Na podlagi osmega odstavka 43. člena in drugega odstavka 44. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje izdaja
P R A V I L N I K
o ravnanju z živalskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih pogojih, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
Ta pravilnik določa:
– prijavo pogina živali,
– prevoz, zbiranje, predelavo in neškodljivo odstranjevanje živalskih odpadkov,
– pogoje, ki jih morajo glede higiensko-tehnične ureditve in opreme izpolnjevati prevozna sredstva za prevoz živalskih odpadkov,
– pogoje, ki jih morajo glede higiensko-tehnične ureditve, opreme, osebja in načina dela izpolnjevati zbiralnice, objekti za obdukcijo in obrati za predelavo in sežig živalskih odpadkov,
– pogoje za proizvodnjo krmil, hrane za hišne živali, tehničnih in farmacevtskih proizvodov, proizvedenih v celoti ali deloma iz živalskih odpadkov, z namenom, da se prepreči prisotnost patogenih mikroorganizmov,
– pogoje za promet z živalskimi odpadki in proizvodi, pridobljenimi iz živalskih odpadkov, z namenom, da se zagotovi način predelave in promet z živalskim odpadki, ki ne ogroža zdravja potrošnikov in okolja ter preprečuje širjenje kužnih bolezni,
– pogoje za zagotavljanje veterinarsko-sanitarnega reda v obratih, kriterije in normative za ocenjevanje zdravstvene ustreznosti končnega proizvoda in izvajanje veterinarskega nadzora.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi za potrebe tega pravilnika pomenijo:
1. živalski odpadki so živalska trupla, deli živalskih trupel, vključno z ribami in proizvodi živalskega izvora, ki niso namenjeni za neposredno prehrano ljudi, z izjemo živalskih izločkov ter organskih odpadkov iz obratov javne prehrane;
2. konfiskat so deli živalskih trupov, za katere se pri veterinarskem pregledu po zakolu izkaže, da so patološko spremenjeni, kužni ali kontaminirani in se ocenijo kot živalski odpadki z visokim tveganjem;
3. objekt za obdukcijo je objekt ali prostor, v katerem se opravlja raztelešenje živalskih trupel za namene ugotavljanja vzroka pogina živali;
4. zbiralnica živalskih odpadkov je obrat, v katerem se živalske odpadke zbira in sproti odpremlja v obrate za predelavo živalskih odpadkov oziroma v sežigalnico. Če ima zbiralnica tudi prostor za obdukcijo, se v tem prostoru opravlja raztelešenje živalskih trupel;
5. obrat za predelavo odpadkov z nizkim tveganjem je obrat, v katerem se predelujejo živalski odpadki z nizkim tveganjem v sestavine za proizvodnjo krmil za živali, v hrano za hišne živali ter v tehnične in farmacevtske proizvode;
6. obrat za predelavo odpadkov z visokim tveganjem (kafilerija) je obrat, v katerem so živalski odpadki podvrženi posebnemu postopku ali predelavi, ki uniči patogene mikroorganizme;
7. sežigalnica je obrat, namenjen sežiganju živalskih odpadkov kot posebnemu načinu neškodljivega odstranjevanja živalskih odpadkov;
8. hrana za hišne živali je hrana za pse, domače mačke, domače ptice, male glodalce, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku, in je pripravljena izključno ali delno iz živalskih odpadkov z nizkim tveganjem;
9. tehnični in farmacevtski proizvodi so proizvodi, ki so v celoti ali deloma pridobljeni iz živalskih odpadkov z nizkim tveganjem;
10. obrati in objekti pod veterinarskim nadzorom so zbiralnice živalskih odpadkov, objekti za obdukcijo, obrati za predelavo odpadkov z nizkim tveganjem, obrati za predelavo živalskih odpadkov z visokim tveganjem, sežigalnice živalskih odpadkov, obrati za proizvodnjo hrane za hišne živali ter obrati, ki pripravljajo tehnične in farmacevtske proizvode, ter pri tem uporabljajo živalske odpadke z nizkim tveganjem v nepredelani obliki;
11. notranja kontrola je sistem, s katerim se v obratu zagotavlja stalno preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev, in sistem ukrepov v proizvodnji za zagotavljanje zdravstveno ustreznega končnega proizvoda;
12. gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožen prostor, kjer se nahajajo oziroma vzrejajo živali;
13. razkuževalnik je preproga, posoda ali kanal, napolnjen z razkužilnim sredstvom, ki je namenjen razkuževanju obutve ljudi ali koles prevoznih sredstev;
14. obrati javne prehrane so restavracije, bolnišnice, šole, vrtci, gostinski lokali in podobni obrati, kjer se živilo ponudi končnemu potrošniku za takojšnje uživanje brez nadaljnje obdelave.
