ter ohranitev zaposlovanja aktivnega prebivalstva na lokacijah bivanja.
6.10. Energetika
6.10.1. Elektro omrežje
Upoštevajoč razvoj visokonapetostne mreže energetskega območja Šentjur se določa nadomestitev nekaterih obstoječih daljnovodov s kabli in to predvsem znotraj urbanih naselij. Na ostalih območjih bodo nove transformatorske postaje vključene v mrežo z daljnovodi in kablovodi. Naloga lastnikov elektro omrežja je izboljšanje napetostnega razmerja pri odjemalcih ter postopamo v prehod iz zračne mreže v zemeljski kablovod, kjer je to ekonomsko opravičeno. Pri načrtovanju vseh posegov je potrebno upoštevati vse ostale porabnike prostora v občini.
6.10.2 Plinifikacija
Ekološki vidiki ogrevanja narekujejo uporabo okoljsko sprejemljivejših goriv. Mesto Šentjur že ima plinsko omrežje. Postopoma se priključujejo porabniki na mestno plinsko omrežje. V skladu z odlokom o varstvu zraka v občini Šentjur, so dolžni vsi pristopiti na plinsko omrežje, vendar postopoma, najkasneje pa ob rekonstrukciji obstoječega sistema ogrevanja v objektu. Na osnovi energetske bilance za občino Šentjur, ki je v izdelavi se bodo iz ankete ugotovile, kakšne so potrebe in interesi posameznikov za razširitev plinskega omrežja ali drugih alternativnih energetskih virov.
6.11. Promet
6.11.1. Cestni promet
Občina je v zadnjih letih organizirano pristopila k ureditvi prometnih razmer. Izvedena je bila rekonstrukcija glavne ulice v Šentjurju, v smeri S-J. Izvedla se je obvoznica – glavna cesta G 107 skozi Šentjur, ki izboljšuje prometno varnost vsem uporabnikov ceste tudi tranzitnim udeležencev v prometu.
V naslednjem obdobju načrtujemo prestavitev obstoječe R 423 Šentjur- Planina na območju nadvoza nad glavno progo Zidani most – Maribor. Predvidena je modernizacija ceste regionalne ceste Gračnica – Ledinščica in regionalne ceste Planina – Sevnica. Predvideva se rekonstrukcija in posodobitev vrste lokalnih cest, kar je prikazano v grafičnih prilogah kartografskega dela plana. Premiki tras prometne infrastrukture, ki imajo utemeljitev v tehničnih, okolje varstvenih in lastniških razlogih ter ne predstavljajo bistvenega poslabšanja razmer v okolju, se smatrajo za dopustne tolerance planskih dokumentov.
6.11.2. Železniški promet
Načrtovana je izgradnja industrijskega tira v območje industrijske cone v Šentjur. Zaradi posodobitve glavne proge Zidani most – Maribor bo prišlo do ukinitve vseh nivojskih križanj cest z železnico. Zato se gradijo in tudi v naprej obvozne nadomestne ceste. Največji objekt novega izven nivojskega križanja cest z železnico je nadvoz regionalne ceste R II 423 v Šentjurju, ki bo reševal problem vsega prometa, ki gravitira s kozjanskega in obratno.
6.11.3. Civilno letalstvo
Za potrebe zdravstvenega doma in nujne medicinske pomoči, je predvidena gradnja helioporta, v sami bližini zdravstvenega doma Planina pri Sevnici. Prav tako se predvideva vzletno-pristajalna steza ultralahkega letala in helikopterja na območju Kalobja.
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, ji se potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo, k lokaciji oziroma h gradnji takega objekta,
Predviden objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
6.12. Komunalne dejavnosti in zveze
6.12.1. Zasnova oskrbe z vodo
Plan vodo oskrbe občine Šentjur zajema izgradnjo novih vodovodov, ki se bodo vezali na obstoječe vodovodne sisteme, sistemske povezave vodovodov v mrežni sistem in potrebne raziskave za možne lokacije vrtin oziroma novih vodnih virov.
(1) Plan zajema naslednje vodovode, ki se bodo navezovali na obstoječi vodovod.
– vodovodni sistem Dramlje (Zgornje Slemene, Grušce, Jazbine in Straža na gori)
– vodovodni sistem Gradišče (Pletovarje, Zagaj, Razbor)
– vodovodni sistem Slivnica (Javorje, Bukovje, Turno, Rakitovec, Voduce, Slivnica,
Vezovje, Jelce in Paridol)
– vodovodni sistem Planina (Planinska vas, Šentvid, Doropolje in Cirkuže)
(2) Vodovodi, ki bodo povezovalni v mrežni sistem vodovodnega sistema.
