Na podlagi drugega odstavka 70. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 in 52/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa pogoje za priključitev uporabnikov na omrežje, postopek pridobitev soglasja za priključitev na omrežje in postopek priključitve na omrežje, stroške priključitve, obveznosti in odgovornosti dobaviteljev električne energije v zvezi z zagotavljanjem, neprekinjene dobave in kakovostne oskrbe z električno energijo, pogoje merjenja dobavljene električne energije, in nekatere pogoje za uveljavitev pravice do odškodnine.
2. člen
Izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:
– uporabnik omrežja (v nadaljevanju: uporabnik): je pravna ali fizična oseba, ki ima po določbah Energetskega zakona pravico dostopa do omrežja;
– odjemalec: je uporabnik, ki odjema električno energijo iz omrežja;
– izvajalec prenosa električne energije: je izvajalec gospodarske javne službe prenos električne energije po določbah Energetskega zakona in uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos električne energije in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 54/00, 79/00, 124/00, 29/01 in 99/01);
– izvajalec distribucije električne energije: je izvajalec gospodarske javne službe distribucija električne energije po določbah energetskega zakona in uredbe o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije (Uradni list RS, št. 54/00, 31/01 in 99/01);
– prodajalec: je pravna ali fizična oseba, ki na podlagi pogodbe upravičenega odjemalca oskrbuje z električno energijo;
– dobavitelj tarifnim odjemalcem: je izvajalec gospodarske javne službe dobave električne energije tarifnim odjemalcem po določilih uredbe o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije;
– upravljalec prenosnega omrežja: je izvajalec javne gospodarske službe upravljanja prenosnega omrežja po določilih uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos električne energije in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja;
– upravljalec distribucijskega omrežja: je izvajalec javne gospodarske službe upravljanje distribucijskega omrežja po določilih uredbe o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije;
– upravljalec omrežja oziroma upravljalec: je lahko upravljalec prenosnega omrežja ali upravljalec distribucijskega omrežja, vsak glede omrežja, ki ga upravlja;
– sistemski proizvajalec: je tisti proizvajalec, ki upravljalcu omrežja nudi sistemske storitve ter ga upravljalec prenosnega omrežja izbere za zagotavljanje sistemskih storitev in ima z upravljalcem prenosnega omrežja sklenjeno pogodbo o zagotavljanju sistemskih storitev;
– nesistemski proizvajalec: proizvajalec, ki ni zajet v prejšnji alinei tega člena;
– gospodinjski odjem: je odjem, ki obsega vso porabo električne energije v stanovanjih, porabo za razsvetljavo pripadajočih postranskih gospodarskih prostorov in vstopov k stanovanjskim hišam ter porabo za pogon skupnih naprav v stanovanjskih hišah, kot so dvigala, stroji za pranje in sušenje perila, motorji centralne kurjave in hišni vodovodi, v kolikor priključna moč ne presega 10 kW;
– prevzemno-predajno mesto: je mesto, kjer odjemalec prevzema električno energijo iz omrežja ali mesto, kjer proizvajalec oddaja električno energijo v omrežje in je praviloma na meji med omrežjem upravljalca in uporabnikovimi elektroenergetskimi napravami; če tam iz tehničnih razlogov merjenje električne energije ni mogoče, je prevzemno-predajno mesto za odjemalce, ki so priključeni na nizko napetostno omrežje na merilnem mestu, za ostale uporabnike pa na mestu, ki ga v soglasju za priključitev določi upravljalec omrežja;
– merilno mesto: je mesto, kjer se meri električna energija in je praviloma na prevzemno-predajnem mestu. Na posameznem prevzemno-predajnem mestu je lahko več merilnih mest;
– ločilno mesto: je mesto, kjer se uporabnikove naprave lahko ročno ali avtomatsko ločijo od omrežja;
– priključek, priključno ali stično mesto: je sklop električnih vodov in naprav visoke, srednje ali nizke napetosti, s katerimi so uporabnikove elektroenergetske naprave povezane z omrežjem in je točka v kateri se uporabnikove naprave stikajo z omrežjem. Priključno ali stično mesto je praviloma na meji med omrežjem upravljalca in elektroenergetskimi napravami uporabnikov in je sestavljeno iz zunanjega in notranjega priključka;
– zunanji priključek: so naprave od omrežja upravljalca do visoko napetostnega ločilnika ali do glavne naprave za omejevanje toka, npr. varovalke, odklopniki;
– notranji priključek: je lahko visoko in srednje napetostni notranji priključek ali nizko napetostni notranji priključek, katerega posebni del so pri uporabnikih tudi merilne naprave;
– visoko in srednje napetostni notranji priključek: sta priključka, ki obsegata vode in naprave od zunanjega priključka do visoko ali srednje napetostnega izvoda uporabnikovega transformatorja;
– nizko napetostni notranji priključek: je sestav električnega voda in drugih naprav od zunanjega priključka do obračunskih merilnih naprav pri uporabniku, pri čemer so merilne, kontrolne in zaščitne naprave pri uporabniku del notranjega priključka;
– priključna moč: je najvišja dovoljena vrednost trajnega odjema ali oddaje moči na prevzemno-predajnem mestu in se določi v soglasju za priključitev;
– konična obremenitev: največja moč, ki jo v določenem obdobju črpa porabniška naprava ali jo dobavi napajalno omrežje;
– uporabnikove elektroenergetske naprave: so generatorji, vodi, naprave, napeljave ali njihovi deli, ki so med priključnim mestom in napravami uporabnika;
– glavna naprava za omejevanje toka: je naprava za omejevanje toka odjema ali oddaje na višino, ki praviloma ustreza priključni moči iz soglasja za priključitev in je lahko izvedena kot glavna varovalka ali kot nastavljivi omejevalnik toka;
– začasni objekt: je enostaven objekt narejen v montažni izvedbi iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;
– vozni red: je načrt proizvodnje, prenosa in distribucijskega odjema moči v omrežju v določenem obdobju;
– visokonapetostno (VN) omrežje: je omrežje z nazivno napetostjo 110 kV, 220 kV in 400 kV;
– srednjenapetostno (SN) omrežje: je omrežje z nazivno napetostjo 1 kV, 10 kV, 20 kV in 35 kV;
– nizkonapetostno (NN) omrežje: je omrežje z nazivno napetostjo 0,4 kV;
– predplačilni števec: je naprava, ki omogoča odjemalcu dostop do omrežja toliko časa, dokler je vrednost predplačila pozitivna. Vrednost predplačila se znižuje s trajanjem odjema električne energije iz omrežja v skladu s tarifnim pravilnikom;
– sprejemnik mrežne tonske komande: je naprava, ki na podlagi parametra sprejetega električnega signala po elektroenergetskem omrežju izvrši spremembo stanja v krmiljeni napravi;
– prekinitev dobave: je stanje, ko napetost na predajnem mestu izostane in je lahko načrtovana, kadar so odjemalci predhodno obveščeni o izvajanju načrtovanih del v omrežju in nenačrtovana, ki jo povzročijo trajne ali prehodne okvare, katerim so vzrok zunanji dogodki, okvare, prekinitev delovanja opreme ali ostale motnje;
– nenačrtovane prekinitve: so lahko dolgotrajne in kratkotrajne;
– dolgotrajna prekinitev: je prekinitev daljša od treh minut, ki jo povzroči trajna okvara;
– kratkotrajna prekinitev: je prekinitev krajša od treh minut in je posledica prehodne okvare.
II. KVALITETA STORITEV UPRAVLJALCA
3. člen
Upravljalec omrežja je dolžan uporabniku zagotavljati kakovost napetosti na prevzemno–predajnem mestu v skladu z zahtevami o kakovosti električne energije v tej uredbi in v skladu s stanjem tehnike.
Uporabnik in upravljalec omrežja lahko skleneta pogodbo o kakovosti električne energije, s katero se dogovorita za nestandardno kakovost električne energije in druge posebne pogoje priključitve, kot npr. rezervno napajanje, ter način preverjanja kakovosti električne energije. Upravljalec omrežja mora en izvod pogodbe o kakovosti električne energije, sklenjene z uporabnikom poslati Agenciji za energijo Republike Slovenije.
Kakovost električne napetosti mora ustrezati zahtevam iz 6. člena te uredbe. Upravljalec omrežja mora uporabniku na njegovo zahtevo dati izjavo o kakovosti električne napetosti. Izjavi o kakovosti električne napetosti sta:
1. izjava o skladnosti kakovosti napetosti, ko so na prevzemno–predajnem mestu izpolnjene zahteve o kakovosti električne energije po tej uredbi;
2. izjava o neskladju kakovosti napetosti, ko je kakovost na prevzemno–predajnem mestu izven zahtevanih meja te uredbe, kar dokumentira s priloženim tehničnim poročilom, ki vsebuje tudi opozorilo o vplivih na uporabnikove naprave in njihovo obratovanje, ogroženost funkcionalne varnosti, ogroženost varnosti in opozorilo o vplivih na živo in neživo naravo.
4. člen
Če uporabnik oporeka kakovost električne napetosti, mora upravljalec omrežja ali njegov pooblaščenec opraviti meritve in rezultate predati uporabniku skupaj z izjavo o kakovosti napetosti po določilih te uredbe. Če upravljalec izda izjavo o skladnosti kakovosti električne energije, nosi stroške meritev uporabnik.
Če se uporabnik z rezultati meritev kakovosti napetosti električne energije ne strinja, lahko opravi meritve na lastne stroške oziroma o tem obvesti pristojno inšpekcijo. Uporabljene merilne naprave in metodologija merjenja morajo ustrezati stanju tehnike in morajo biti v skladu z določili predpisov s področja akreditacije in predpisov o načinu določanja organov za ugotavljanje skladnosti.
5. člen
Upravljalec omrežja mora v roku osem dni preveriti pripombo uporabnika glede kakovosti napetosti, vključno s prekinitvami ali omejitvami dobave, in ga v nadaljnjih osmih dneh o svojih ugotovitvah obvestiti.
Če se uporabnik ne strinja z odgovorom upravljalca omrežja ali ne dobi odgovora v predpisanem roku, lahko zahteva ukrepanje pristojnega inšpektorja.
6. člen
Upravljalec prenosnega omrežja je v okviru sistemskih storitev zadolžen za regulacijo frekvence in mora uporabnikom zagotavljati nazivno napetost.
Upravljalec prenosnega omrežja mora na prenosnem omrežju zagotavljati takšno kakovost električne napetosti, da bo upravljalec distribucijskega omrežja na srednje napetostnem nivoju lahko zagotavljal kakovost električne napetosti v skladu s to uredbo.
Za ocenjevanje kakovosti električne napetosti se uporablja slovenski standard SIST EN 50160.
7. člen
Upravljalec omrežja mora, v kolikor se z odjemalcem drugače ne dogovorita, zagotoviti, da skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem prevzemno-predajnem mestu v enem letu, ne preseže naslednjega dovoljenega skupnega števila in trajanja prekinitev izraženega v urah in minutah, za posamezne vrste omrežja, in sicer za:
------------------------------------------------------------
Omrežje Skupno trajanje kratkotrajnih Skupno trajanje
prekinitev krajših od treh dolgotrajnih
minut v letu v minutah prekinitev daljših
od treh minut v
letu v urah
VN 5 4
SN 50 8
NN 60 16
------------------------------------------------------------
Omrežje Skupno trajanje kratkotrajnih Skupno trajanje
prekinitev krajših od treh dolgotrajnih
minut v letu v minutah prekinitev daljših
od treh minut v
letu v urah
VN 2 1
SN 17 6
NN 20 16
------------------------------------------------------------
Tabela: Dopustno število in trajanje kratkotrajnih in dolgotrajnih prekinitev.
Določila tega člena se ne nanašajo na tiste prekinitve, ki jih je povzročil uporabnik sam in tiste prekinitve, ki nastanejo zaradi višje sile.