3. člen
(živalski odpadki z visokim tveganjem)
Živalski odpadki z visokim tveganjem, ki predstavljajo visoko tveganje za zdravje ljudi ali živali, so:
– poginula goveda, prašiči, ovce, koze, kopitarji, perutnina in druge živali, ki se redijo za kmetijsko proizvodnjo ter so poginile na gospodarstvu, niso pa bile zaklane za prehrano ljudi; sem sodijo tudi mrtvorojene in nerojene živali;
– živali, ki se usmrtijo zaradi ukrepov zatiranja živalskih kužnih bolezni;
– živalski odpadki, vključno s krvjo tistih živali, ki so pri veterinarskem pregledu ob zakolu kazale klinične znake bolezni, ki se lahko prenaša na ljudi ali živali;
– telesni deli živali, ki so bile zaklane po običajnem postopku, pri veterinarskem pregledu po zakolu pa so bile ugotovljene patološke spremembe, okuženost ali kontaminacija mesa;
– telesni deli živali, zaklanih po običajnem postopku, pri katerih ni bil opravljen veterinarski pregled po zakolu, razen kož, parkljev, rogov, kopit, perja, volne, krvi in sorodnih stranskih proizvodov, če ni podan sum kužne bolezni, in se uporabijo za proizvodnjo krmil ali hrane za hišne živali;
– zdravstveno neustrezna živila živalskega izvora, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali;
– uvožene živali in živila živalskega izvora, za katere se pri veterinarskem pregledu na mejnem prehodu ugotovi, da ne izpolnjujejo veterinarskih pogojev za uvoz, razen če se jih vrne v državo iz katere so bili uvoženi, ali pa je uvoz dovoljen pod posebnimi predpisanimi pogoji;
– rejne živali, ki so poginile med prevozom, razen tistih, ki so bile zaradi preprečitve trpljenja pri prevozu zaklane v sili;
– živalski odpadki, ki vsebujejo ostanke snovi, ki presegajo dovoljene vrednosti in ogrožajo zdravje ljudi in živali, ter živila živalskega izvora, ki so bila ocenjena kot zdravstveno neustrezna zaradi prisotnosti takšnih ostankov;
– ribe in drugi vodni organizmi, ki so namenjeni za prehrano ljudi, če kažejo znake kužne bolezni.
4. člen
(živalski odpadki z nizkim tveganjem)
Živalski odpadki z nizkim tveganjem so živalski odpadki, ki ne predstavljajo visokega tveganja za zdravje ljudi in živali, vključno s:
– klavničnimi odpadki živali, katerih meso je zdravstveno ustrezno za prehrano ljudi, razen živalskih tkiv s specifičnim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: SRM);
– kožami, rogovi, parklji, kopiti, perjem, volno, krvjo in sorodnimi stranskimi proizvodi živali, ki so bile zaklane po običajnem postopku, niso pa bile v skladu s predpisi veterinarsko pregledane, pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni, in se uporabijo za proizvodnjo krmil ali hrane za hišne živali;
– ulovljenimi morskimi ribami, ki so namenjene za proizvodnjo ribje moke;
– svežimi ribjimi odpadki, ki nastajajo pri predelavi rib in drugih vodnih organizmov v predelovalnih obratih za prehrano ljudi.
Če so živalski odpadki z nizkim in visokim tveganjem pomešani, se takšni odpadki štejejo za odpadke z visokim tveganjem.
5. člen
(posebno nevarni živalski odpadki)
Posebno nevarni živalski odpadki so:
– SRM v skladu s predpisom, ki določa preventivne ukrepe v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami. Če SRM niso bili predhodno odstranjeni, se kot SRM ocenijo cela trupla živali;
– usmrčene živali zaradi ukrepov zatiranja transmisivnih spongiformnih encefalopatij;
– poginule hišne živali, živali iz cirkusov, živalskih vrtov in poskusne živali;
– živali in živalski proizvodi, ki vsebujejo ostanke prepovedanih ali škodljivih substanc;
– ostanki živil javne prehrane iz javnih prevoznih sredstev z mednarodnih relacij.
Če so živalski odpadki z nizkim ali visokim tveganjem pomešani s posebno nevarnimi živalskimi odpadki, se takšni odpadki štejejo za posebno nevarne živalske odpadke.
II. PREDELAVA, OBDELAVA IN NEŠKODLJIVO ODSTRANJEVANJE ŽIVALSKIH ODPADKOV
6. člen
(ravnanje z živalskimi odpadki)
V postopku predelave, obdelave in odstranjevanja živalskih odpadkov je treba ravnati z živalskimi odpadki tako, da:
– zdravje ljudi in živali ni ogroženo s povzročitelji kužnih in zajedavskih bolezni ter škodljivimi snovmi;
– ne pride do onesnaženja tal, vode, zraka in krme s povzročitelji kužnih in zajedavskih bolezni ter škodljivimi snovmi;
– ne pride do čezmerne obremenitve okolja zaradi preseganja emisijskih mejnih vrednosti;
– se živalski odpadki, razen v izjemnih predpisanih primerih, predelajo, sežgejo oziroma drugače neškodljivo odstranijo.
7. člen
(predelava in neškodljivo odstranjevanje živalskih odpadkov z visokim tveganjem)
Živalski odpadki z visokim tveganjem morajo biti predelani v obratu za predelavo živalskih odpadkov z visokim tveganjem (kafileriji) v skladu s pogoji iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ali pa uničeni s sežigom v sežigalnici.
Živalski odpadki z visokim tveganjem se lahko izjemoma neškodljivo uničijo tudi s sežigom na določenem mestu ali grobišču, ali z zakopavanjem na predpisan način na podlagi odločbe uradnega veterinarja z inšpekcijskimi pooblastili:
– če so živali okužene oziroma obstaja sum, da so okužene s kužno boleznijo, ali če vsebujejo ostanke, ki bi lahko predstavljali tveganje za zdravje ljudi in živali, toplotna obdelava v kafileriji pa jih ne bi zanesljivo uničila;
– če bi prevoz živali, ki so okužene oziroma za katere je podan sum, da so okužene s posebno nevarno kužno boleznijo, lahko predstavljal preveliko tveganje za širjenje bolezni;
– če pride do množičnih poginov in količina odpadkov presega kapacitete skladiščenja in predelave v kafileriji;
– če živalski odpadki izvirajo iz težko dostopnih območij;
– če količina in razdalja do predelovalnega obrata oziroma sežigalnice ne opravičujeta zbiranja odpadkov.