– povezovalni vodovod med vodovodom Gradišče in vodovodom Slatina-Lutarje
– povezovalni vodovod Hrastje – Dobrina – Prevorje
– povezovalni vod Vezovje – Kalobje
(3) Raziskave vodnih virov za povečanje količin vode.
– raziskave na območju Hrastja (poleg obstoječih vrtin)
– raziskave na območju Dobrine
– raziskave na območju Rudenika (Planina)
6.12.2. Zasnova kanalizacijskega omrežja
Načeloma v občini Šentjur je le delno urejena kanalizacija. Ker je narejen le mešani sistem kanalizacije.
Čiščenje odpadnih voda je urejeno le v južnem delu Ponikve in v območju stanovanjske soseske SC III/ 1 v Šentjurju, kjer je tudi Dom ostarelih. V zaključni fazi je rastlinska čistilna naprava na Planini.
Vsa obstoječa kanalizacija je zgrajena za padavinske vode z iztoki v vodotoke, jarke ali na nižji teren. V to kanalizacijo so priključeni tudi odtoki iz greznic bližnjih objektov.
Za vsa naselja je potrebno pristopit k načrtovanju kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo.
Povsod bo predviden ločen sistem odvodnjavanja, kar pomeni sledeče:
(1) vse odpadne vode iz gospodinjstev, industrije, obrti, gostinstva in ostalo se vodi v kanalizacijo in na čistilne naprave,
(2) padavinske vode s streh in utrjenih površin se vodijo na nižji teren, v ponikalnice ali z ločeno kanalizacijo v vodotoke,
(3) samo padavinske vode z močno onesnaženih utrjenih površin (parkirišča, manipulativni platoji, pretakališča in podobno) je potrebno pred iztoki v vodotoke ali pred ponikanjem voditi skozi lovilce za mehansko čiščenje.
Izbira ločenega sistema je utemeljena s tem, da zaradi značaja naselij in konfiguracije terena ter sestave tal padavinskih vod ni potrebno zbirati in čistiti.
Na kmetijah z živinorejsko dejavnostjo je potrebno urediti gnojišča ter jame za gnojnico. Odplake kmetij ter bivalnih objektov razpršene gradnje je treba odvajati v vodotesne greznice brez iztoka. Praznjenje greznic in odvoz njene vsebine na najbližjo centralno čistilno napravo lahko vrši le pristojna komunalna organizacija oziroma njen koncesionar.
Odplake večjih gostinskih ter gospodarskih dejavnosti z območij, ki ne bodo priključena na centralni kanalizacijski sistem, se bodo lahko zbirale v nepretočnih greznicah, če bo obremenitev manjša od 50 E. V teh primerih, bo treba odplake odvažati na najbližjo centralno čistilno napravo. V primerih, ko bo iz posameznih objektov obremenitev večja od 50 E, pa bo potrebno predvideti lastno čiščenje.
Vse odpadne vode iz obrti in gostinstva morajo biti pred priključkom na javno kanalizacijo in čistilno napravo po potrebi obdelane tako, da zadostijo predpisom za priključevanje odpadnih vod na kanalizacijo (PH faktor, odstranitev olj in maščob, temperatura in drugo).
Dosledno kanaliziranje in odvod vseh odpadnih vod je potrebno z območij ožjih in najožjih varstvenih pasov vodnih virov ne glede na količine in stroške.
Izbiro tras glavnih kanalov narekuje konfiguracija terena (padci), območja posameznih naselij ter število in lokacije posameznih čistilnih naprav. Določa se generalni sistem koridorjev s ČN, realizacija posameznega odseka pa je odvisna od interesa občine, tehnoloških pogojev in omejitev, lega koridorja pa se glede na prej navedeno lahko spreminja v kolikor se bistveno ne menja koncept kanalizacijskega omrežja in niso poslabšani pogoji za bivanje in delo v neposrednem okolju.
Za mesto Šentjur je izdelana študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Celotni projekt se bo sprejemal kot lokacijski načrt. Za lokacijo centralne ČN je potrebno izdelat presojo vpliva na okolje.
V razpršenih naseljih ali manjših zaselkih bo potrebno zaradi konfiguracije terena predvideti več manjših ČN, da ne bo potrebnega prečrpavanja odpadnih voda.
Čistilne naprave je treba planirati na poplavno varnih območjih oziroma izven nivelete poplavne ogorženosti območja.