Upravljalec omrežja je odgovoren, da načrtuje in izvaja vzdrževalna in razširitvena dela na omrežju tako, da skupna vsota skupnih letnih vsot prekinitev dobave in odjema v zadnjih 10 letih ne preseže 10-kratnih letnih vrednosti po določilih prejšnjega odstavka.
Agencija za energijo Republike Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi v energetskem zakonu, spremlja izpolnjevanje obveznosti upravljalca omrežja iz tega člena.
8. člen
Upravljalec omrežja mora:
– vzpostaviti sistem za zajemanje in shranjevanje podatkov o prekinitvah dobave in odjema električne energije v skladu z določili te uredbe na celotnem omrežju za vsa prevzemno-predajna mesta;
– vzpostaviti stalno spremljanje – monitoring kakovosti napetosti v skladu s to uredbo na zbiralkah VN/VN in VN/SN razdelilnih transformatorskih postaj, na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem, na točkah povezav prenosnega omrežja s sosednjimi sistemi (interkonekcija) ter mehanizme periodičnega preverjanja stanja kakovosti električne energije;
– vsako leto izdelati analizo nivoja motenj v skladu z določili te uredbe, določiti njihov trend, izdelati primerjavo z nivojem načrtovanja za posamezne dele omrežja in te analize posredovati izvajalcu prenosa ali izvajalcu distribucije električne energije in Agenciji za energijo ter uporabnikom;
– izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo za izdajo izjave o skladnosti kakovosti električne energije, na podlagi katere je mogoč vpogled v preteklo desetletno obdobje.
9. člen
Upravljalec omrežja in izvajalec prenosa ali izvajalec distribucije električne energije morata začeti ugotavljati vzroke okvare na omrežju vključno s prevzemno-predajnim mestom, in sicer najkasneje v dveh urah od prejetja uporabnikove prijave. Upravljalec omrežja in izvajalec prenosa ali izvajalec distribucije električne energije morata ugotovljeno okvaro odpraviti takoj oziroma najkasneje v štirih urah.
10. člen
Upravljalec omrežja mora zagotavljati brezhibno delovanje merilnih naprav, merilnih transformatorjev, stikalnih ur in mrežne tonske komande sprejemnikov uporabnika. O ugotovljenih nepravilnosti je dolžan v osmih dneh obvestiti uporabnika.
Če uporabnik ugotovi, da stikalna ura ali sprejemnik mrežne tonske komande, ki krmili njegov dvotarifni števec, ne deluje, prehiteva ali zaostaja za več kot eno uro od srednjeevropskega časa oziroma zimskega ali letnega časa, je dolžan o tem obvestiti upravljalca omrežja.
Upravljalec omrežja mora nastaviti ali zamenjati stikalne ure ali sprejemnik mrežne tonske komande najkasneje v sedmih delovnih dneh po prejemu obvestila.
11. člen
Uporabnik mora zagotoviti, da so elektroenergetski objekti projektirani in izvedeni po veljavnih predpisih in standardih tako, da ne povzročajo motenj pri dobavi in uporabi električne energije in pri ravnanju z električnimi aparati in da je notranji priključek v brezhibnem tehničnem stanju.
Upravljalec omrežja mora ugotavljati motnje, ki jih drugim uporabnikom ali upravljalcem omrežja s svojim odjemom ali proizvodnjo električne energije povzročajo uporabniki priključeni na omrežje, na katerem upravljalec omrežja izvaja javno službo.
Upravljalec omrežja mora zahtevati od uporabnika odpravo motenj, če te prekoračijo vrednosti, določene po tej uredbi.
12. člen
Uporabnik mora takoj obvestiti upravljalca omrežja o okvari na svojih elektroenergetskih napravah, zlasti o okvari, ki lahko povzroči motnje v omrežju ali ogrozi varnost ljudi in premoženja.
III. PRIDOBITEV SOGLASJA ZA PRIKLJUČITEV
1. Način pridobitve soglasja za priključitev
13. člen
Novi odjemalci, ki želijo priključiti svoje objekte na elektroenergetsko omrežje, morajo od upravljalca omrežja pridobiti soglasje za priključitev.
Novo soglasje za priključitev je potrebno pridobiti tudi, če gre:
– spremembo priključne moči,
– spremembo ali rekonstrukcijo priključka,
– spremembo tehničnih karakteristik naprav uporabnika,
– priključitev dodatnih naprav,
– spremembo odjemne skupine pri tarifnih odjemalcih,
– združevanje več odjemnih mest v eno odjemno mesto,
– delitev odjemnega mesta in
– spremembo namena odjema električne energije.
Odločba, s katero upravljalec izda novo soglasje za priključitev, nadomesti prejšnje soglasje za priključitev.
14. člen
Vloga za izdajo soglasja za priključitev mora poleg podatkov o prosilcu vsebovati:
– naziv in mesto objekta,
– namen odjema električne energije,
– čas priključitve,
– konično moč,
– nazivno moč posameznih večjih porabnikov električne energije,
– režim rabe moči in energije,
– lokacijsko informacijo za nove objekte po predpisih o graditvi objektov,
– dokazilo o pravici razpolaganja z objektom, če le-ta ni vpisana v zemljiško knjigo,
– in druge tehnične podatke potrebne za izdajo soglasja.
15. člen
Upravljalec omrežja izda soglasje za priključitev, če so za to dane elektroenergetske in tehnične možnosti, ki jih določajo kratkostični tok, omrežna impedanca, kakovost napajanja ter možnosti priključitve naprav uporabnika brez ogrožanja zanesljivosti napajanja in nedopustnih povratnih vplivov na omrežje ob načrtovani obremenitvi in načinu obratovanja na prevzemno-predajnih mestih.
V postopku izdaje soglasja za priključitev mora upravljalec omrežja preveriti, če so pogoji v omrežju na obstoječem ali načrtovanem priključnem vozlišču zadostni za obratovanje omenjenih naprav. Novo priključene naprave ne smejo motiti obratovanja preostalih naprav uporabnikov omrežja in povzročati nesprejemljivih motenj.
Soglasje za priključitev lahko upravljalec izda, če lahko izda izjavo o skladnosti kakovosti napetosti ali če, ob neskladju kakovosti napetosti, z uporabnikom pred izdajo soglasja sklene pogodbo kakovosti električne napetosti.
16. člen
Soglasje za priključitev mora vsebovati:
– podatke o imetniku soglasja za priključitev,
– stično mesto, tj. mesto priključitve uporabnika na omrežje in vrsto priključka,
– nazivno napetost na prevzemno-predajnem mestu,
– priključno moč, tj. maksimalno moč, ki jo prenese priključno mesto,
– zahtevan faktor moči,
– podatke o parametrih omrežja, na katerega se bo uporabnik priključil, tj. maksimalna in minimalna kratkostična moč v razdelilni transformatorski postaji in zemeljskostični tok,
– vso opremo, ki jo je potrebno vgraditi ali obnoviti za izvedbo priključka,
– možnost odstopanja parametrov kakovosti električne energije, ki ne smejo presegati odstopanj določenih v tej uredbi ali v pogodbi o kakovosti električne energije,
– čas breznapetostnega stanja pri delovanju avtomatskega ponovnega vklopa (APV),
– izvedbo zaščitnih ukrepov v javnem elektroenergetskem omrežju,
– nazivni tok naprav za omejevanje toka naprav priključka,
– izvedbo obračunskih in kontrolnih meritev električne energije,
– izvedbo zaščitnih naprav na ločilnem mestu,
– naprave za izmenjavo podatkov s centrom vodenja upravljalca omrežja,
– osnovne in dodatne zaščitne ukrepe pred nevarno napetostjo dotika,
– izvedbo krmiljenega odjema, če ta obstaja,
– zaščito pred povratnim napajanjem za proizvajalce električne energije in lastnike zasilnih agregatov,
– ostale tehnične pogoje, ki obsegajo pomožne lastne vire energije, vrsto in porabnike zasilnega napajanja, prenos informacij in krmilnih signalov po omrežju,
– izjavo o kakovosti električne napetosti,
– odjemno skupino za tarifne odjemalce,
– trajanje veljavnosti soglasja za priključitev,
– trajanje priključitve za objekte priključene za določen čas,
– priključno mesto in predvideni čas priključitve,
– in druge potrebne tehnične podatke.
17. člen
Proizvajalec s proizvodno enoto, ki ima inštalirano moč večjo od 10 MW se sme priključiti na distribucijsko omrežje, če smiselno zadosti zahtevam, ki bi morale biti izpolnjene ob priključitvi na prenosno omrežje.
Izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka v postopku izdaje soglasja za priključitev ugotavlja upravljalec distribucijskega omrežja na podlagi mnenja upravljalca prenosnega omrežja.
18. člen
Za priključitev začasnih objektov po predpisih o graditvi objektov mora uporabnik pridobiti soglasje za priključitev za določen čas.
Soglasje iz prejšnjega odstavka velja največ eno leto. Upravljalec omrežja lahko na podlagi pisne vloge uporabnika soglasje za določen podaljša največ dvakrat, vsakokrat največ za eno leto.
19. člen
Upravljalec omrežja lahko zahtevo za izdajo soglasja za priključitev zavrne, če bi zaradi zagotovitve normalne oskrbe z električno energijo nastali nesorazmerno visoki stroški na obstoječem omrežju, razen če uporabnik plača tudi povečane stroške na obstoječem omrežju.
20. člen
Imetnik soglasja mora v dveh letih izpolniti vse zahteve iz izdanega soglasja za priključitev, ki so potrebne za priključitev, sicer soglasje preneha veljati, kar se v soglasju tudi navede.
Če imetnik soglasja gradi nov objekt, za katerega je po predpisih o graditvi objektov potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, mora v roku iz prejšnjega odstavka vložiti vlogo za gradbeno dovoljenje. Dokaz o vložitvi vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja mora imetnik soglasja posredovati izdajatelju soglasja pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena, sicer izdano soglasje za priključitev preneha veljati.
Rok iz prejšnjega odstavka lahko upravljalec omrežja na zahtevo uporabnika podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku soglasja predpisani za njegovo pridobitev. Zahtevo za podaljšanje soglasja za priključitev mora uporabnik podati najkasneje 30 dni pred potekom veljavnosti soglasja za priključitev, sicer mora pridobiti novo soglasje za priključitev.
21. člen
Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja iz razloga spremembe investitorja ali pravni promet z objektom v času med izdajo soglasja in priključitvijo, se soglasje za priključitev lahko prenese na pravnega naslednika, ki je pravna ali fizična oseba, ki dejavnost opravlja z istimi objekti, napravami ali napeljavami.
Novi uporabnik mora najkasneje v osmih dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi obvestiti upravljalca omrežja in o tem predložiti dokazila ter soglasje za priključitev objekta, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev
Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč, razen ko gre za nadomestno gradnjo na lokaciji v okviru istega nizkonapetostnega ali srednje napetostnega izvoda določene transformatorske postaje na distribucijskem omrežju ali razdelilne transformatorske postaje na prenosnem omrežju.
IV. PRIKLJUČITEV
22. člen
Po dokončnosti soglasja za priključitev in pred priključitvijo skleneta imetnik soglasja in izvajalec prenosa oziroma izvajalec distribucije pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
Uporabnik mora izvajalcu prenosa oziroma izvajalcu distribucije plačati ceno priključka, ki poleg neposrednih stroškov v zvezi s priključkom, ki jih nosi ta izvajalec, obsega tudi povprečne stroške priključevanja na omrežje, ki se upoštevajo pri določitvi cene za uporabo omrežij in jih določa Agencija za energijo v skladu s Prilogo I, ki je sestavni del te uredbe.
Rok in način plačila cene priključka se uredi s pogodbo o priključitvi.
23. člen
Če tarifni odjemalec zahteva spremembo obračunske moči ali odjemne skupine več kot enkrat v koledarskem letu, plača za tako spremembo povprečne stroške priključevanja, povečane za 20%.