Če se živalski odpadki zakopljejo, morajo biti zakopani tako globoko, da jih ne morejo odkopati mesojede živali. Plast prsti oziroma zemlje, ki jih pokriva, mora biti debela najmanj 1 meter. Zakopavanje se mora izvesti na primernih tleh oziroma območju, tako da niso ogroženi viri pitne vode, in da se s tem ne povzroča nevarnosti za okolje. Če je potrebno, morajo biti živalski odpadki pred zakopavanjem razkuženi z ustreznim razkužilom.
8. člen
(predelava in neškodljivo odstranjevanje živalskih odpadkov z nizkim tveganjem)
Živalske odpadke z nizkim tveganjem se lahko predeluje v obratu za predelavo živalskih odpadkov z visokim tveganjem, obratu za predelavo živalskih odpadkov z nizkim tveganjem, obratu za proizvodnjo hrane za hišne živali, obratu za proizvodnjo surovin za farmacevtske in tehnične proizvode oziroma uniči s sežigom v sežigalnici. Če se živalski odpadki z nizkim tveganjem uporabijo kot surovina za proizvodnjo hrane za hišne živali, krmil ali farmacevtskih in tehničnih proizvodov, morajo biti obdelani v skladu s pogoji iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
Živalski odpadki z nizkim tveganjem se lahko izjemoma, na podlagi odločbe uradnega veterinarja z inšpekcijskimi pooblastili, neškodljivo odstranijo v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.
9. člen
(ravnanje s posebno nevarnimi živalskimi odpadki)
Posebno nevarne živalske odpadke so izvajalci javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov dolžni ločeno zbirati, jih vidno označiti ter neškodljivo odstraniti na enega od naslednjih načinov:
– neposredni sežig v sežigalnici;
– predelava v kafileriji in obvezen sežig proizvoda v obratu za sežig ali so-sežig;
– če gre za ostanke živil iz javnih prevoznih sredstev z mednarodnih relacij, zakopavanje na registriranem odlagališču odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
10. člen
(izjemna uporaba živalskih odpadkov)
Izjemoma lahko uradni veterinar z inšpekcijskimi pooblastili z odločbo dovoli uporabo živalskih odpadkov:
– za znanstveno-raziskovalne namene;
– v nepredelani obliki za krmljenje živali v živalskih vrtovih, cirkuških živali, živali, ki se redijo zaradi proizvodnje kož in krzna, živali v zavetiščih in mrhoviščih, črvov, ki se jih goji za ribiške vabe in podobno, če gre za živalske odpadke z nizkim tveganjem ali živalske odpadke z visokim tveganjem iz prve ali pete alinee 3. člena tega pravilnika, pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni.
Območni urad Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) vodi evidenco o izdanih odločbah, dovoljenih količinah in vrsti dovoljene izjemne uporabe.
11. člen
(predpisovanje drugih pogojev in ukrepov)
Generalni direktor VURS lahko glede na epidemiološko situacijo in oceno tveganja v posameznih primerih določi dodatne ali drugačne pogoje zbiranja, prevoza in odstranjevanja živalskih odpadkov.
III. PRIJAVA, ZBIRANJE IN PREVOZ ŽIVALSKIH ODPADKOV
12. člen
(dolžnosti imetnika živali)
Imetnik živali mora Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu (v nadaljnjem besedilu: NVI) nemudoma prijaviti pogin:
– kopitarja;
– parkljarja;
– perutnine, kuncev, živali, ki se redijo zaradi proizvodnje kož in krzna ter rib in ptic iz organiziranih rej;
– živali iz živalskega vrta, cirkusa ali drugega razstavnega prostora za živali;
– poskusne živali;
– hišnih živali;
– prašičev, ovc in koz do štirih tednov starosti, če pogineta dve ali več živali;
– vsake živali, če obstaja sum kužne bolezni.
V izjemnih primerih iz drugega odstavka 20. člena tega pravilnika sme imetnik živali, po predhodnem pisnem dogovoru z NVI, javljati pogin živali enkrat tedensko.
Imetnik poginule živali je dolžan živalske odpadke do prihoda delavca NVI oziroma v primeru množičnega pogina živali do prihoda izvajalca javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov, zaščititi pred atmosferskimi vplivi, insekti, živalmi ter preprečiti dostop drugim osebam. Živalskega trupla se ne sme, dokler ni prepeljano v objekt za obdukcijo, odreti, odpreti ali razsekati.
Imetnik poginule živali je dolžan delavcem NVI oziroma v primeru množičnega pogina živali izvajalcu javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov, nuditi pomoč pri nakladanju živalskih odpadkov, razen če obstaja utemeljen sum zoonoze.
Imetnik živali sme, če gre za posameznega poginulega prašiča, ovco ali kozo, starih do štiri tedne, ali posameznega poginulega psa, mačka, sobne ptice, okrasno perutnino, male glodalce, terarijske ali akvarijske hišne živali iz ljubiteljske reje, zakopati v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega pravilnika, pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni.