Predvidevati pa je potrebno, tudi dograditev osnovnih kanalizacijskih zbiralnikov na območjih, kjer so predvidene izgradnje komunalnih čistilnih naprav.
6.12.3 Plinsko omrežje
Predvideva se izgradnja visokotlačnega plinovoda R-21A Šmarje – Slovenske Konjice. Za predviden objekt je že bil sprejet lokacijski načrt, ki je bil objavljen v Ur.l.SRS 38/86.
VII. DOLGOROČNA STRATEGIJA IN USMERITVE RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
7.1. Otroško varstvo
Občina Šentjur ne načrtuje gradnjo novih vrtcev na novih lokacijah, temveč bo potrebno zaradi dotrajanosti načrtovati popolno obnovo objektov (montažnih) ali celo nadomestnih. Montažna objekta sta dva v Šentjurju, eden na Planini in drugi Gorici Pri Slivnici. V Loki pa je skupaj z osnovno šolo.
7.2. Izobraževanje
Za izobraževalni program bo občina Šentjur z gradnjo prizidka na Ponikvi pridobila pogoje za devetletni program – devetletko. V ostalih OŠ pa so potrebne le izkoristit notranje prostore za pridobitev pogojev za devet letno osnovno šolo.Tako bo tudi na izobraževalnem programu zagotovljeno vsem normam izobraževanja in prostorskim stiskam.
Zaradi neprimerne lokacije Glasbene šole v Šentjurju bo potrebno uredit nadomestno lokacijo, ki pa se bo določila na osnovi analiz primernih lokacij.
7.3. Raziskovalna dejavnost
Tudi v naši občini lahko pričakujemo, da se bo v nekaj letih premaknilo na raziskovalnem področju, vendar to področje še ni raziskano.
7.4. Kultura
V dolgoročnem planu imamo gradnjo kulturne dvorane v Šentjurju ter nadomestno dvorano na Planini.
7.5. Telesna kultura
S pridobitvijo športne dvorane pri Osnovni šoli Hruševec se je v prihodnjih letih telesni kulturi in športnim dejavnostim skoraj ugodilo. Načrtuje se telovadnica pri podružnični šoli v Loki pri Žusmu. Potreba po telovadnici je tudi pri Srednji kmetijski in gospodinjski šoli v Šentjurju.
7.6. Zdravstvo
Na področju zdravstva je potrebno izvajati stalne posodobitve znotraj Zdravstvenega doma v Šentjurju. Za potrebe Nujne medicinske pomoči, je predvidena realizacija helioporta, za potrebe, JZ ZD Planina pri Sevnici.
7.7 Socialno varstvo
Načrtovana je še ureditev varovanih stanovanj v soseski III/! v Šentjurju, v bližini Doma ostarelih.
7.8 Socialno skrbstvo
Občina Šentjur socialno skrbstvo zagotavlja v skladu z zakonodajo in v sodelovanju s Centrom za socialno delo Šentjur.
7.9 Ureditve za potrebe zaščite in reševanja
Poleg usmeritev za urejanje vodotokov in za vodne vire je treba pri poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih in snežnih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
7.10 Obramba
Občina Šentjur ima dvoje območij obveznih izhodišč za področje obramebe in sicer:
– Sveti Križ, objekt zvez, izključna raba,
– Bohor, ojekt zvez, izključna raba.
VIII. OPREDELITEV ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE
8.1 Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti
Občina je opredelila strategijo razvoja urejanja prostora. Na njeni osnovi si je začrtala obseg posegov ter zanje določila merila, pogoje in ukrepe za realizacijo. Operacionalozacija strategije bo izvršena s pripravami prostorskih izvedbenih aktov.
Glede na strategijo krajinske preobrazbe, ki je podrobneje definirana v poglavju 4.2.2. tega odloka občina usmerja razvoj svojega prostora s tremi prostorsko ureditvenimi pogoji.Ti so sledeči:
8.1.1. Prostorski ureditveni pogoji za dele naselij Šentjur, Planina, Gorica, Dramlje,
Proseniško, Ponikva in Loka,
8.1.2 Prostorski ureditveni pogoji za območja gozdov in 1.območja kmetijskih zemljišč,
8.1.3 Prostorski ureditveni pogoji za območja ureditvenih območij naselij, razpršene gradnje in 2.območja kmetijskih zemljišč.
Prostorski ureditveni pogoji se lahko izdelajo tudi skupno za območje celotne občine – prostorski ureditveni pogoji občine Šentjur z izjemo območij za katere je v prvi etapi predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov.