24. člen
V pogodbi o priključitvi je potrebno urediti obveznost uporabnika, da omogoči pooblaščenim osebam upravljalca omrežja neoviran dostop do vseh delov zunanjega in notranjega priključka, do vseh delov inštalacije in do vseh naprav, če obstaja sum povzročanja motenj, sum nepravilnega delovanja zaščitnih naprav ali nekontroliranega odjema električne energije.
V isti pogodbi je potrebno tudi urediti obveznost uporabnika, da omogoči izvajalcu prenosa ali izvajalcu distribucije električne energije neoviran dostop na zemljišče, do delov objekta in naprav na katerih se izvajajo dela (oporišče, kabel, kabelska omarica, ozemljitev in zaščita s prenapetostnimi odvodniki), kot tudi v prostore, v katerih je nameščena transformacija in ter omogočiti izvedbo potrebnih del.
25. člen
Če v pogodbi o priključitvi ni drugače določeno, mora uporabnik poleg notranjega priključka nositi tudi stroške:
– izvedbe priključka na omrežje,
– izvedbe lastne transformatorske postaje in nadzemne ali kabelske priključne vode na srednji in visoki napetosti,
– rekonstrukcije zunanjega priključka in
– izvedbe priključka za rezervno napajanje.
Notranji in zunanji priključek sta last lastnika objekta v obsegu, v katerem ju je zgradil na svoje stroške.
26. člen
Priključitev elektroenergetskih objektov uporabnika na elektroenergetsko omrežje izvajalca dejavnosti prenosa ali distribucije lahko izvede le pooblaščeni predstavnik upravljalca omrežja.
Imetnik priključka mora najmanj osem dni pred začetkom del na spremembah ali rekonstrukciji priključka obvestiti o tem izvajalca dejavnosti prenosa ali distribucije. izvajalcu dejavnosti prenosa ali distribucije morata imetnik priključka in izvajalec del omogočiti nadzor nad deli na priključku.
27. člen
Po pridobitvi soglasja za priključitev mora uporabnik od upravljalca omrežja pridobiti potrditev projektne rešitve za priključitev na omrežje v okviru tipizacije omrežnih priključkov.
Projektno rešitev za priključitev na omrežje lahko izdela izvajalec prenosa, izvajalec distribucije električne energije ali usposobljena projektantska organizacija.
Tipizacijo omrežnih priključkov, ki so standardizirani, zagotovi izvajalec prenosa ali izvajalec distribucije električne energije.
28. člen
Po izdelanem priključku, izpolnitvi pogojev iz soglasja za priključitev in sklenjeni pogodbi o priključitvi uporabnik zaprosi upravljalca omrežja za priključitev. Če je za objekt po predpisih o graditvi objektov potrebno gradbeno dovoljenje, je dovoljeno priključiti objekt le, če je gradbeno dovoljenje za ta objekt dokončno. Na podlagi zahteve za priključitev upravljalec omrežja naloži izvajalcu prenosa ali izvajalcu distribucije električne energije pregled priključka glede izpolnjevanja tehničnih ter drugih pogojev, določenih v soglasju za priključitev in v Prilogi II, ki je sestavni del te uredbe.
Če priključek ob pregledu ne izpolnjuje tehničnih pogojev za priključitev, ali če gre za odstopanje od pogojev, določenih v soglasju za priključitev, upravljalec omrežja pred priključitvijo naloži uporabniku izvedbo dodatnih ukrepov, ki jih mora utemeljiti.
Pregled izvedenih dodatnih ukrepov iz prejšnjega odstavka zaračuna upravljalec omrežja uporabniku po objavljenem ceniku na podlagi dejanskih stroškov.
Ko priključek izpolnjuje vse zahteve, predpisane v soglasju za priključitev, mora izvajalec prenosa ali izvajalec distribucije električne energije na zahtevo upravljalca omrežja uporabnika najkasneje v osmih dneh priključiti na omrežje.
29. člen
Skladnost naprav uporabnika s karakteristikami, določenih s pogodbo sklenjeno med uporabnikom in upravljalcem omrežja, preizkusi upravljalec omrežja pred priključitvijo uporabnika na omrežje.
Po priključitvi uporabnika na omrežje ima upravljalec omrežja pravico kadarkoli preveriti skladnost naprav uporabnika ter skladnost velikosti in vrste obremenitve določenih s pogodbo iz prejšnjega odstavka.
30. člen
Obvezni sestavni del zaprosila za priključitev naslednjih elektroenergetskih objektov:
– brez proizvodnje ali prenosa električne energije s priključno močjo nad 5 MW,
– za proizvodnjo električne energije
so obratovalna navodila. Vsebino obratovalnih navodil določajo navodila o sistemskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omrežja in distribucijskega omrežja za električno energijo.
31. člen
Na uporabnikove elektroenergetske naprave ni dovoljeno brez soglasja upravljalca omrežja priključevati elektroenergetskih naprav drugih uporabnikov.
32. člen
Uporabnik lahko zahteva od upravljalca omrežja, da njegov priključek odklopi od omrežja za določen čas, ki ni daljši od treh let. Stroške ponovne priključitve na omrežje plača uporabnik omrežja.
Uporabnik, ki je od upravljalca omrežja zahteval odklop, daljši od treh let in je bil na podlagi tega tudi odklopljen, mora pred ponovno priključitvijo na omrežje zaprositi za novo soglasje za priključitev.
Ko uporabnik zahteva odklop od omrežja, ga je upravljalec omrežja dolžan opozoriti na določbo tega člena.
33. člen
Izvajalec prenosa ali izvajalec distribucije električne energije in uporabnik se lahko v pogodbi o priključitvi dogovorijo z ustreznim poslom, da investitorjev zunanji priključek kot tudi oprema merilnega mesta kot del notranjega priključka uporabnikovega objekta, postane last izvajalca, če so priključek in naprave tehnično ustrezne.
34. člen
Izvajalec prenosa ali izvajalec distribucije električne energije in uporabnik v pogodbi o priključitvi uredijo obveznost uporabnika, da dovoli priključevanje novih uporabnikov na svoj zunanji priključek in pogoje, pod katerimi to dovoli (povračilo dela cene priključka in podobno).
Če uporabnik ne dovoli priključevanja novih uporabnikov na svoj zunanji priključek, se v pogodbi o priključitvi ne sme dogovoriti, da zunanji priključek ostane v lasti uporabnika.
35. člen
Če zunanji priključek ne postane last izvajalca prenosa ali izvajalca distribucije električne energije, mora uporabnik pred priklopom na omrežje, z izvajalcem registriranim za dejavnost s katero se izvaja vzdrževanje omrežij, skleniti pogodbo, s katero se dogovorita o vzdrževanju zunanjega priključka.
36. člen
Stroške vzdrževanja notranjega in zunanjega priključka nosi lastnik priključka, če pogodba, sklenjena med uporabnikom in izvajalcem prenosa ali izvajalcem distribucije, ne določa drugače.
37. člen
Imetnik priključka lahko priključek prenese na drugo osebo le s pravnim poslom, s katerim prenese lastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je priključek.
Če imetnik priključka prenese na drugo osebo lastninsko pravico le glede dela nepremičnine, na kateri je priključek, se priključek deloma ali v celoti prenese na drugo osebo le, če se tako dogovorita v pogodbi o prenosu lastninske pravice imetnik priključka in novi lastnik.
V. ZAŠČITA IN ZAŠČITNE NAPRAVE
38. člen
Zaščita elektroenergetskih objektov uporabnika in zaščita omrežja morata biti med seboj tehnično usklajeni. Tehnično usklajenost preverja upravljalec omrežja.
V soglasju za priključitev upravljalec omrežja določi karakteristike in vrste zaščitnih naprav uporabnika ter njihovo nastavitev. Ob spremembah v omrežju mora uporabnik upoštevati zahteve upravljalca omrežja glede nastavitve zaščitne opreme. Pri spremembah na svojih napravah in pri posodobitvah zaščitne opreme mora uporabnik prav tako upoštevati navodila upravljalca omrežja.
Uporabnik je dolžan vzdrževati in obnavljati zaščitne naprave ves čas, ko je uporabnikov objekt priključen na omrežje.
Uporabnikove zaščitne naprave morajo biti izvedene tako, da se ob okvarah selektivno odklopi od omrežja samo okvarjeni del in pri tem povzroči čim manj motenj v preostalem omrežju.
39. člen
Upravljalec omrežja je dolžan v soglasju za priključitev določiti uporabniku podatke o jakosti pričakovanega toka zemeljskega stika in toka kratkega stika na uporabnikovem priključku.
Upravljalec omrežja je dolžan sporočiti uporabniku povečano jakost toka zemeljskega stika in povečano jakost toka kratkega stika na uporabnikovem priključku, če te vrednosti presegajo vrednosti, za katere so zaščita in naprave na priključku dimenzionirane. Uporabnik je dolžan svoje naprave prilagoditi na spremenjene parametre obratovanja omrežja na svoje stroške.
40. člen
Upravljalec omrežja in uporabnik sporazumno izbirata vrste prenapetostne zaščite na svojih elektroenergetskih objektih, zlasti glede usklajevanja nivoja izolacije. Če ne pride do sporazuma, o tem dokončno odloči upravljalec.
41. člen
Zalivko z zaščitne naprave na prevzemno-predajnem mestu električne energije sme odstraniti le za to pooblaščeni delavec izvajalca prenosa ali distribucije električne energije na zahtevo upravljalca omrežja.
42. člen
Zahteve za zaščitne naprave posameznih vrst uporabnikov so podrobneje določene v Prilogi III, ki je sestavni del te uredbe.
VI. ODJEM ALI ODDAJA ENERGIJE
1. Splošne določbe
43. člen
Proizvajalec lahko oddaja električno energijo v omrežje, upravičeni odjemalec pa jo odjema iz omrežja le, če imata sklenjeno pogodbo o dostopu do omrežja z upravljalcem omrežja in pogodbeno urejeno izravnavo odstopanj od načrtovanega odjema oziroma dobave električne energije. Pogodba o dostopu do omrežja se lahko sklene največ za dogovorjen čas trajanja prodaje dogovorjen v pogodbi o prodaji električne energije.
Tarifni odjemalec lahko odjema električno energijo iz omrežja, če ima sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije za nedoločen ali določen čas z dobaviteljem tarifnim odjemalcem.
44. člen
Sistemski proizvajalci so tisti proizvajalci električne energije, ki morajo na zahtevo upravljalca omrežja sodelovati pri zagotavljanju sistemskih storitev regulacija frekvence (najmanj na nivoju primarne regulacije frekvence), kjer ponudijo svoje rezerve delovne moči in regulacijo napetosti in so praviloma priključeni na 110, 220 ali 400 kV omrežje.
Pogoje za zagotavljanje teh sistemskih storitev določi upravljalec omrežja v soglasju za priključitev v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
45. člen
Proizvajalci se lahko v okviru tehničnih možnosti v pogodbi o dostopu do omrežja dogovorijo z upravljalcem omrežja o zagotavljanju ostalih sistemskih storitev in sicer:
– pokrivanje odstopanj dejanskih izmenjav delovnih moči regulacijskega območja od načrtovanih vrednosti (na izravnalnem trgu),
– razbremenjevanje omrežja,
– zagotavljanje rezerv jalove moči za regulacijo napetosti omrežnih vozlišč,
– zagon agregata brez zunanjega napajanja.
46. člen
Odjemalci in nesistemski proizvajalci lahko sodelujejo pri izvajanju sistemskih storitev, kot so:
– regulacija napetosti: uporabniki so dolžni poskrbeti za kompenzacijo jalove energije. Pogoje kompenzacije določa upravljalec omrežja tako, da je na ustreznih napetostnih nivojih ali prevzemno-predajnih mestih zagotovljena napetost v predpisanih mejah;
– podfrekvenčno razbremenjevanje: upravljalec omrežja pri omejevanju večjih motenj ali podfrekvenčnem razbremenjevanju sistema odjemalce avtomatsko in selektivno odklaplja od omrežja;
– razbremenjevanje elektroenergetskega sistema v kriznem stanju, ko elektroenergetski sistem še deluje povezano ob isti frekvenci, vendar je nujno zmanjšati odjem in upravljalec omrežja zato selektivno odklaplja odjemalce od omrežja, da bi dosegel stabilizacijo obratovanja sistema.