13. člen
(dolžnosti drugih oseb)
Druge osebe, ki so dolžne prijaviti živalske odpadke NVI, so:
– oseba, ki najde živalske odpadke na zemljišču ali v gozdu, ki ga ima v lasti ali v zakupu;
– voznik, ki je povzročil pogin živali;
– upravljalci cest in policija, če se živalski odpadki nahajajo na javni poti ali cesti;
– upravljalci ribiških okolišev, če se živalski odpadki nahajajo v sladkovodnih vodah ali na priobalnem zemljišču.
Prijavitelj je dolžan ravnati v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.
14. člen
(zbiranje živalskih odpadkov v živilskih obratih)
Živilski obrat mora imeti za zbiranje živalskih odpadkov urejene ločene prostore v skladu s predpisom, ki ureja živilske obrate. Če živilski obrat zbira, pošilja v predelavo ali oddaja v promet živalske odpadke z nizkim tveganjem ločeno od živalskih odpadkov z visokim tveganjem, mora biti prostor za shranjevanje živalskih odpadkov z nizkim tveganjem ločen od prostora za shranjevanje živalskih odpadkov z visokim tveganjem (konfiskat).
Prostor za zbiranje živalskih odpadkov mora biti urejen v skladu s 27. členom tega pravilnika in opremljen z ustreznimi hladilnimi kapacitetami za ohlajevanje prostora na +4°C ali manj, za predvideno količino živalskih odpadkov treh delovnih dni ob povprečni kapaciteti proizvodnje. Prostor mora imeti priključek za toplo vodo s temperaturo najmanj +83°C.
15. člen
(izvajalci javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov)
Zbiranje in prevoz živalskih odpadkov izvajajo NVI ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko javno službo ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega izvora.
16. člen
(naloge NVI)
NVI pri izvajanju veterinarsko-higienske službe po zakonu, ki ureja veterinarstvo, opravlja naslednje naloge:
– sprejem prijav o poginu živali;
– odvoz živalskih trupel s kraja pogina do zbiralnice, v obrat za predelavo, objekt za obdukcijo ali sežigalnico;
– odvoz živalskih trupel od klavnice do objekta za obdukcijo, če obstaja sum, da so živali zbolele za kužno boleznijo;
– zbiranje in prevoz živalskih odpadkov z mejnih prehodov;
– pomoč pri obdukciji poginulih živali;
– higiensko-tehnično vzdrževanje zbiralnic, objektov za obdukcijo in prevoznih sredstev za prevoz živalskih odpadkov;
– vzdrževanje veterinarskega reda pri prevozu in zbiranju živalskih odpadkov;
– vodenje predpisanih evidenc.
17. člen
(ravnanje s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega izvora)
Pri ravnanju s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega izvora je treba zagotoviti neprekinjen in reden:
– odvoz vseh živalskih odpadkov po posameznih zbirnih progah in zbiralnicah na območju, za katerega je podeljena koncesija;
– odvoz živalskih odpadkov s kraja pogina v primeru množičnega pogina živali;
– oddajanje živalskih odpadkov v predelavo ali začasno skladiščenje v skladu s predpisanimi pogoji;
– higiensko-tehnično vzdrževanje objektov in prevoznih sredstev;
– vzdrževanje veterinarskega reda pri prevozu živalskih odpadkov;
– vodenje predpisanih evidenc.
18. člen
(pogoji za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov)
Živalske odpadke je treba zbirati in prevažati v zbiralnice in registrirane obrate za predelavo živalskih odpadkov v pokritih in neprepustnih zabojnikih. Dno zabojnika mora imeti padec k mestu zbiranja tekočin. Notranjost zabojnika mora biti obložena z nerjavečim materialom, tako da je mogoče mokro čiščenje in razkuževanje.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za notranjost vozila, če se živalski odpadki nalagajo neposredno v vozilo. Vozilo mora biti opremljeno z omarico za delovno obleko in obutev delavca, omarico z dezinfekcijsko opremo ter opremo za nakladanje trupel na vozilo oziroma v zabojnik.
Vozila in zabojnike je treba vzdrževati v čistem stanju in jih po vsakem opravljenem prevozu očistiti in razkužiti, o čemer je treba voditi evidenco.
NVI in pravne ali fizične osebe, ki zbirajo in prevažajo živalske odpadke, morajo voditi evidenco o količini in poreklu zbranih ter oddanih živalskih odpadkov. Zaradi zagotavljanja nadzora prometa z živalskimi odpadki in preprečevanja pojava kužnih bolezni lahko uradni veterinar odredi pečatenje pošiljk. Podatek, da je pošiljka zapečatena, mora biti vpisan v evidenco o količini in poreklu zbranih ter oddanih živalskih odpadkov.
19. člen
(spremno potrdilo za živalske odpadke)
Pri odvozu trupel poginulih živali mora pošiljko spremljati potrdilo, iz katerega so razvidni naslednji podatki:
– o imetniku živali oziroma prijavitelju,
– o vrsti in številu poginulih živali,
– navedba vrste živali, pasme, spola, starosti, teže in identifikacijske številke, če ta obstaja,
– datum in ura prevzema trupla,
– osnovni anamnestični podatki: izpis podatkov iz dnevnika posegov in zdravljenj na gospodarstvu, če ta obstaja, in sicer datum zadnjega posega, diagnoza in podatki o veterinarski organizaciji ali veterinarju, ki je zdravil žival oziroma opravljal posege,
– izjava imetnika živali oziroma prijavitelja z osnovnimi podatki o okoliščinah pogina živali, če je izjavo mogoče pridobiti.