8.1.4 Za območja novih kompleksnih graditev se določa izdelava zazidalnih, ureditvenih oziroma lokacijskih načrtov; prikaz območij je definiran v grafičnem delu. Lokacijski načrti bodo v skadu z izkazanim interesom realizirani povsod tam, kjer bo to, vsed narave infrastrukturnega objekta, naprave ali linijskega poteka, potrebno.
8.2 Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega plana, ki narekujejo postopek spremembo plana
V planskem obdobju se bodo seveda pojavljale nove pobude, ki jih, če so sprejemljive, dolgoročni plan ne sme zavirati. Ker pa naj bo dolgoročni plan zavezujoč in usklajen dokument, bo potrebno večje spremembe prav tako družbeno verificirati kot plan.
Sprememb, ki pomenijo tolikšno odstopanje od dolgoročnega plana, da je potrebno izvesti postopek spremembe plana po zakonu, so:
(1) sprememba, ki nasprotuje obveznemu izhodišču dolgoročnega plana za srednjeročni plan:
– sprememba varstva dobrin splošnega pomena,
– sprememba meja ureditvenega območja naselij,
– sprememba načina urejanja območja s PIA ali sprememba meja teh območij,
– sprememba omrežja centralnih in družbenih dejavnosti,
– sprememba zasnove infrastrukturnega omrežja (elementi, ki so znotraj območja PIA drugačni kot v dolgoročnem planu, vendar ne spreminjajo mej in značaja območja ne obravnavamo kot odstopanja).
(2) sprememba, ki je rezultat medobčinskega dogovarjanja z republiko, če je element drugačen kot je opredeljen v dolgoročnem planu.
8.3 Program dodatnih raziskav, analiz in študij kot osnov za kvalitetno spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana.
Študije, ki morajo slediti sprejemu dolgoročnega plana, bodo natančno določile planske namere, ki do sedaj niso bile dovolj podrobneje obdelane. Tu gre predvsem za programsko obdelavo nekaterih območij, študij nekaterih omrežij in pa za celotno problematiko medobčinskega dogovarjanja.
Temeljni instrument za uresničevanje dolgoročnega plana bodo srednjeročni družbeni plani občine in nosilcev planiranja, ki bodo upoštevali vsebinske usmeritve ter konkretizirali dolgoročne razvojne cilje in naloge določene s tem planom.
Občina mora za izvajanje planov sprejeti:
(1) potrebne prostorske izvedbene akte,
(2) dopolniti odloke o varovanih območjih,
(3) zaostriti nadzor nad izvajanjem planov, načrtov, odlokov,
(4) občina in ostale pristojne institucije zagotovijo stimulativne ukrepe za izvrševanje s planom zastavljene – predvsem prostorske politike.
Naloge, ki so potrebne za oblikovanje dokončnih rešitev, za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana, so izpostavljene v posameznih poglavjih tega plana.
V zvezi z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovijo izdelavo:
(1) študije odvoza in odlaganja odpadkov za območje celotne občine ter zbiranje in odvažanje sekundarnih surovin,
(2) energetska zasnova,
(3) študije plinifikacije občine Šentjur,
(4) katastra virov onesnaženja zraka in vode ter sanacijskih programov,
(5) opredelitev varstvenih območij za pomembnejšo naravno in kulturno dediščino ter smernic za posege v tem prostoru, pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti, kulturnih spomenikov ter opredelitev spomenikov izjemnega pomena za Republiko Slovenijo,
(6) študijo poplavne ogroženosti z ukrepi za njeno zmanjševanje
(7) izdelava krajinske zasnove območja kulturne dediščine,
(8) spodbujanje prenosa vodovodov in režijskih obratov v javni nadzor.
(9) Študijo čiščenja odplak za področja izven območja Šentjurja
(10)Študijo rabe Slivniškega jezera
Za učinkovitejše usmerjanje urbanega razvoja in urejanje naselij bomo:
(1) pravočasno opredelili nadomestna kmetijska zemljišča,
(2) uskladili sistem financiranja izgradnje in delovanja komunalnega omrežja in naprav,
(3) analizirali možnosti zajemanja zemljiške rente,
(4) določili način obračunavanja komunalnega prispevka in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v različnih tipih naselij,
Glavne naloge, vezane na urejanje prostora so:
(1) priprava geodetskih podlag skladno s sprejetim programom,
(2) priprava dodatnih strokovnih podlag, potrebnih za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov skladno s programom Občinskega sveta občine Šentjur,
(3) razvoj informacijskega sistema (evidence in spremljanje uresničevanja plana).