2. Prekinitev odjema ali oddaje
47. člen
Uporabniku se lahko prekine odjem ali oddaja z odklopom ali drugim ustreznim ukrepom v skladu s predpisi.
48. člen
Upravljalec omrežja sme na predlog izvajalca prenosa ali distribucije električne energije začasno prekiniti odjem ali oddajo zaradi:
– rednega ali izrednega vzdrževanja,
– pregledov ali remontov,
– preizkusov ali kontrolnih meritev,
– širitve omrežja.
49. člen
Za načrtovano prekinitev odjema ali oddaje morata upravljalec omrežja in izvajalec prenosa ali izvajalec distribucije električne energije izbrati čas, ki najmanj prizadene uporabnika oziroma uporabnike.
Upravljalec omrežja mora v tem primeru o načrtovani prekinitvi odjema ali oddaje pravočasno obvestiti uporabnika v pisni obliki, če gre za širši krog uporabnikov pa s pomočjo sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
Če upravljalec o načrtovani prekinitvi odjema ali oddaje ne obvesti uporabnikov, se taka prekinitev obravnava kot nenačrtovana prekinitev odjema ali oddaje.
50. člen
Upravljalec omrežja lahko uporabniku po predhodnem pisnem opozorilu prekine odjem ali oddajo, če ta v roku, določenem v opozorilu, ne izpolni svoje obveznosti, v naslednjih primerih:
1. če uporabnik moti odjem drugim odjemalcem in oddajo drugim proizvajalcem,
2. če uporabnik odreče ali onemogoči pooblaščenim osebam upravljalca omrežja ali izvajalca prenosa ali distribucije električne energije dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav ter do energetskih naprav in napeljav uporabnika, kadar obstaja sum, da te naprave ali napeljave povzročajo motnje,
3. če uporabnik onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če odjema električno energijo brez zahtevanih ali dogovorjenih in predpisanih merilnih naprav ali mimo njih,
4. če dobavitelj tarifnim odjemalcem to zahteva za svojega tarifnega odjemalca, ki ne plača dobavljene električne energije v roku,
5. če uporabnik ne plača nadomestila za uporabo omrežja ali stroškov izravnave odstopanj v roku zapadlosti računa,
6. če uporabnik odjema ali oddaja električno energijo brez pogodbe o dostopu ali pogodbe o odjemu,
7. če uporabnik ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave ali napeljave ali odjemalci,
8. če uporabnik brez soglasja upravljalca omrežja priključi na omrežje svoje elektroenergetske naprave ali napeljave, ali če omogoči preko svojih elektroenergetskih naprav priključitev elektroenergetskih naprav drugih uporabnikov.
51. člen
Upravljalec omrežja uporabniku prekine odjem ali oddajo brez predhodnega opozorila:
1. če uporabnik z obratovanjem svojih elektroenergetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje.
2. če odjemalec ob pomanjkanju električne energije ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema električne energije iz omrežja.
52. člen
Upravljalec omrežja je dolžan uporabniku na njegove stroške ponovno omogočiti odjem ali oddajo, ko prenehajo vzroki prekinitve odjema ali oddaje po tej uredbi, najkasneje v treh dneh po plačilu stroškov odklopa in ponovnega priklopa.
53. člen
Upravljalec omrežja, ki je uporabniku prekinil odjem ali oddajo v nasprotju z določili Energetskega zakona in te uredbe, mora v roku 24 ur na svoje stroške znova priključiti uporabnikove elektroenergetske naprave in napeljave na omrežje, računajoč od takrat, ko se ugotovi, da je bila prekinitev odjema ali oddaje izvedena v nasprotju z določili te uredbe in Energetskega zakona.
3. Dostop do omrežja
54. člen
Dostop do omrežja lahko poteka le preko prevzemno-predajnega mesta med omrežjem in elektroenergetskimi napravami uporabnika. Upravičen odjemalec ali proizvajalec uveljavlja dostop do omrežja z zahtevo upravljalcu omrežja za dostop do omrežja. V zahtevi mora biti navedena količina električne energije in konična moč odjema ali oddaje električne energije, ki jo bo uporabnik prejemal ali oddajal preko posameznega prevzemno-predajnega mesta ter čas trajanja pogodb o prodaji in nakupu električne energije.
Moč, ki se prenaša v okviru dostopa do omrežja, ne sme presegati priključne moči na posameznem prevzemno-predajnem mestu, določeno v soglasju za priključitev.
55. člen
Upravljalec omrežja preveri izvedljivost prijavljenega dostopa v skladu s predpisi, ki se nanašajo na upravljalca prenosnega omrežja, upravljalca distribucijskega omrežja in organizatorja trga. Na podlagi teh podatkov upravljalec omrežja dostop dovoli ali zavrne.
56. člen
Dostop je dovoljen, če do izteka roka za dovolitev ali zavrnitev dostopa, ki ga določa uredba, ki ureja sistemsko obratovanje prenosnega sistema, uporabnik ni bil obveščen o zavrnitvi.
Ko upravljalec omrežja potrdi dostop, je pogodba o dostopu do omrežja veljavna za prenos energije v količinah in diagramu iz prijave.
Če upravljalec na podlagi rezultatov preverjanja zavrne dostop po določilih te uredbe, mora o tem pisno obvestiti prijavitelja dostopa in v tem navesti razloge za zavrnitev.
57. člen
Če upravičeni odjemalec ne prijavlja voznih redov v okviru pogodbe o dostopu sam, mora ob zamenjavi dobavitelja ali zastopnika upravljalcu omrežja dostaviti novo pooblastilo.
58. člen
Upravičen odjemalec ali proizvajalec, priključen na omrežje, pridobi pravico do dostopa do omrežja s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja. Pogoj za sklenitev pogodbe o dostopu do omrežja je ena ali več pogodb o prodaji in nakupu električne energije, od katerih mora vsaj ena urejati odstopanja v skladu z določili Pravilnika o načinu obračunavanja odstopanj oddaje in odjema električne energije od voznih redov (Uradni list RS št. 83/02). Pogodba o dostopu mora biti sklenjena pravočasno glede na roke za prijavo, ki jih določajo predpisi iz 54. člena te uredbe.
59. člen
Pogodbo o dostopu do omrežja lahko v imenu uporabnika sklene tudi trgovec, posrednik ali zastopnik po pooblastilu uporabnika. Pooblastilo uporabnika trgovcu ali zastopniku je potrebno predložiti upravljalcu omrežja pred ali hkrati z zahtevo za dostop do omrežja.
60. člen
Upravljalec omrežja in uporabnik morata skleniti novo pogodbo pravočasno glede na predpise, ki urejajo delovanje upravljalca prenosnega in upravljalca distribucijskega omrežja.
Nesklenitev pogodbe se šteje kot zavrnitev dostopa po 88. členu Energetskega zakona.
V primeru nesklenitve nove pogodbe o dostopu se za čas od prenehanja veljavnosti pogodbe do odločitve Agencije za energijo Republike Slovenije upoštevajo določila stare pogodbe o dostopu z izjemo spremembe cen iz cenika za obračun nadomestila za uporabo omrežja v okviru tehničnih omejitev v omrežju oziroma v skladu z mednarodnimi sporazumi in dogovori.
61. člen
Pogodba o dostopu do omrežja mora zlasti vsebovati:
– navedbo pogodbenih strank,
– količino električne energije in konično moč odjema ali oddaje električne energije po vsaki pogodbi o dobavi električne energije za vsako prevzemno-predajno mesto,
– šifro upravičenega odjemalca, proizvajalca, trgovca ali zastopnika, pod katero prijavi prenos električne energije za vsako prevzemno-predajno mesto,
– seznam prevzemno-predajnih mest z navedbo priključne moči,
– izjavo o kakovosti električne napetosti,
– obvezo upravičenega odjemalca ali proizvajalca, da bo po odobritvi prenosa vse sklenjene bilateralne pogodbe evidentiral pri organizatorju trga z električno energijo,
– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih podatkov,
– način obračunavanja nadomestila za uporabo omrežja, ki vključuje omrežnino, sistemske storitve in dodatke,
– način zagotavljanja in obračuna sistemskih storitev, ki jih upravljalec omrežja kupi od upravičenega odjemalca ali proizvajalca, razen če se obračun sistemskih storitev ne določi s posebno pogodbo med uporabnikom in upravljalcem omrežja,
– opis razlogov, zaradi katerih sme upravljalec omrežja zavrniti prijavo prenosa ali prekiniti dostop do omrežja,
– obvezo upravljalca omrežja, da bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od upravičenega odjemalca ali proizvajalca, uporabljal le za namene, vezane na dostop do omrežja in jih ne bo posredoval tretjim strankam,
– način razreševanja sporov,
– način poročanja uporabnika o proizvodnji lastnih proizvodnih virov upravljalcu omrežja za potrebe obračuna in elektroenergetskih inšpekcij,
– način poročanja kvalificiranega proizvajalca upravljalcu omrežja o svoji proizvodnji, lastni porabi in prodaji električne energije za potrebe obračuna in pristojnih inšpekcij,
– datum sklenitve in čas veljavnosti pogodbe,
– pogoji podaljšanja pogodbe in odpovedni rok.
62. člen
Poleg razlogov pogodbenega prava preneha pogodba o dostopu veljati tudi v naslednjih primerih:
1. če uporabnik pisno obvesti upravljalca omrežja o odstopu od pogodbe s sedem dnevnim odpovednim rokom;
2. če upravljalec omrežja odstopi od pogodbe iz razlogov, določenih v sistemskih obratovalnih navodili;
3. ob prenehanju veljavnosti pogodbe o prodaji in nakupu električne energije; če uporabnik z eno pogodbo o dostopu uveljavlja dostop do omrežja za več pogodb o prodaji in nakupu električne energije je ob prenehanju veljavnosti ene pogodbe o prodaji in nakupu električne energije potrebno spremembo upoštevati tudi v pogodbi o dostopu; pogodba o dostopu v tem primeru ostaja veljavna v količinah veljavnih pogodb o prodaji in nakupu električne energije;
4. ob spremembi imetnika priključka.
63. člen
Uporabnik je dolžan pisno sporočiti upravljalcu omrežja spremembo imena, naziva in prebivališča (sedeža) najkasneje v 8 dneh po nastali spremembi, kar se označi v obstoječi pogodbi o dostopu.
Če uporabnik ne upošteva določil iz prvega odstavka tega člena, mu je upravljalec omrežja upravičen zaračunati stroške, ki mu jih je uporabnik s takim ravnanjem povzročil.
4. Pogodba o dobavi tarifnim odjemalcem (dobavna pogodba)
64. člen
Dobavne pogodbe s tarifnimi odjemalci se sklepajo praviloma za nedoločen čas, razen če tarifni odjemalec ne zahteva drugače ali če ima tarifni odjemalec soglasje za priključitev za določen čas.
Dobavna pogodba se sklene največ za dobo veljavnosti soglasja za priključitev za določen čas.
Za eno prevzemno-predajno mesto se lahko za isto obdobje sklene le eno dobavno pogodbo.
65. člen
Dobavna pogodba mora vsebovati:
– splošne podatke o pogodbenih strankah,
– prevzemno-predajno mesto in priključek z navedbo priključne moči,
– odjemno skupino tarifnega odjemalca,
– izjavo o kakovosti električne napetosti,
– predviden letni odjem električne energije,
– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih podatkov,
– način obračunavanja odjema električne energije in nadomestila za uporabo omrežja,
– obvezo dobavitelja tarifnim odjemalcem, da bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od tarifnega odjemalce, uporabljal le za namene, vezane na dobavo električne energije in dostop do omrežja in jih ne bo posredoval tretjim strankam,
– način razreševanja sporov,
– datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe, če se dobavna pogodba sklepa za določen čas.