Pri odvozu vseh ostalih živalskih odpadkov, ki se odvažajo iz zbiralnice ali živilskih obratov, mora pošiljko spremljati spremno potrdilo, iz katerega so razvidni naslednji podatki:
– vrsta živalskih odpadkov,
– kategorija živalskih odpadkov,
– količina in morebitna predhodna obdelava živalskih odpadkov,
– izvor pošiljke (pošiljateljev naziv, naslov oziroma sedež),
– izvajalec javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov,
– prejemnik pošiljke (prejemnikov naziv, naslov oziroma sedež),
– datum prevoza,
– podpis pošiljatelja in odgovorne osebe javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za pošiljke mesno-kostne moke, ki se odpremlja iz kafilerije v sežigalnico.
Potrdilo iz tega člena mora izpolniti delavec izvajalca javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov. Potrdilo se izda v dveh izvodih, od katerih eden ostane imetniku živalskih odpadkov ali prijavitelju, drug izvod pa spremlja živalske odpadke do zbiralnice, objekta za obdukcijo živali, objekta za predelavo živalskih odpadkov ali sežigalnice.
Pošiljke mesnih, mlečnih in jajčnih proizvodov ter proizvodov vodnih organizmov, ki niso primerni za prehrano ljudi, so pa pridobljeni iz živali ali živil živalskega izvora, ki so bila ocenjena kot zdravstveno ustrezna, ter se prevažajo v obrat za predelavo živalskih odpadkov, mora biti označena z deklaracijo, iz katere je razviden izvor pošiljke in ime ter vrsta živalskih odpadkov. Na zabojniku, cisterni, kartonski embalaži ali drugem embalažnem materialu mora biti na vidno mesto pritrjena oznaka »NI PRIMERNO ZA PREHRANO LJUDI!«. Črke morajo biti velike najmanj 2 cm.
20. člen
(zbiranje in odvoz živalskih odpadkov)
Odvoz živalskih odpadkov s kraja pogina oziroma nastanka odpadkov do zbiralnice ali do obrata za predelavo živalskih odpadkov mora biti opravljen v naslednjem času:
– truplo živali je treba odpeljati najkasneje v 24 urah po prijavi pogina, v poletnem času najkasneje v 12 urah;
– trupla živali s cest, železniških postaj, naselij in javnih mest je treba odpeljati takoj po prijavi pogina;
– v primeru suma kužne bolezni je treba truplo takoj po prijavi pogina odpeljati v objekt za obdukcijo živali.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko imetnik živali izjemoma zamrzne manjše število poginule perutnine, kuncev, živali, ki se redijo zaradi proizvodnje kož in krzna, poskusnih živali, rib in ptic, če bi bil odvoz v roku iz prejšnjega odstavka ekonomsko neupravičen, pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni. V tem primeru je treba trupla poginulih živali hraniti v posebej za to namenjenih zamrzovalnih omarah, ki so označene z napisom v rdeči barvi »ŽIVALSKI ODPADKI«, in se smejo uporabljati samo za ta namen. Zamrzovalne omare morajo biti iz takšnega materiala, da jih je možno mokro čistiti in razkuževati. Odvoz zamrznjenih trupel mora biti izveden najmanj vsakih sedem dni.
Živalske odpadke je treba odpeljati iz zbiralnic, objektov za obdukcijo in živilskih obratov najkasneje v 24 urah, z izjemo usnjarskih obratov, kjer je dovoljen odvoz v 48 urah.
Če se živalski odpadki zbirajo v zbiralnici dlje kot 24 ur, mora biti zagotovljen prostor, ki je hlajen na temperaturo +4°C ali manj oziroma mora biti zagotovljeno zamrzovanje živalskih odpadkov.
Po odvozu živalskih odpadkov je treba prostor, zabojnik za shranjevanje živalskih odpadkov oziroma zamrzovalno omaro razkužiti.
IV. HIGIENSKO-TEHNIČNA UREDITEV OBRATOV ZA ZBIRANJE, PREDELAVO IN SEŽIGANJE ŽIVALSKIH ODPADKOV TER OBJEKTOV ZA OBDUKCIJO
21. člen
(odobritev in registracija)
Zbiralnice živalskih odpadkov, sežigalnice, obrati za predelavo živalskih odpadkov z visokim in nizkim tveganjem ter obrati, ki uporabljajo živalske odpadke z nizkim tveganjem za proizvodnjo hrane za hišne živali in proizvodnjo farmacevtskih in tehničnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: obrati), morajo biti odobreni in registrirani pri VURS ter izpolnjevati predpisane pogoje iz tega pravilnika.
22. člen
(splošni pogoji za obrate)
Obrati morajo biti ločeni od strnjenega naselja, od območja, ki je z urbanističnim načrtom predvideno za gradnjo stanovanjskih objektov in od ostalih proizvodnih obratov (npr. klavnice in živilsko-predelovalnih obratov).
V območje obrata spadajo zgradbe s pripadajočim zemljiščem, ceste za dovoz in odvoz živalskih odpadkov, poti za zaposlene, dvorišča z zelenicami ter naprave, ki služijo potrebam obrata.
Površina zemljišča mora ustrezati zmogljivosti, številu in velikosti zgradb, tako da se zagotovi funkcionalna povezanost in zadostna oddaljenost čistega od nečistega dela obrata.
Območje obrata mora biti ograjeno z najmanj 1,8 metra visoko ograjo, ki preprečuje dostop nezaposlenim in živalim v območje obrata. Vhod in izhod morata biti nadzorovana. Dvorišče in poti morajo biti iz trdnega materiala (npr. beton, asfalt).