IX. OSNOVE ZA MEDOBČINSKO SODELOVANJE
9.1 Strategija usklajenega razvoja varstva okolja
Občina Šentjur bo sodelovala pri načrtovanju okolju prijaznih energij in pristopila k izvajanju nacionalnega programa za čisto deponiranje komunalnih odpadkov – sežigalnica za SV Slovenijo.
Skupna akcija občine in lastnikov Slivniškega jezera je, da skupno rešimo negativne vplive prispevnega območja Slivniškega jezera.
Občina bo sodelovala na področju rabe vode in izboljšanja poplavne varnosti ter kakovosti površinskih voda.
9.2 Strategija razvoja prometne infrastrukture
Z občino Celje je potrebno rešiti cesto Dole- Proseniško – Bukovžlak ter z ostalimi mejnimi občinami sodelovati pri ureditvi povezovalnih cest in jih skupno uredit tako, da izpolnjujejo pogoje za enotno kategorizacijo.
Z rekonstrukcijam obstoječe cestne mreže izboljšat prometno varnost na cestah in dela izvršit po normativih za posamezni
X. SREDNJEROČNI DRUŽBENI PLAN
B) OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA
10.1 Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije (ORI)
10.2 Obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine Šentjur pri Celju
5. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Šentjur pri Celju se s tem odlokom preimenujejo v
PROSTORSKE SESTAVINE SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŠENTJUR
Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Šentjur opredeljujejo konkretizacijo srednjeročnih ciljev na področju kompleksnega urejanja prostora. Določa izdelavo prostramskih zasnov.
XI. PROGRAMSKE ZASNOVE
11.1. PROGRAMSKA ZASNOVA NASELJA STOPČE
– evidenčna št. posega: Š 35.2 / 112, Š 35.1 / 113
11.1.1. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
Razloženo naselje Stopče ima gručasto jedro in leži vzhodno od naselja Šentjur ob glavni cesti Šentjur – Šmarje.
Zaradi ugodne prometne lege in bližine občinskega središča je bilo v zadnjem času zgrajenih veliko novih stanovanjskih objektov, ki so pripeljali do zapolnitve naselja. Z namenom normalnega razvoja naselja je predvideno več širitev naselja z manjkajočo namensko rabo. Oba predvidena posega sta locirana na jugo vzhodu naselja ob glavni prometnici skozi naselje.
Območje posega Š 35.1 / 113, je predvideno za ureditev parka s parkirnimi prostori, za potrebe bližnjega gostinskega lokala.
Jugo-vzhodni del naselja oziroma območje posega Š 35.2 / 112, se namenja za razširitev proizvodno skladiščnega objekta industrijske elektronike.
11.1.2. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE S PODROBNO NAMENSKO RABO POVRŠIN
S programsko zasnovo, predvideni širitvi naselja, ležita v ravninskem delu geografsko razgibanega območja naselja Stopče. Glavna prometnica skozi naselje, ločuje levi in desni “breg” naselja. Naselje s svojo strukturo obstoječega stavbnega fonda zapolnjuje in izkorišča severni del naselja s stanovanjsko gradnjo. Na jugo-vzhodni strani naselja pa se je oblikovalo več razpršenih gradenj, ki smiselno nadaljujejo obcestni vzorec razloženega naselja.
Predvideni širitvi, na podlagi programske zasnove, dopolnjujeta in smiselno zaključujeta obstoječo pozidavo in oblikovanje tega dela naselja v strnjeno celoto. Predlagani programi nove namembnosti območij posegajo v obstoječo stavbno strukturo in dopolnjujejo območje, tako programsko kakor tudi v urbanizirano posega v obstoječo zasnovo tega dela naselja.
Območje posega Š 35.1 / 113, s svojo namembnostjo zaključuje mehak prehod južne vedute naselja. Z ureditvijo večjega dela zelenih površin, pa se ohranja del zelenega pasa, ki se zajeda v obstoječe stavbno tkivo strnjenega naselja.
Predvidena širitev stavbnega zemljišča, na jugo-vzhodnem delu, se pojavlja kot združevanje obstoječe obcestne pozidave. Območje se, z gravitacijsko težnjo, po priključitvi k središču naselja, zaključuje s programom, storitveno proizvodne dejavnosti mirnega značaja. Poseg zapolnjuje vrzel med obstoječim stavbnim tkivom in tvori homogen vzorec obcestne pozidave.