66. člen
Poleg razlogov pogodbenega prava preneha dobavna pogodba veljati tudi v naslednjih primerih:
1. če tarifni odjemalec pisno obvesti dobavitelja tarifnim odjemalcem o odstopu od pogodbe s 7 dnevnim odpovednim rokom, razen če ni v pogodbi določen drugačen odpovedni rok,
2. če dobavitelj tarifnim odjemalcem odstopi od pogodbe v primerih, ki jih določajo veljavni predpisi,
3. ob spremembi imetnika priključka.
67. člen
Tarifni odjemalec je dolžan pisno sporočiti dobavitelju tarifnim odjemalcem spremembo imena, naziva in prebivališča (sedeža) najkasneje v osmih dneh po nastali spremembi.
Dobavna pogodba za skupne prostore v večstanovanjski hiši ne preneha veljati ob zamenjavi upravnika večstanovanjske hiše, če se s tem strinjajo lastniki delov stavbe ter novi upravnik. V tem primeru novi upravnik hiše izjavi, da se z obstoječo pogodbo strinja in da upravljalcu omrežja na voljo svoje podatke, ki jih upravljalec omrežja zahteva ob sklenitvi dobavne pogodbe.
VII. MERILNE NAPRAVE
68. člen
Merilne naprave uporabnika morajo biti tehnološko usklajene z merilnim sistemom upravljalca omrežja, kar predpiše upravljalec omrežja v soglasju za priključitev.
Pri številu priključnih mest večjem od enega, se za vsako priključno mesto uporabi lasten števec.
Merilne in števčne naprave morajo omogočati odbiranje vseh številčnih in merilnih vrednosti uporabniku in upravljalcu omrežja enako. Upravljalec omrežja mora zagotoviti uporabnikom pogodbeno določen dostop do merilnih mest in merilnih podatkov ter mu omogočiti odbiranje merilnih naprav na tak način, da uporabnik pri tem ne more spreminjati merilnih podatkov.
69. člen
Upravljalec omrežja v soglasju za priključitev določi vrsto, tip in razred točnosti merilnih in krmilnih naprav ter mesto in način njihove namestitve.
70. člen
Stroške nakupa, namestitve, izredne zamenjave in popravila merilnih naprav, merilnih transformatorjev, stikalnih ur in sprejemnikov mrežne tonske komande plača uporabnik.
Stroške zamenjave zaradi žigosanja in stroške žigosanja električnih števcev in pripadajoče merilne opreme plača upravljalec omrežja.
71. člen
Če upravljalec distribucijskega omrežja, dobavitelj tarifnim odjemalcem ali tarifni odjemalec ugotovi, da stikalna ura ali sprejemnik mrežne tonske komande nepravilno deluje, jo je izvajalec distribucije električne energije dolžan na zahtevo upravljalca omrežja dati v popravilo ali nadomestiti z novo uro ali sprejemnikom mrežne tonske komande na stroške lastnika.
72. člen
Dostop do merilnih naprav, merilnih transformatorjev, stikalnih ur, naprav za omejevanje toka, stikalne plošče in drugih naprav pri upravičenem odjemalcu se določi v pogodbi o priključitvi.
Merilne naprave, ki jih vgrajujejo novi uporabniki, se morajo vgraditi na vidno in od upravljalca omrežja pooblaščenim osebam stalno dostopno mesto.
73. člen
Merilne naprave, merilni transformatorji, stikalne ure, naprave za omejevanje toka, stikalne plošče in druge naprave pri uporabniku, preko katerih se lahko vpliva na obračun električne energije, morajo biti opremljene z zalivko upravljalca omrežja in zaklenjene s ključavnico upravljalca omrežja.
74. člen
Uporabnik odgovarja za poškodbe in izgubo merilnih in krmilnih naprav, odstranitev zalivke in poškodb merilno-priključnih omaric, ki so sestavni del notranjega ali zunanjega priključka, če je v njegovi lasti ali posesti.
Uporabnik je dolžan obvestiti upravljalca omrežja takoj, ko ugotovi poškodbo ali izgubo merilnih ali krmilnih naprav, odstranitev zalivke ali poškodb merilno-priključnih omaric, nameščenih pri uporabniku.
75. člen
Upravljalec omrežja ima pravico preveriti ustreznost merilnih naprav pred njihovo uporabo in po potrebi opraviti občasne tehnične kontrole teh naprav.
Uporabnik lahko zahteva od upravljalca omrežja kontrolni pregled obračunskih merilnih naprav, če sumi, da ne registrirajo pravilno porabljene energije oziroma moči. Če se pri kontrolnem pregledu ugotovi, da so imele obračunske merilne naprave pri registriranju odjema električne energije napake večje od tistih, kot bi jih po veljavnih predpisih smele imeti, nosi upravljalec omrežja stroške za njihovo demontažo, pregled in umerjanje ter ponovno montiranje. Če se ugotovi, da se gibljejo napake v dovoljenih mejah, nosi stroške montaže, demontaže in kontrolnega pregleda uporabnik.
76. člen
Uporabniki prenosnega omrežja morajo imeti merilne naprave za merjenje delovne in jalove energije ter delovne in jalove moči.
Glavna merilna mesta pri odjemalcih na prenosnem omrežju morajo biti izvedena na primarni strani transformatorjev, kontrolna merilna mesta pa na sekundarni strani transformatorjev 110/x kV ali v vodnih poljih, kjer pomeni x napetost sekundarnih sponk transformatorja.
Glavna merilna mesta pri proizvajalcih na prenosnem omrežju morajo biti izvedena na visokonapetostni strani energetskega transformatorja. Na vodih za oddajo električne energije v prenosno omrežje morajo biti nameščene naprave za kontrolno merjenje delovne in jalove energije.
Na merilnih mestih proizvajalca mora biti vgrajen števec, ki omogoča odbiranje delovne in jalove energije v obeh smereh.
77. člen
Merilne naprave na prevzemno-predajnih mestih pri uporabnikih s priključno močjo nad 41 kW morajo biti izvedene tako, da se zagotavlja:
– merjenje in registracijo 15-minutnih vrednosti delovne in jalove energije,
– lokalni prikaz obračunskih vrednosti in
– daljinski prenos podatkov do upravljalca omrežja.
Upravljalec distribucijskega omrežja pri odjemalcih do vključno 41 kW zaradi njihovega majhnega odjema praviloma meri le električno energijo.
78. člen
Odjemalec, ki se na eni lokaciji in iz ene transformatorske postaje napaja preko več priključkov in ima več merilnih mest ter želi urediti sumarno merjenje električne energije in konične obremenitve, mora merilna mesta opremiti v skladu s tehničnimi zahtevami, ki jih v soglasju za priključitev določi upravljalec omrežja.
79. člen
Značilnosti merilnih naprav za posamezno vrsto uporabnikov podrobneje določa Priloga IV, ki je sestavni del te uredbe.
VIII. MERJENJE DOBAVLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE
1. Splošno
80. člen
Dobavljena in prevzeta električna energija (delovna in jalova) ter delovna moč se merijo z ustreznimi merilnimi napravami, ki morajo ustrezati zakonskim predpisom in pogojem iz soglasja za priključitev.
Upravljalec omrežja po uradni dolžnosti preveri ustreznost merilnih naprav pred njihovo uporabo in opravlja občasne tehnične kontrole teh naprav.
Merilne naprave morajo imeti pri priključitvi na omrežje merilni žig, ki ni starejši od enega leta.
81. člen
Pri obračunavanju se obračunska delovna moč, prevzeta delovna energija in prekomerno prevzeta jalova energija zaokrožujejo na cela števila v kilovatih (kW), kilovatnih urah (kWh) in kilovarskih urah (kvarh).
82. člen
Števčne stikalne ure za preklop tarif dvotarifnih števcev električne energije, ki niso opremljene s sprejemnikom mrežne tonske komande, so stalno nastavljene po srednjeevropskem času in se ob prehodu med poletnim in zimskim časom ne prestavljajo.
Upravljalec omrežja mora ob prehodu med poletnim in zimskim časom ustrezno krmiliti števčne stikalne ure za preklop tarif dvotarifnih števcev električne energije, ki so opremljene s sprejemnikom mrežne tonske komande.
83. člen
Če uporabnik zahteva dodatno odbiranje merilnih naprav, ali ima pri odbiranju stanj merilnih naprav višje zahteve, kot jih za uporabnika predpisuje upravljalec omrežja, mu ima upravljalec omrežja pravico zaračunati dodatne stroške odbiranja merilnih naprav po objavljenem ceniku, glede na dejansko nastale stroške.
84. člen
Če se ugotovi, da so zaradi okvar ali napak brez krivde uporabnika merilne naprave nepravilno merile obračunske količine, se na podlagi razpoložljivih podatkov sporazumno določi izpadlo meritev za čas od zadnjega umerjanja merilne naprave, vendar za največ 12 mesecev nazaj, do dneva ugotovitve nepravilnosti. Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je uporabnik porabljal električno energijo v času, ko so merilne naprave nepravilno merile obračunske količine.
V primeru nepravilne meritve moči, se ta določi posredno, na podlagi izmerjene električne energije in povprečnih obratovalnih ur.
Pri uporabnikih z dvotarifnim merjenjem električne energije se odjem električne energije določi tako, kot jo je izmeril števec, če merilni del števca deluje brezhibno.
85. člen
Če ne pride do sporazumne poprave obračunskih količi iz prejšnjega člena, se poprava izvede tako, da se vrednosti količin za razdobje, v katerem posamezne merilne naprave niso pravilno merile, določi na podlagi srednjih vrednosti posameznih količin v zadnjem obračunskem obdobju pred nastankom okvare in prvim obračunskim obdobjem po odpravi okvare.
2. Merjenje za tarifne odjemalce
86. člen
V dobavni pogodbi se uredi obveznost tarifnega odjemalca, da upravljalcu distribucijskega omrežja omogoči brezplačen in neoviran dostop do merilnih naprav zaradi odbiranja stanja električnega števca.
Če upravljalec distribucijskega omrežja ni mogel odbrati stanja števca električne energije, mu je tarifni odjemalec dolžan na podlagi obvestila upravljavca distribucijskega omrežja javiti pravilen odbirek v skladu s to uredbo in v roku, ki ga določi upravljalec distribucijskega omrežja.
Če tarifni odjemalec upravljalcu distribucijskega omrežja ni omogočil dostopa po prvem odstavku tega člena ali če je dostavljal napačne odbirke po drugem odstavku tega člena, lahko upravljalec distribucijskega omrežja zahteva prestavitev merilnih naprav na dostopno mesto.
87. člen
Tarifni odjemalec lahko na svojo željo ali na zahtevo upravljalca distribucijskega omrežja pisno sporoči upravljalcu omrežja odbirke električnih števcev vključno z datumom odbirkov.
Upravljalec distribucijskega omrežja lahko sporočene odbirke preveri.
88. člen
Tarifnim odjemalcem, ki imajo letno, večmesečno ali mesečno obračunsko obdobje, upravljalec distribucijskega omrežja ob spremembi cene električne energije, ki ne sovpada z zaključkom obračunskega obdobja, ne odbira električnih števcev.
89. člen
Upravljalec distribucijskega omrežja izračuna tarifnim odjemalcem dobavljeno električno energijo z linearno interpolacijo v sorazmerju s številom dni veljavnosti posameznih tarifnih postavk med dvema odbirkoma na začetku in koncu obračunskega obdobja ali na podlagi sporočenih odbirkov, v petih delovnih dneh od dneva objave poziva za sporočilo odbirka v sredstvih javnega obveščanja.