V obratu morajo biti priključki z zadostno kapaciteto vroče vode, s temperaturo najmanj +83°C za zagotavljanje ustreznih higienskih razmer in razkuževanje prostorov, opreme, prevoznih sredstev in pribora.
V obratu morata biti zagotovljena prostor in ploščad za pranje in razkuževanje vozil ter zabojnikov. Zagotovljena mora biti strešna zaščita, betonski ali kovinski podstavek ali kanal za pranje vozil, ki ima kanalizacijski sistem z ustrezno zmogljivostjo, prostor za pribor in razkužila ter priključke za hladno in toplo vodo s temperaturo najmanj +83°C.
Obrat mora imeti ustrezne čistilne sisteme in naprave, ki zagotavljajo, da niso presežene predpisane emisijske vrednosti v vodah, tleh in zraku ter preprečujejo širjenje patogenih mikroorganizmov.
Če se v obratu opravlja tudi skladiščenje odpadkov, mora prostor za skladiščenje izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za zbiralnice živalskih odpadkov.
23. člen
(ločitev čistega in nečistega dela obrata)
V obratu za predelavo živalskih odpadkov morata biti med seboj popolnoma ločena čisti in nečisti del obrata.
Zgradbe na območju obrata za predelavo morajo biti razporejene tako, da je čisti del prostorsko ločen od nečistega dela.
Ceste in poti v obratu za predelavo se morajo deliti na nečiste poti in čiste poti, ki se med seboj ne smejo križati. Nečiste poti se uporabljajo za prevoz živalskih odpadkov v obrat, čiste poti pa za prevoz končnega proizvoda iz obrata.
Postopek predelave mora biti načrtovan tako, da se prepreči križanje čistih in nečistih poti oziroma onesnaženje končnega proizvoda v katerikoli fazi predelave in skladiščenja.
24. člen
(nečisti del obrata)
Nečisti del obrata za predelavo živalskih odpadkov predstavljajo:
– klančina (rampa) za sprejem živalskih odpadkov;
– prostor za obdukcijo;
– prostor za izkoževanje živali;
– skladišče za kože;
– prostor in oprema za polnjenje destruktorja ter druga oprema za obdelavo živalskih odpadkov;
– garderobe, umivalnice in sanitarije za zaposlene iz nečistega dela obrata;
– prostor za razkuževanje vozil in kontejnerjev za prevoz živalskih odpadkov.
Ob prehodu iz nečistega v čisti del obrata se mora delavec preobleči v čisto delovno obleko, preobuti oziroma obutev predhodno razkužiti.
Oprema in orodje v čistem in nečistem delu obrata morata biti ločena.
Na vhodu v območje obrata in pri izhodu iz obrata ter izhodu iz nečistega dela obrata morata biti nameščena razkuževalnik za razkuževanje koles vozil, ki prevažajo živalske odpadke in razkuževalnik za razkuževanje obutve osebja. Razkuževalnike je treba redno vzdrževati ali menjavati in o tem voditi evidenco.
25. člen
(čisti del obrata)
Čisti del obrata za predelavo živalskih odpadkov predstavljajo:
– upravno poslopje (poslovni prostori), ki je lahko tudi zunaj območja obrata;
– proizvodni prostori z napravo za toplotno obdelavo živalskih odpadkov, kjer se odpadki predelujejo;
– prostori za skladiščenje končnih proizvodov;
– prostori za skladiščenje materiala za pakiranje;
– kontrolni laboratorij;
– prostor za uradnega veterinarja;
– prostor za pranje in razkuževanje prevoznih sredstev, ki prevažajo končne proizvode;
– garderobe, umivalnice in sanitarije.
26. člen
(naprave za predelavo živalskih odpadkov)
V obratih, kjer se izvaja toplotna obdelava živalskih odpadkov, mora biti naslednja oprema:
– naprave za merjenje temperature in pritiska na kritičnih točkah;
– naprave, ki nepretrgoma beležijo rezultate meritev;
– ustrezen varnostni sistem, ki onemogoča previsoko segrevanje.
Vsi instrumenti morajo biti umerjeni najmanj enkrat letno.
27. člen
(higienska ureditev proizvodnih in pomožnih prostorov)
Proizvodni in pomožni prostori ter oprema v obratih za predelavo živalskih odpadkov, sežigalnicah in obratih, ki uporabljajo živalske odpadke z nizkim tveganjem za proizvodnjo hrane za hišne živali in proizvodnjo farmacevtskih in tehničnih proizvodov morajo biti urejeni in vzdrževani tako, da:
– so stene, tla in stropi prostorov iz materialov, ki so odporni proti obrabi in koroziji ter omogočajo higiensko vzdrževanje prostorov;
– so tla iz trdnega materiala, gladka in neprepustna, vendar ne spolzka; proti iztoku morajo imeti najmanj 2% padec;
– so stiki med stenami in tlemi zaobljeni;
– so vogali stebrov in drugi robovi, ki so izpostavljeni udarcem, zaščiteni s kotniki iz nerjaveče pločevine, ki morajo biti izdelani v isti ravnini kot stenska površina;
– so stene gladke in svetle, obložene z gladkim materialom, ki ga je mogoče mokro čistiti in razkuževati, v proizvodnih prostorih do višine 3 metrov, v skladiščih pa do višine skladiščenja;
– so proizvodni prostori ustrezno dnevno oziroma umetno osvetljeni z najmanj 220 lx, ostali prostori pa 110 lx;
– je oprema iz obstojnega materiala, ki ne rjavi in se lahko učinkovito čisti ter razkužuje;
– so vsi prostori in dvorišče kanalizirani (razen za meteorne vode) ter preko sifoniziranih odtokov priključeni na sistem čiščenja odpadne vode, preko katerega gredo odplake v sistem kanalizacije;
– so okna zaščitena z gostimi mrežami proti insektom;
– so vsi prostori zavarovani pred glodalci in pticami;
– so prostori opremljeni z napravami za pranje in sredstvi za čiščenje.