11.1.3. INFRASTRUKTURNA OPREMLJENOST OBMOČJA TER TEHNOLOŠKI IN DRUGI POGOJI IN OMEJITVE
Ker območji ležita tik oziroma v strnjenem tkivu obstoječe pozidanih stavbnih zemljiščih se tako s prometno ter preostalo infrastrukturo navezuje na obstoječe matično naselje, katerega del postaja. Tako imata območji možnost kompleksne infrastrukturne opremljenosti. Prometno se navezuje na glavno prometnico skozi naselje, preko obstoječih uvozov in dostopnih poti. Sistem kanalizacije pa se navezuje na obstoječo mrežo, ki poteka obcestno, in gravitira v smeri vzhoda.
11.1.4. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE, BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Lega predlaganih posegov, vedutno ni izpostavljena, v smislu degradiranja glavne vedute naselja. Dominantna veduta naselja c. sv. Ahaca, je nivojsko kakor tudi v urbanističnem smislu, ločena geografsko z najvišjo točko naselja. Pobočje je tako namenjeno ohranjanju naravne vrednote, ki dopolnjuje ambient obstoječega sakralnega objekta. Zaradi same odmaknjenosti predlaganih posegov, se ne navezujemo na obstoječe vrednote tega ambienta. Veduta vzhodne strani posega Š 35.1 / 113, pa se vključuje v obstoječe stavbno tkivo z mehkim prehodom in združevanjem z okolico.
Oblikovanje objektov se tako prilagaja merilu naselja, oblikovanje tipičnih arhitekturnih detajlov, okenskih in vratnih odprtin, nakloni strešin in izbor kritine pa se mora prilagoditi značilnostim kvalitetnega stavbnega fonda naselja.
S programsko zasnovo, načrtovana posega, ne bosta bistveno vplivala na spremembe pogojev, za bivanje in delo v obstoječi sredini.
11.1.5. USMERITVE ZA VAROVANJE V PRIMERU NARAVNIH NESREČ
Zasnova pozidave posega 112 kakor tudi zasnova posega 113, sta zasnovana upoštevajoč zadostne požarne odmike med objekti. Prometna infrastruktura s tansparentnostjo glavne prometnice skozi naselje omogoča učinkovite intervencije urgentnih služb v primeru naravnih nesreč oziroma požarov.
11.2. PROGRAMSKA ZASNOVA NASELJA TRNOVEC (DOLE)
– evidenčna št. posega: Š 24.4 / 373
11.2.1. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
Manjše ureditveno območje naselja Dole, obsega del obstoječega stavbnega tkiva na zahodni strani glavne prometnice Šentjur – Dramlje, z s trgovsko-storitveno in stanovanjsko namembnostjo.
Drugi del naselja pa se razprostira ob prometnici ki povezuje naselji Blagovna – Ponikva. ta del naselja izkazuje s svojim obstoječim stavbnim tkivom kmetijsko, in stanovanjsko namembnost.
Dejstvo lociranja širitve stavbnega zemljišča, posega Š 24.4/ 373, je nakazana že z obstoječo zasnovo trgovsko storitveno dejavnostjo območja. Zaradi racionlizacije zemljišča, je predlagan poseg usmerjen na manj kvalitetno območje kmetijskih zemljišč.
Lokacija predlaganega posega je tako upravičena z degradacijo v smislu bližine večjega stišišča prometnic, z navezavo na avtocesto in slabšo kvaliteto kmetijskega zemljišča (močvirje) predlaganega območja.
Območje severno od ceste se namenja proizvodno storitveni dejavnosti, za potrebe razširitve tekstilno-proizvodne dejavnosti, območje južno od ceste pa kmetijsko – stanovanjski namembnosti.
11.2.2. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE S PODROBNO NAMENSKO RABO POVRŠIN
S programsko zasnovo opredeljen poseg posega v obstoječo strukturo obcestne pozidave na severu prometnice, ki povezuje naselji Blagovna in Ponikva. Obstoječa stavbišča na vzhodu dopolnjujejo programsko sliko zasnove. Južni del območja, pa v celoti izkazuje kmetijsko-stanovanjsko namembnost.
Proizvodni program obravnavanega posega je v načelu mirna obrt, brez vplivov na okolje.
Predlagana umestitev tako ne degradira okoliških dejavnosti, v smislu kvarnih kvalitet bivanja in dela.