3. Merjenje za upravičene odjemalce
90. člen
Upravičeni odjemalec je dolžan upravljalcu omrežja omogočiti brezplačen in neoviran dostop do merilnih naprav. Odbirke merilnih naprav upravljalec omrežja posreduje prodajalcu, s katerim ima upravičeni odjemalec sklenjeno pogodbo o prodaji in nakupu električne energije in upravičenemu odjemalcu, če to zahteva ali če tako določa pogodba o dostopu do omrežja.
Upravičen odjemalec in njegov prodajalec se lahko v pogodbi o dobavi električne energije dogovorita, da ima pravico do preverjanja odbirkov merilnih naprav tudi prodajalec.
91. člen
Odbiranje merilnih naprav upravičenega odjemalca z merilnimi napravami za registracijo 15 minutnega odjema, ki ima daljinsko odbiranje, poteka periodično (sproti, dnevno, tedensko, mesečno) in se registrira pri upravljalcu omrežja.
Upravičenemu odjemalcu brez merilne naprave za merjenje in registracijo 15 minutnega odjema upravljalec omrežja odbira števce mesečno v prvih petih delovnih dneh posameznega meseca.
92. člen
Če upravičeni odjemalec sodeluje na trgu sistemskih storitev, mora upravljalec omrežja zagotoviti odbiranje parametrov teh storitev.
V zagotavljanju sistemskih storitev sodelujejo le upravičeni odjemalci, ki so opremljeni z merilnimi napravami skladno s 77. členom te uredbe.
93. člen
Ob zamenjavi prodajalca električne energije mora upravljalec omrežja odbrati stanje vseh merilnih naprav upravičenega odjemalca. Te odbirke upravljalec omrežja posreduje tako staremu kot tudi novemu prodajalcu.
Stari in novi prodajalec imata pravico primerjati odbrano in dejansko stanje merilnih naprav.
Podrobnejše postopke ob zamenjavi prodajalca ureja pogodba o prodaji in nakupu električne energije med upravičenim odjemalcem in njegovim prodajalcem.
4. Predplačilni števci električne energije
94. člen
Prodajalec in dobavitelj tarifnim odjemalcem svojim odjemalcem lahko omogočita obračun električne energije po predplačilnih števcih.
Stroške nabave števca in njegove namestitve nosi tisti, ki je to zahteval. Namestitev predplačilnega števca izvede izvajalec distribucije električne energije.
95. člen
Prodajalec in dobavitelj tarifnim odjemalcem morata zagotoviti hitro in nemoteno polnjenje predplačilnega števca svojim odjemalcem.
Prodajalec, dobavitelj tarifnim odjemalcem in upravljalec omrežja niso odgovorni za prekinitev dobave, do katere pride zaradi izpraznjenega predplačilnega števca.
IX. OBRAČUN IN NAČIN ZARAČUNAVANJA IN PLAČEVANJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
96. člen
Za tarifne odjemalce se električna energija obračunava po tarifnemu sistemu za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema Slovenije in veljavnih tarifnih postavkah. Tarifnim odjemalcem se na istem računu obračuna tudi nadomestilo za uporabo omrežja po predpisih o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za določitev stroškov.
V računu morata biti ločeno prikazana najmanj znesek za porabljeno električno energijo in nadomestilo za uporabo omrežja.
97. člen
Dobavitelj tarifnim odjemalcem električne energije določi tarifnim odjemalcem obračunsko obdobje in število obrokov za plačevanje električne energije.
Če tarifni odjemalec sporoči svoj odbirek, mu dobavitelj tarifnim odjemalcem s sporočenim odbirkom zaključi obračunsko obdobje.
98. člen
Za novega tarifnega odjemalca določi dobavitelj tarifnim odjemalcem na podlagi podatkov odjemalca pričakovani povprečni mesečni odjem, kar je podlaga za izračun višine obroka.
Višino obroka določi dobavitelj tarifnim odjemalcem na podlagi povprečnega mesečnega odjema tarifnega odjemalca iz ustreznega preteklega obdobja in obračunske moči.
99. člen
Če se med obračunskim obdobjem spremeni cena električne energije, dobavitelj tarifnim odjemalcem to upošteva v obrokih do konca obračunskega obdobja.
Če se tarifnemu odjemalcu med obračunskim obdobjem bistveno spremenijo okoliščine, ki vplivajo na količino odjema električne energije, lahko od dobavitelja tarifnim odjemalcem zahteva spremembo višine obrokov, kar mora dobavitelj tarifnim odjemalcem upoštevati.
100. člen
Tarifni odjemalec mora plačati račun v roku 15 dni od datuma izstavitve računa.
Če tarifni odjemalec ne plača zapadlega obračuna v roku, mu dobavitelj tarifnim odjemalcem zaračuna stroške opomina, morebitne zakonite zamudne obresti za zapadli znesek obračuna in stroške izterjave.
Stroški opomina in zamudne obresti se izkažejo in zaračunavajo na prvem naslednjem računu za električno energijo.
101. člen
Tarifni odjemalec poda dobavitelju tarifnim odjemalcem pripombe ali ugovor na prejeti račun ali obračun za porabljeno električno energijo najpozneje v osmih dneh po prejemu računa ali obračuna.
Dobavitelj tarifnim odjemalcem je dolžan odgovoriti tarifnemu odjemalcu v osmih dneh po prejemu pripomb ali ugovora.
Pripombe ali ugovor na prejeti račun ali obračun ne zadržijo plačila za nesporni del računa ali obračuna.
102. člen
Če upravljalec distribucijskega omrežja ali dobavitelj tarifnim odjemalcem pri kontrolnem pregledu ali pri obračunu ugotovi, da so pisno sporočeni podatki tarifnega odjemalca netočni ali nepopolni, jih dobavitelj tarifnim odjemalcem pri obračunu ne upošteva, dobavljeno električno energijo pa obračuna v sorazmerju s številom dni med dvema odbirkoma po posameznih tarifnih postavkah.
103. člen
Tarifni odjemalec, ki preneha uporabljati priključek, je dolžan o tem najkasneje v osmih dneh obvestiti upravljalca distribucijskega omrežja.
Upravljalec distribucijskega omrežja je dolžan odbrati števec najkasneje v treh dneh od prejema obvestila o začetku uporabe ali prenehanju uporabe priključka tarifnega odjemalca.
Tarifni odjemalec, ki preneha uporabljati priključek, je dolžan plačati vso porabljeno energijo do tega odbirka, kar je pogoj za veljavno odjavo. Pogoj za prijavo novega tarifnega odjemalca je veljavna odjava prejšnjega tarifnega odjemalca. Tarifni odjemalec, ki se vseli, plača vso porabljeno električno energijo od zadnjega odbirka na merilni napravi tarifnega odjemalca, ki se je izselil.
104. člen
Uporabnik poda upravljalcu omrežja pripombe ali ugovor na prejeti račun za dostop do omrežja omrežja najpozneje v osmih dneh po prejemu računa.
Upravljalec omrežja je dolžan odgovoriti uporabniku v osmih dneh po prejemu pripomb ali ugovora.
Pripombe ali ugovor na prejeti račun ne zadržijo plačila za nesporni del računa.
105. člen
Če pravna ali fizična oseba odjema električno energijo brez zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav, ali mimo njih, ali če onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, je upravljalec omrežja upravičen zahtevati in pravna ali fizična oseba dolžna plačati:
1. ocenjeni odjem električne energije in moči,
2. stroške odklopa in ponovnega priklopa ter stroške v zvezi z ugotavljanjem neupravičenega odjema.
Če ni mogoče ugotoviti, kdaj se je začel neupravičeni odjem električne energije, mora odjemalec plačati neupravičeni odjem za obdobje 12. mesecev pred dnem ugotovitve neupravičenega odjema.
106. člen
Če v konkretnih primerih ni mogoče zanesljivo ugotoviti drugih podatkov, se ocenitev neupravičenega odjema električne energije izvede na način, določen v Prilogi V, ki je sestavni del te uredbe.
Pri končnem obračunu vrednosti posameznih obračunskih količin za neupravičen odjem električne energije se od vrednosti, določene po tem členu odštejejo že obračunane vrednosti.
107. člen
O morebitni kompenzaciji jalove moči preko faktorja moči 0,95 induktivno in o plačilu zanjo, se lahko uporabnik pogodbeno dogovori z upravljalcem omrežja v odvisnosti od lokalnih razmer v sistemu.
X. ODŠKODNINE
108. člen
Upravljalec omrežja ima pravico do povračila škode od uporabnika, če je škoda nastala zaradi ravnanj uporabnika, na podlagi katerih mu je prekinil ali ustavil odjem ali oddajo električne energije po tej uredbi.
109. člen
Uporabnik ima pravico do odškodnine, če mu je upravljalec omrežja neutemeljeno prekinil ali ustavil odjem ali oddajo električne energije ali če traja prekinitev odjema neupravičeno dolgo.
Uporabnik je upravičen do odškodnine tudi, če kakovost električne napetosti ne ustreza veljavnim standardom ali pogodbeno dogovorjeni vrednosti.
110. člen
Uporabnik, ki ima pri rabi električne energije škodo zaradi motenj, ki jih povzroča drugi uporabnik – povzročitelj motenj, ima pravico zahtevati od upravljalca omrežja odškodnino, upravljalec omrežja pa jo ima pravico zahtevati od povzročitelja motenj, če je le-ta za to odškodninsko odgovoren.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
111. člen
Postopki za pridobitev soglasij za priključitev, ki so bili začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.
112. člen
Določila 7. člena te uredbe, ki se nanašajo na največje dovoljeno skupno trajanje prekinitev dobave ali odjema električne energije v urah in minutah glede na posamezno vrsto električnega omrežja, se začnejo uporabljati 1. januarja 2008. Do takrat veljajo naslednje vrednosti skupnih vsot vseh načrtovanih prekinitev dobave in odjema v enem letu na enem prevzemno-predajnem mestu:
od uveljavitve te uredbe do 31. decembra 2005
---------------------------------------------------------------
Omrežje Skupno trajanje Skupno trajanje
kratkotrajnih prekinitev dolgotrajnih prekinitev
krajših od treh minut v daljših od treh minut v
letu v minutah letu v urah
---------------------------------------------------------------
VN 10 8
SN 100 16
NN 120 32
---------------------------------------------------------------
Omrežje Skupno trajanje Skupno trajanje
kratkotrajnih prekinitev dolgotrajnih prekinitev
krajših od treh minut v daljših od treh minut v
letu v minutah letu v urah
---------------------------------------------------------------
VN 4 2
SN 34 12
NN 40 32
---------------------------------------------------------------
od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007
---------------------------------------------------------------
Omrežje Skupno trajanje Skupno trajanje
kratkotrajnih prekinitev dolgotrajnih prekinitev
krajših od treh minut v daljših od treh minut v
letu v minutah letu v urah
---------------------------------------------------------------
VN 8 6
SN 75 12
NN 90 24
---------------------------------------------------------------
Omrežje Skupno trajanje Skupno trajanje
kratkotrajnih prekinitev dolgotrajnih prekinitev
krajših od treh minut v daljših od treh minut v
letu v minutah letu v urah
---------------------------------------------------------------
VN 3 2
SN 25 9
NN 30 24
---------------------------------------------------------------
113. člen
Upravljalec omrežja je dolžan do 1. januarja 2008 vzpostaviti sistem za zajemanje in shranjevanje podatkov o prekinitvah dobave in odjema električne energije v skladu z določili te uredbe.
114. člen
Obstoječi uporabniki s priključno močjo nad 41 kW morajo vgraditi ustrezno merilno opremo po določilih te uredbe do 31. decembra 2008.
115. člen
V treh mesecih od uveljavitve te uredbe morata upravljalec prenosnega omrežja in upravljalec distribucijskega omrežja pripraviti s to uredbo usklajeno navodilo o sistemskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omrežja (Uradni list RS, št. 46/02) in navodilo o sistemskem obratovanju distribucijskega omrežja za električno energijo (Uradni list RS, št. 15/02).
116. člen
Agencija za energijo določi povprečne stroške priključevanja in faktorje iz priloge I te uredbe v enem mesecu od uveljavitve te uredbe.
117. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:
– splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije (Uradni list SRS, št. 27/85, 5/88, 23/88, 15/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 47/90, 16/91 in 3/92),
– pogoji za izdajanje elektroenergetskih soglasij za priključitev na elektroenergetski sistem (Uradni list SRS, št. 29/86 in 15/89),
– merila in kriteriji o povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov na nizki napetosti 0,4 kV in napetosti 1-35 kV, (Uradni list SRS, št. 2/82, 1/83, 1/84, 27/85, 1/86, 50/86, 45/87 in 3/88),
– kriteriji o združevanju sredstev uporabnikov električne energije na 110 kV za povečanje priključne moči (Uradni list SRS, št. 15/87, 45/87 in 3/88),
– sklep Vlade Republike Slovenije št. 330-01/93-5/4-8 (Uradni list RS, št. 32/95),
uporabljajo pa se do 1. marca 2003.
118. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. marca 2003.
Št. 312-38/2002-1
Ljubljana, dne 24. decembra 2002.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
PRILOGA I: Povprečni stroški priključevanja na omrežje
a) vrste odjema
Višina povprečnih stroškov priključevanja na omrežje je odvisna
od odjemne skupine v katero spada odjemalec in od priključne
moči. Odjemne skupine so:
- skupina odjema na nizki napetosti
- skupina odjema na srednji napetosti in
- skupina odjema na visoki napetosti
Skupina odjema na nizki napetosti se deli na podskupini:
- gospodinjski odjem z največjo priključno močjo 8kW za enofazni
priključek in 17kW za trifazni priključek in na
- ostali odjem
b) višina povprečnih stroškov
Višina povprečnih stroškov je enaka za nove uporabnike omrežja in
za povečanje priključnih moči obstoječih uporabnikov izražen v
SIT na naročen kW.
Povprečne stroške in korekcijske faktorje po skupinah odjemalcev
določa Agencija za energijo skladno s spodnjo tabelo.
-----------------------------------------------------------
Skupina odjemalcev Faktor-določi Agencija
za energijo RS
-----------------------------------------------------------
Gospodinjski odjem 0,4 kV
Ostali odjem na nizki napetosti 0,4 kV do 1kV
Odjem na srednji napetosti 1 kV do 35 kV
Odjem na visoki napetosti nad 35 kV
-----------------------------------------------------------
Naročena moč pri gospodinjskem odjemu je enaka obračunani moči
Za nove odjemalce na nizki napetosti se upošteva najnižja
naročena moč 6kW za enofazni priključek in 13 kW za trifazni
priključek. V izjemnih primerih upravljalec omrežja na zahtevo
uporabnika lahko upošteva nižjo moč, vendar ne manj kot 3kW za
enofazni priključek in 11kW za trifazni priključek.
c) povečanje priključne moči
Če uporabnik želi povečati priključno moč obstoječega priključka,
spremeniti priključek iz enofaznega v trifaznega, spremeniti
priključek iz skupine gospodinjski odjem v skupino ostali odjem,
spremeniti priključek iz skupine ostali odjem na srednji
napetosti v skupino ostali odjem na nizki napetosti se povprečni
stroški priključevanja na omrežje izračunajo kot razlika med
povprečnimi stroški za novo moč in med povprečnimi stroški za
predhodno moč.
PRILOGA II: Konstrukcijske zahteve za priključke
Visoko in srednjenapetostni zunanji priključek morata biti
izvedena kot kabelski priključek, posebno v urbanih naseljih in
sicer kot:
- kabelski zunanji priključek, ki obsega kabelski vod od omrežja
do kabelske glave v uporabnikovem elektroenergetskem objektu,
vključno s kabelsko glavo;
- kabelski zunanji priključek v zazankanem omrežju z možnostjo
dvostranskega napajanja, ki obsega kabelski vod od omrežja do
kabelskih glav v uporabnikovem elektroenergetskem omrežju,
vključno s kabelskima glavama.
Če ni možnosti za izvedbo kabelskega priključka, se mora visoko
in srednenapetostni zunanji priključek izvesti kot nadzemni
zunanji priključek, ki obsega nadzemni vod do elementov na
uporabnikovem elektroenergetskem objektu, vključno z izolatorji.
Srednjenapetostni zunanji priključek se lahko izvede tudi kot
skupinski zunanji priključek, ki napaja dve ali več
transformatorskih postaj ali eno transformatorsko postajo, ki
napaja dva ali več odjemalcev. Upravljalec omrežja odloča, v
katerih primerih se lahko srednjenapetostni zunanji priključek
izvede kot skupinski priključek.
V sestav zunanjega priključka spadajo tudi pragovni ločilnik in
pragovni odklopni ločilnik, prenapetostni odvodniki, zaščitne
naprave in ozemljitveni sistem, naprave za omejevanje toka
odcepov, prenapetostni odvodniki in ozemljitve.
Nizkonapetostni zunanji priključek se praviloma izvede kot
kabelski priključek, ki obsega kabelski vod od omrežja do
kabelske glave ali do končnika v merilno priključni omarici,
vključno s kabelsko glavo ali končnikom.
Nizkonapetostni zunanji priključek se lahko izvede kot skupinski
zunanji priključek, ki napaja več posameznih priključkov.
Strešni nosilci, zidni nosilci, kabelske omarice in konzole, ki
služijo tudi omrežju, so sestavni del omrežja ali pa skupinskega
priključka.
Če ni možnosti za izvedbo kabelskega priključka, se ga izvede kot
nadzemni priključek s samonosilnim kabelskim snopom (SKS), ki
obsega SKS od omrežja do obešališča na uporabnikovem objektu
(stavbi).
Strešni nosilci, zidni nosilci, kabelske omarice in konzole, ki
služijo tudi omrežju, so sestavni del omrežja ali pa skupinskega
priključka.
Priključna mesta, napeljave in naprave uporabnikov se morajo
zgraditi in izpolnjevati predpisane standarde, predpise in
tehnične normative ali druge pogoje, s katerimi se zagotavlja
njihovo nemoteno delovanje ter varnost ljudi in premoženja.
Naprave proizvajalcev morajo biti usposobljene za obratovanje z
omrežjem.
Naprave uporabnikov morajo biti projektirane, zgrajene,
vzdrževane in morajo obratovati tako, da so njihovi povratni
vplivi skladni z zahtevami te priloge.
Za priključitev posamezne vrste uporabnikov in njihovih naprav
morajo biti izpolnjeni naslednji tehnični pogoji in sicer:
- priključek elektrarne mora biti izveden tako, da pri
obratovanju z maksimalno močjo in s faktorjem moči 0,95 padec
napetosti med elektrarno in transformatorsko postajo ne presega
3% nazivne napetosti;
- naprave proizvajalcev z nazivno močjo do 36 kVA morajo biti
izvedene tako, so praviloma priključene na nizkonapetostno
omrežje;
- naprave proizvajalcev z nazivno močjo med 36 kVA in 250 kVA se
lahko izvedejo tako, da so priključene bodisi na nizkonapetostno
bodisi na srednjenapetostno omrežje, glede na izvedljivost in
smotrnost priključitve na posamezni napetostni nivo;
- naprave proizvajalcev z nazivno močjo od 125 kVA do 10 MVA se
izvedejo tako, da so praviloma priključene na srednjenapetostno
omrežje;
- naprave proizvajalcev z nazivno močjo večjo od 10 MVA se
izvedejo tako, da so praviloma priključene na visokonapetostno
omrežje.
Priključno mesto med proizvajalcem in prenosnim omrežjem mora
biti praviloma izvedeno na 400 kV, 220 kV ali 110 kV nivoju na
visokonapetostni strani energetskega transformatorja. Pri
odjemalcih mora biti priključno mesto izvedeno praviloma na
napetostnem nivoju 110 kV v RTP-jih 110/x kV na visokonapetostnem
transformatorskem ločilniku, kjer simbol x označuje nazivno
napetost sekundarne strani transformatorja.
PRILOGA III: Posebne zahteve za zaščito
a) Zahteve za zaščito naprav uporabnikov
Upravljalec omrežja v soglasju za priključitev določi uporabniku
vrsto zaščitnih naprav upoštevaje:
- ustroj in obratovalne pogoje omrežja,
- pogoje na stičnem mestu z omrežjem.
Zaščitne naprave uporabnikov morajo pravilno delovati pri vseh
napetostih, tokovih in frekvencah, ki se lahko pojavijo na
stičnem mestu.
Upravljalec omrežja v soglasju za priključitev določi pogoje na
stičnih mestih omrežja in uporabnikovega omrežja skladno z
določili predpisov, ki urejajo sistemsko obratovanje prenosnega
in distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Upravljalec
omrežja v soglasju za priključitev določil tehnične
karakteristike in časovne nastavitve glavne in rezervne zaščite,
ki ustrezajo specifičnim pogojem, upoštevajo prakso glede
uskladitve z uporabniki in možnost napačnega delovanja zaščitnih
in stikalnih naprav.
Vrednost kratkostičnih tokov poda upravljalec omrežja na podlagi
izračuna kratkega stika na zbiralkah, pri čemer upošteva
načrtovani razvoj prenosnega ali distribucijskega omrežja.
Za uporabnike s posebnimi zahtevami po kakovosti električne
napetosti ali za uporabnike, katerih naprave motijo druge
odjemalce v omrežju, lahko upravljalec omrežja v soglasju za
priključitev predlaga zahtevnejše rešitve zaščite.
b) Posebne zahteve za zaščito naprav proizvajalcev
Električna zaščita proizvodnih enot mora vedno delovati neodvisno
od drugih sistemov vodenja, tudi če imajo ti sistemi zaščitno
vlogo in mora pri nedovoljenih obratovalnih stanjih, ki so
posledica napačnega delovanja regulatorja, npr. pri
podvzbujenosti, odklopiti proizvodno enoto od omrežja. To naj
velja predvsem pri naključnih okvarah, kot so zemeljski stiki in
kratki stiki.
Na stičnih mestih prenosnega omrežja in proizvodnih enot je
potrebna vgradnja naprav za sinhronizacijo in paralelno stikanje
ter naprav za kontrolo sinhronizma pri 3-polnem APV.
Način ozemljevanja zvezdišča energetskega transformatorja
predpiše upravljalec prenosnega omrežja v soglasju za
priključitev glede na potrebe v EES.
Pri določitvi zaščitne sheme je treba upoštevati naslednje:
- zunanje kratke stike,
- nesimetrijo obremenitev,
- statorsko in rotorsko preobremenitev,
- podvzbujanje,
- prenizko ali previsoko frekvenco,
- asinhronsko delovanje,
- torzijske obremenitve,
- motorsko delovanje,
- ukrepe pri napačnem delovanju odklopnika,
- rezervno zaščito,
- časovno koordinacijo zaščit.
c) Posebne zahteve za zaščito naprav malih hidroelektrarn
Upravlalec omrežja v soglasju za priključitev določi, da morajo
biti na ločilnem mestu praviloma vgrajene naslednje zaščite
generatorjev:
- Prenapetostna zaščita z meritvijo treh medfaznih napetosti in s
časovno zakasnitvijo:
• obseg nastavitve delovanja: 100% - 120% Un,
• obseg časovne zakasnitve: 0 - 6 s;
- Podnapetostna zaščita z meritvijo treh medfaznih napetosti in s
časovno zakasnitvijo:
• obseg nastavitve delovanja: 70% - 100% Un,
• obseg časovne zakasnitve: 0 - 6 s;
- Nadfrekvenčna zaščita s časovno zakasnitvijo:
• obseg nastavitve delovanja: 50 Hz - 52 Hz,
• obseg časovne zakasnitve: 0 - 6 s;
- Podfrekvenčna zaščita s časovno zakasnitvijo:
• obseg nastavitve delovanja: 48 Hz - 50 Hz,
• obseg časovne zakasnitve: 0 - 6 s;
- Zaščita pred motorskim obratovanjem glede na zahteve pogonskega
stroja;
-
- Zaščita pred pobegom pri hidroagregatih.