V proizvodnih prostorih obrata mora biti na primernem mestu umivalnik za roke s toplo in mrzlo vodo, opremljen s posodo s tekočim milom in razkužilom, papirnatimi brisačami in posodo za odpadke.
Za zavarovanje vodovoda pred onesnaženjem zaradi negativnega tlaka v vodovodnem omrežju, morajo biti na vseh iztokih za hladno in toplo vodo ventili proti povratni sifonaži. Ventile proti povratni sifonaži je treba namestiti neposredno za pipo oziroma drugo vrsto priključka, v naslednjih primerih:
– če imajo pipe navoje ali druge priključke, na katere se pritrdijo gumijaste ali plastične cevi za pranje;
– če so konci cevi potopljeni v vodo oziroma, če je njihova iztočna odprtina pod vodno gladino v posodi.
Vsa kemična sredstva, ki se uporabljajo v obratu (npr. razkužila, čistila, insekticidi, rodenticidi), morajo biti shranjena v posebnih zaklenjenih prostorih ali omarah.
28. člen
(ureditev prostorov za osebje)
Obrat mora imeti urejene garderobe, umivalnice in sanitarije za zaposlene, in sicer posebej za moške in posebej za ženske, ločeno za čisti in nečisti del obrata.
Zaposleni v proizvodnih prostorih morajo imeti dve ločeni omari, in sicer omaro za osebno obleko in obutev ter posebno omaro za delovno obleko in obutev. Omare morajo biti kovinske. Garderobe morajo imeti urejeno naravno ali umetno prezračevanje.
V sklopu garderob mora biti urejeno ločeno sprejemanje in izdajanje čiste in umazane delovne obleke.
V sklopu garderob mora biti urejena umivalnica za vzdrževanje osebne higiene zaposlenih, ki mora imeti urejeno naravno ali umetno prezračevanje. V umivalnici mora biti na vsakih 10 zaposlenih delavcev v eni izmeni zagotovljen en umivalnik za roke in ena kabina s prho.
Stranišča, posebej za moške in posebej za ženske, morajo biti gradbeno ločena od garderob in umivalnic. V obratih, kjer so garderobe oddaljene od proizvodnih prostorov, morajo biti stranišča v neposredni bližini slednjih, ločena od proizvodnih prostorov s posebnim vmesnim (tampon) prostorom. Stranišča morajo biti opremljena z umivalnikom za roke s toplo in hladno vodo, posodo s tekočim milom, papirnatimi brisačami in posodo za odpadke.
29. člen
(pogoji za zbiralnice odpadkov)
Zbiralnica mora izpolnjevati splošne pogoje iz 22. člena tega pravilnika.
Delovni in pomožni prostori zbiralnice ter prostori za osebje morajo biti urejeni v skladu s 27. in 28. členom tega pravilnika.
30. člen
(pogoji za objekte za obdukcijo)
Objekt za obdukcijo mora biti registriran pri VURS in izpolnjevati pogoje iz 22., 31. in 32. člena tega pravilnika.
Objekt za obdukcijo je lahko samostojen ali organiziran v okviru zbiralnice ali obrata za predelavo živalskih odpadkov.
31. člen
(prostori in naprave v objektu za obdukcijo)
Objekt za obdukcijo mora imeti naslednje prostore in naprave:
– prostor za obdukcijo;
– prostor za razkuževanje in sterilizacijo opreme in pribora;
– garderobo z omaricami za shranjevanje osebne obleke in obutve, umivalnico, prho, stranišče in garderobo za delovno obleko in obutev v skladu z 28. členom tega pravilnika;
– prostor za shranjevanje živalskih odpadkov z ustrezno hladilno napravo za ohlajevanje prostora na +4 °C ali zamrzovanje trupel;
– shrambo za dezinfekcijsko opremo;
– ploščad za razkuževanje vozil.
Delovni in pomožni prostori objekta za obdukcijo, prostori za osebje in njihova ureditev morajo biti urejeni v skladu s 27. in 28. členom tega pravilnika. Osvetlitev na mestu sekcije mora biti 550 lx, na mestu delovnega procesa 300 lx, v ostalih prostorih pa 110 lx. Na vhodu v prostor za obdukcijo mora biti nameščen razkuževalnik za obutev.
Na vhodu v območje objekta za obdukcijo, pri izhodu ter izhodu iz nečistega dela obrata morata biti nameščena razkuževalnik za razkuževanje koles vozil in razkuževalnik za obutev osebja. Razkuževalnike je treba redno vzdrževati oziroma menjati razkužila in o tem voditi evidenco.