11.2.3. INFRASTRUKTURNA OPREMLJENOST OBMOČJA TER TEHNOLOŠKI IN DRUGI POGOJI IN OMEJITVE
Načrtovana širitev območja zahteva tudi ustrezno spremljajočo komunalno opremljenost. Prometna infrastruktura je v obstoječem obsegu ustrezna. Vsa ostala infrastruktura se navezuje na obstoječe sisteme naselja oziroma bližnjih kompleksov, pri čemer je potrebno pred realizacijo upoštevati zahteve pristojnih soglasodajalcev in upravljalcev komunalne infrastrukture.
11.2.4. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE, BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Vsak nov objekt v okolju je mogoče z ustreznim oblikovanjem, ozelenitvijo, zemeljskimi pregradami, omiliti in odpraviti morebiten moteč vizuelni efekt.
Posebno pazljivost je potrebno nameniti oblikovanju objekta in ostalih spremljajočih površin. Objekt ne sme s svojo velikostjo, detajlnim oblikovanjem arhitekture poudarjati
dominantnosti v prostoru. Potrebno je zagotoviti oblikovanje skladno z obstoječo arhitekturo okoliških objektov. Tako se je potrebno omejiti na manjše steklene površine, dvokapno streho in uporabo avtohtonih materialov ter tipične gradnje tega dela Slovenije.
Z ustrezno zasnovo in morebitno ozelenitvijo in zasaditvijo je možno poseg omiliti in pravilno umestiti v izbrano lokacijo.
11.2.5.USMERITVE ZA VAROVANJE V PRIMERU NARAVNIH NESREČ
Zasnova pozidave predlaganega posega je upoštevana z zadostnimi požarnimi odmiki med objekti. Obstoječa prometna ifrastruktura omogoča učinkovite intervencije v primeru naravnih nesreč oziroma požarov. Ogroženost območja s strani zemeljskih plazov je izključena. Posebno skrb pri realizaciji je potrebno nameniti temeljenju objektov zaradi slabo nosilnega terena (močvirje).
11.3. PROGRAMSKA ZASNOVA NASELJA HOTUNJE
– evidenčna št. posega: Š 25.3 / 384
11.3.1. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
Območje obstoječega UON Hotunje, obsega razširitev stavbnega zemljišča na osrednjem severnem delu, dveh strnjenih jeder naselja. Predvidena lokacija predvideva širitev primarne dejavnosti, (kmetijstva) in omogoča obstoj prevzemnikom kmetije in nadaljni razvoj kmetovanja v tem delu naselja.
Površine območja so prvenstveno namenjena širitvi gospodarskih objektov obstoječe kmetijske strukture in zagotavljanju stanovanjske gradnje za lastnika oziroma prevzemnika kmetije.
Lega predlaganega območja med severnim gozdnim robom in obstoječo južno mejno črto pozidave obstoječega naselja, izkorišča manj kvalitetna kmetijska zemljišča.
11.3.2. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE S PODROBNO NAMENSKO RABO POVRŠIN
Struktura obstoječega stavbnega tkiva analitično usmerja pozidavo oziroma širitev stavbnega zemljišča na sever obstoječega naselja. Z umestitvijo in nadzorovanim posegom širitve primarne dejavnosti, se v izogib kasnejšim konfliktom, med stanovanjskim delom na vzhodu in zahodu naselja ter kmetijsko dejavnostjo, temeljito programsko in oblikovno nadzorujemo razvoj tega dela naselja.
S pravilnim ohranjanjem geografskih izhodišč, oblikovanjem in zasaditvijo, lahko območje zaživi kot samostojna enklava v strnjenem tkivu obstoječega stavbnega fonda. Takšna osamitev v smislu vizalizavije območja, onemogoča kasnejše konflikte z ostalo okolico.
11.3.3. INFRASTRUKTURNA OPREMLJENOST OBMOČJA TER TEHNOLOŠKI IN DRUGI POGOJI IN OMEJITVE
Območje ima idelano možnost navezave na obstoječo komunalno opremljenost naselja in ne zahteva dodatnih posegov za potrebe komunalne opremljenosti.
Vsi potrebni priključki so tako v bližini obstoječih stanovanjskih in kmetijskih kompleksov.
11.3.4. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE, BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Neizpostavljena lega omenjenega posega, predvidene dejavnosti z vidika varovanja okolja ni sporna. Z ohranjanjem in dodatnim zasajevanjem drevesne vegetacije je možno poseg na nevsiljiv način vklopiti v neposredno naravno okolje. V celoti se ohranja obstoječ gozdni rob in obstoječa konfiguracija terena.
S predlagano programsko zasnovo, predlog širitve nima negativnih vplivov na okolico.