Male hidroelektrarne, ki so vključene v srednjenapetostno omrežje
preko lastne transformacije in so predvidene za oddajo energije v
omrežje, morajo imeti na stičnem mestu vgrajeno zemeljskostično
zaščito.
Zemeljskostična zaščita se lahko opusti, če je minimalna moč
odjema na SN vodu, na katerega je elektrarna priključena, vsaj
štirikrat večja od instalirane moči elektrarne.
Vse zaščite morajo biti izvedene tako, da delujejo na izklop
generatorskega odklopnika, ali na odklopnik bloka pri blokovnem
stiku generatorja in transformatorja.
Pri elektrarnah, ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatsko
vklopijo na otočno napajanje dela internega omrežja, morajo biti
na ločilnem mestu vgrajena nadtokovna zaščita, kratkostična
zaščita in po potrebi tudi zaščita pred povratno energijo.
Za energetski transformator v sklopu male hidroelektrarne morajo
biti predvidene vsaj naslednje zaščite:
- zaščita, ki deluje ob notranjih okvarah,
- zaščita pri preobremenitvi,
- zaščita pri prenapetosti iz omrežne strani.
Vse zaščite, ki odkrivajo notranje okvare, morajo biti izvedene
tako, da delujejo na izklop transformatorja na omrežni strani in
na generatorski strani.
Za elektrarne z instalirano močjo od 18 do 36 kVA in predvideno
oddajo električne energije v omrežje upravljalec omrežja v
določenih primerih ne zahteva pod- in nadfrekvenčne zaščite, kar
mora biti navedeno tudi v soglasju za priključitev. Za elektrarne
do moči 18 kVA upravljalec omrežja ne zahteva pod- in
nadfrekvenčne zaščite.
d) Posebne zahteve za zaščito naprav odjemalcev
Lastnik naprav na napetostnem nivoju 110 kV je pri izpadu
napetosti dolžan zagotoviti, da podnapetostna zaščita izklopi
odklopnik transformatorja na primarni strani. Izjema je
transformator z izvedenim ozemljenim zvezdiščem, pri katerem mora
podnapetostna zaščita izklopiti odklopnike na straneh nižjih
napetosti.
Za zaščito visokonapetostnih vodov je predvidena sodobna
distančna zaščita z možnostjo digitalnega procesiranja in prenosa
podatkov pri okvarah in drugih motnjah v center za nadzor zaščite
upravljalca omrežja.
Distančna zaščita mora imeti vsaj tri distančne stopnje in četrto
stopnjo kot vzbujalno, z možnostjo izbire različnih tipov
karakteristik.
PRILOGA IV: Tehnične zahteve za merilne naprave uporabnikov
distribucijskega omrežja
Števci električne energije, morajo biti pred namestitvijo
overjeni s strani MIRS (Urad za meroslovje in plemenite kovine),
ob priključitvi pa overitvena oznaka ne sme biti starejša od
enega leta.
Stikalne ure, števčne stikalne ure s stikalom maksimuma in
merilni transformatorji morajo imeti pred vgradnjo na merilno
mesto veljavno odobritev tipa merila, izdanega s strani MIRS.
Namesto stikalnih ur se lahko uporabljajo MTK sprejemniki,
dodatne naprave ali elektronski števci, ki imajo vgrajene
stikalne ure s tarifnim programom.
Oprema merilnega mesta
Oprema merilnega mesta zajema:
a) merilni del:
- števce električne energije,
- naprave za registracijo obračunskih količin,
- merilne transformatorje,
- vrstne sponke,
- merilne in pomožne vode;
b) varovalni del:
- obračunske (glavne) naprave za omejevanje toka,
- varovalni elementi, ki ščitijo merilno in ostalo opremo pred
preobremenitvami,
- nastavljiva naprava za omejevanje toka;
c) krmilni del:
- stikalna ura,
- MTK sprejemnik,
- vgrajena ura v elektronskem števcu ali napravi za registracijo
obračunskih količin;
d) komunikacijski del:
- elektroenergetski vodi - PLC, DLC,
- klicna ali najeta linija,
- optična vlakna,
- CATV vodi,
- GSM omrežje,
- radijske zveze,
- računalniška omrežja,
- modemi,
- vmesniki;
e) zaščitni del:
- prenapetostna zaščita merilnih naprav,
- prenapetostna zaščita TK linije;
f) ostalo:
- pomožni releji,
- napajalniki,
- transformatorji (za napajanje ali zaščito),
- indikatorji.
Števci električne energije
Števec električne energije za direktno priključitev na nizki
napetosti se izbere tako, da njegov maksimalni tok ustreza
trajnemu bremenskemu toku, ki teče preko merilnega mesta. Če tok
presega 100 A, se meri električna energija preko tokovnih
transformatorjev s števcem električne energije za polindirektno
priključitev.
Števci električne energije morajo biti opremljeni z dajalnikom
impulzov.
Indukcijski števci električne energije za polindirektno in
indirektno priključitev morajo imeti vgrajen sekundarni
številčnik.
Na merilnih mestih, kjer obstaja možnost dvosmernega pretoka
električne energije, morajo imeti indukcijski števci vgrajeno
povratno zaporo. Elektronski števci morajo imeti označeno smer
pretoka energije na prikazovalniku, ali je potrebno izbrati tak
tip števca, ki ločeno registrira prejeto in oddano električno
energijo, kar je mogoče sproti odbrati tudi na prikazovalniku.
Krmilne naprave
Z izhodnim kontaktom krmilne naprave, na katerega je vezan rele
za preklop dvotarifnega števca, se ne sme krmiliti nobena druga
naprava.
Izjemoma se lahko s krmilno napravo z enopolnim izhodnim stikalom
krmili tudi druge naprave, vendar samo preko pomožnega releja, ki
pa mora biti opremljen z zalivko upravljalca omrežja.
Merilni transformatorji
Za indirektne meritve morajo biti tokovni transformatorji
prevezljivi. Sekundarni nazivni tok je 5A, le izjemoma 1A.
Če so na merilne transformatorje priključene dodatne odjemalčeve
naprave, kot so A-metri, V-metri, W-metri, ipd., je potrebno
vgraditi tokovne transformatorje z dvema jedroma, od katerih se
prvo uporabi za merjenje obračunskih količin, drugo pa za
uporabnikove naprave. Pri indirektnem merjenju je treba na taka
merilna mesta vgraditi tudi napetostne transformatorje z dvema
navitjema od katerih se prvo uporabi za merjenje obračunskih
količin, drugo pa za uporabnikove naprave.
Na merilno jedro tokovnih transformatorjev se smejo priključiti
samo tisti elementi, ki služijo merjenju obračunskih količin.
Delitev števcev
Števce delimo glede na naslednje lastnosti:
a) vrsta števca:
- števci delovne energije,
- števci jalove energije,
- števci za kombinirano merjenje delovne in jalove energije;
b) način merjenja:
- direktno merjenje,
- polindirektno merjenje preko tokovnih transformatorjev,
- indirektno merjenje preko tokovnih in napetostnih
transformatorjev;
c) razred točnosti:
- Cl. 1 in Cl. 2 za delovno energijo, direktno merjenje,
- Cl. 1 za delovno energijo, polindirektno merjenje,
- Cl. 0,2, Cl. 0,5, Cl. 1 za delovno energijo, indirektno
merjenje,
- Cl. 2 in Cl. 3 za jalovo energijo, direktno in polindirektno
merjenje,
- Cl. 2 in Cl. 1 za jalovo energijo, indirektno merjenje;
d) vrsta priključka, na katerem merimo energijo:
- 4-vodni, trifazni, 50 Hz,
- 2-vodni, enofazni, 50 Hz,
e) način krmiljenja:
- zunanje krmiljenje,
- vgrajena stikalna ura,
- MTK sprejemnik;
f) vrsta komunikacije s števcem:
- po optičnem vmesniku,
- po različnih standardnih vmesnikih;
g) dodatne lastnosti:
- merjenje konične obremenitve,
- shranjevanje izmerjene krivulje obremenitve,
- preskus števca po komunikacijskih povezavah,
- prikaz krivulje obremenitve ali njenih vrednosti na
prikazovalniku,
- prikaz parametrov števca in obračunskih vrednosti na
prikazovalniku s pomočjo gumba na čelni plošči,
- indikacija fazne nesimetrije ali napake pri priključitvi,
- indikacija nedovoljenih posegov.
Razredi točnosti merilnih naprav
Števci električne energije morajo imeti naslednje ali boljše
razrede točnosti:
a) na merilnih mestih na nizki napetosti, kjer se konična
obremenitev ne meri: za delovno energijo razred 2.0,
b) na merilnih mestih na nizki napetosti, kjer se meri konična
obremenitev: za delovno energijo razred 1.0, za jalovo energijo
razred 2.0,
c) na merilnih mestih na srednji napetosti in merjenjem s
tokovnimi (razred 0,5 S ali 0.5) in napetostnimi (razred 0,5)
transformatorji:
- pri moči pod 5 MW in letnem odjemu do 25000 MWh: za delovno
energijo razred 1.0, za jalovo energijo razred 2.0,
- pri moči 5 MW in več ali letnem odjemu nad 25000 MWh: za
delovno energijo razred 0.5, za jalovo energijo razred 1.0;
d) na merilnih mestih na visoki napetosti in merjenjem s
tokovnimi (razred 0,2 S ali 0.2) in napetostnimi (razred 0,2)
transformatorji: za delovno energijo razred 0.5, za jalovo
energijo razred 1.0.
Minimalni razred točnosti merilnega jedra ali navitja merilnih
transformatorjev mora biti 0,5, faktor sigurnosti pa enak ali
manjši od 5.
PRILOGA V: Način ocenitve neupravičenega odjema električne
energije
Če ni mogoče drugače ugotoviti, se neupravičeni odjem oceni na
naslednje načine:
1. za pravne ali fizične osebe na srednji in visoki napetosti:
- če je bila vplivana registracija maksimalne (obračunske) moči,
se obračuna instalirana moč transformacije. Pri tem se enačijo
kVA s kW;
- če merilne naprave niso registrirale vse odvzete električne
energije, se število kWh določi tako, da se instalirana moč
transformacije množi z mesečnimi obratovalnimi urami, in sicer:
- pri enoizmenskem obratovanju 300 ur,
- pri dvoizmenskem obratovanju 450 ur,
- pri triizmenskem obratovanju 550 ur.
Za tako izračunane kWh se uporablja večja dnevna tarifna postavka
(VT);
- če je bila vplivana samo stikalna ura, se ves odjem električne
energije obračunava po višji dnevni tarifni postavki;
2. za pravne ali fizične osebe na nizki napetosti:
- če merilne naprave niso registrirale vse odvzete električne
energije, se število kWh določi tako, da se obračunsko moč, ki jo
določa zmnožek vsote nazivnih jakosti glavnih naprav za
omejevanje toka in napetosti 230 V, množi z mesečnimi
obratovalnimi urami, in sicer:
- v mesecih od 1. oktobra do 31. marca 200 ur/mesec,
- v mesecih od 1. aprila do 30. septembra 130 ur/mesec.
Za tako izračunane kWh se uporablja višja dnevna tarifna
postavka;
- če je energija odvzemana pred glavno napravo za omejevanje
toka, se pri izračunu neupravičeno odvzetih kWh upošteva nazivni
tok, ki ustreza vrsti in prerezu vodnikov notranjega sekundarnega
priključka;
- če je bila vplivana samo stikalna ura ali MTK sprejemnik, se
ves odjem električne energije obračuna po višji dnevni tarifni
postavki;
- če je bilo vplivano na glavno napravo za omejevanje toka ali na
registracijo moči, se moč določi tako, da se upoštevajo nazivni
toki, ki ustrezajo vrsti in prerezu vodnikov, po katerih je bil
ta odjem izveden.