11.3.5. USMERITVE ZA VAROVANJE V PRIMERU NARAVNIH NESREČ
Nevarnost plazovitega terena in poplavne ogroženosti je izključena. Dostopnost intervencijskih in urgentnih poti je zagotovljena preko obstoječe prometnice, ki poteka preko obstoječega naselja Hotunje
11.4. PROGRAMSKA ZASNOVA ZASELKA PLANINA
– evidenčna št. posega: K 25.2/ 334
11.4.1. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
Gre za večjo obstoječo razpršeno gradnjo, kmetijsko-storitvene dejavnosti. S predlagano širitvijo funkcionalnega zemljišča se omogoča razvoj obstoječe lesno-predelovalne (lesna žaga) in kmetijske dejavnosti. Opredeljeno območje predlaganega posega, posega na manjkvaltetna kmetijska zemljišča.
Z razširitvijo funkcionalnega območja obstoječe kmetije, se omogoča nadaljni obstoj tako kmetijskega dela, kakor tudi lesno proizvodnega programa.
11.4.2. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE S PODROBNO NAMENSKO RABO POVRŠIN
S programsko zasnovo, predlagan poseg s svojo lego ne pedstavlja motečega elementa v krajini, predvsem zaradi geografske lege in konfiguracije terena. Obstoječi kompleks, kmetijske in lesne proizvodnje se nahaja jugo-vzhodno od naselja Planina pri Sevnici. Tako je fizično in vizuelno ločen od središča naselja.
Pri posegu je potrebno posebno skrb posvetiti, oblikovanju, predlaganih površin oziroma objektom skladiščenju lesa in spravilu kmetijske mehanizacije. Pozornost je namenjena predvsem oblikovanju strešin, ki se navezujejo na obstoječ kompleks. Tako morajo nakloni novih nadstrešnih površin, slediti načelom enotnega oblikovalskega ključa in zagotavljati vkomponiranost novega z obstoječim delom.
11.4.3. INFRASTRUKTURNA OPREMLJENOST OBMOČJA TER TEHNOLOŠKI IN DRUGI POGOJI IN OMEJITVE
Območje je v celoti opremljeno z vso potrebno infrastrukturo za nadaljni razvoj kmetijsko – proizvodne dejavnosti. Potrebna bodo minimalna poseganja v komunalno mrežo obstoječega sistema, zaradi večjih površin odvodnjavanja.
11.4.4. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE, BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Zaradi geografske lege obstoječega kompleksa, ki se s predlagano programsko zasnovo širi s pomožnimi prostori kmetijsko in lesno predelovalne dejavnosti, vedutno ne izpostavlja svoje lokacije. Tako na severu, kot na zahodu je vizuena bariera bližnje pobočje in z jugo-zahodne starni pa je možno na nevsiljiv način z ohranjanjem in zasaditvijo drevesne vegetacije kvalitetno poseg vklopiti v naravno okolje.
Škodljivih vplivov na okolje ni tako z vidika varovanja okolja predlagan poseg ni sporen.
11.4.5. USMERITVE ZA VAROVANJE V PRIMERU NARAVNIH NESREČ
Nevarnost poplav, zemeljskih plazov je na podlagi grobe ocene izključena. Zaradi same oddaljenosti od bližine matičnega naselja, je zagotovljeno tudi požarno varstvenim pogojem. Obstoječa prometnica oziroma dovozna cesta, pa omogoča ustrezne intervencije urgentnih služb v primeru naravnih nesreč oziroma požara.
XII. KONČNE DOLOČBE
7. člen
Skladno s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine se smiselno uskladijo meje območij grafičnega dela veljavnih prostorskih ureditvenih pogojev, ki veljajo za celotno območje občine do sprejetja sprememb ali do sprejetja novih za dodatna območja.
8. člen
S sprejemom prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana se podaljša veljavnost tudi do sedaj sprejetim prostorskim izvedbenim aktom v Občini Šentjur.
9. člen
Če se s postopki priprave prostorskih izvedbenih aktov za območje Občine Šentjur ugotovi, da je potrebno posamezni sklop oziroma objekt ali napravo zaradi funkcionalnega, okolje varstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti glede na izhodišča programskih zasnov, se takšna sprememba šteje kot dopustna toleranca, kadar se ohranjajo ali varujejo naravne in kulturne dobrine v okolju ter ne spreminjajo vplivi na načrtovani izgled območja.
10. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
Št. 006-11/98-100
Šentjur pri Celju, dne 21. decembra 2002.
Župan
Občine Šentjur pri Celju
Jurij Malovrh l. r.