32. člen
(oprema in pribor v objektu za obdukcijo)
V objektu za obdukcijo mora biti najmanj naslednja oprema in pribor:
– miza za sekcijo živali;
– dva kompleta instrumentov za raztelešanje živali;
– hladilnik oziroma zamrzovalnik za hrambo patološkega materiala, namenjenega za diagnostično preiskavo;
– oprema za sterilizacijo delovne obleke, obutve, opreme in instrumentov;
– omarica za sekcijski pribor in steklovino;
– kovinska miza za odlaganje vzorcev;
– dvigalo za trupla;
– tehtnica za trupla;
– naprava za čiščenje in razkuževanje prostorov ter opreme;
– omarica za shranjevanje razkužil in ostalih kemičnih sredstev;
– umivalnik za roke s priključkom za toplo in hladno vodo, ki mora biti urejen tako, da se pipe lahko odpira samo na pritisk z nogo ali s fotocelico. Posoda s tekočim milom mora biti pritrjena na umivalnik oziroma mora biti v njegovi bližini. Nameščene morajo biti papirnate brisače, razkužilo in posoda za odpadke.
33. člen
(posebni pogoji za obrate, ki uporabljajo živalske odpadke z nizkim tveganjem za pripravo hrane za hišne živali, farmacevtskih in tehničnih proizvodov)
Poleg splošnih pogojev glede higiensko-tehnične ureditve po tem pravilniku morajo obrati, ki uporabljajo živalske odpadke z nizkim tveganjem za proizvodnjo hrane za hišne živali, farmacevtskih in tehničnih proizvodov, zagotavljati:
– ustrezne prostore in opremo za neškodljivo odstranjevanje neuporabljenih surovin, ki ostanejo po proizvodnji hrane za hišne živali, farmacevtskih in tehničnih proizvodov, oziroma zagotoviti odvoz teh odpadkov v obrat za predelavo živalskih odpadkov ali v sežigalnico;
– ustrezne pogoje za neškodljivo odstranjevanje odpadnega materiala živalskega izvora, ki nastane oziroma ostane pri proizvodnem procesu, in se ga ne da uporabiti za prehrano živali zaradi zaščite zdravja ljudi ali živali.
Odpadni material se mora neškodljivo predelati v kafileriji ali v sežigalnici v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega pravilnika.
V. ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI PREDELANIH ŽIVALSKIH ODPADKOV
34. člen
(higienski pogoji za predelavo živalskih odpadkov)
Živalski odpadki morajo biti, glede na stopnjo tveganja za zdravje ljudi in živali, obdelani v skladu s Prilogo 1 oziroma Prilogo 2, ali sežgani v sežigalnici.
Živalske odpadke je potrebno predelati v čim krajšem času, in sicer najkasneje v 72 urah po prispetju v obrat za predelavo živalskih odpadkov. Do začetka predelave morajo biti odpadki shranjeni v posebnem prostoru, hlajenem do +4 °C ali zamrznjeni in zaščiteni pred zunanjimi vplivi.
Kože, ki se izločijo v postopku predelave, je treba nasoliti z natrijevim kloridom in z njimi ravnati v skladu s predpisom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in promet proizvodov živalskega izvora, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, s katerimi se lahko prenese živalska kužna bolezen.
35. člen
(splošne mikrobiološke zahteve za končne proizvode)
Po predelavi živalskih odpadkov z visokim tveganjem morajo biti vzorci končnega proizvoda, odvzeti neposredno po termični obdelavi, prosti bakterijskih spor Clostridium perfringens v 1g končnega proizvoda.
Vzorci končnih proizvodov po obdelavi odpadkov z nizkim in visokim tveganjem, odvzeti ob koncu skladiščenja v predelovalnem obratu, morajo izpolnjevati naslednje mikrobiološke pogoje:
– Salmonella: odsotnost v 25 g: n=5, c=0, m=0, M=0;
– Enterobacteriaceae: n=5, c=2, m=10, M=3x102 v 1 g končnega proizvoda,
pri čemer je:
n = število enot, ki sestavljajo vzorec;
m = mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh enotah vzorca ne presega vrednosti m;
M = najvišja dopustna vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v eni ali več enotah vzorca enak vrednosti M ali več;
c = število enot vzorca, pri katerih je lahko število bakterij med m in M, ko se vzorec v celoti še vedno oceni kot ustrezen, pod pogojem, da je bakterijska vrednost v ostalih enotah vzorca m ali manj.
36. člen
(posebni pogoji za hrano za hišne živali)
Obdelava in pogoji proizvodnje hrane za hišne živali, za katere se kot surovina uporabijo samo živali, vključno z ribami, ki niso namenjene za prehrano ljudi, morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in promet proizvodov živalskega izvora, ki niso namenjeni prehrani ljudi, s katerimi se lahko prenese živalska kužna bolezen.
37. člen
(pogoji za maščobe iz živalskih odpadkov)
Maščobe, pridobljene iz živalskih odpadkov, morajo biti predelane tako, da je zagotovljena toplotna obdelava na način, ki prepreči širjenje živalskih kužnih bolezni.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti maščobe, ki so pridobljene iz živalskih odpadkov prežvekovalcev, predelane na način, predpisan v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
VI. ZAGOTAVLJANJE VETERINARSKEGA REDA IN NOTRANJA KONTROLA V OBRATIH ZA PREDELAVO ŽIVALSKIH ODPADKOV
38. člen
(zagotavljanje veterinarskega reda v obratih za predelavo živalskih odpadkov)
Nosilec dejavnosti mora v obratu za predelavo živalskih odpadkov zagotoviti:
– čimprejšnjo predelavo in ustrezno skladiščenje prispelih živalskih odpadkov v skladu s 34. členom tega pravilnika;
– čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev in zabojnikov za prevoz živalskih odpadkov po vsakokratni uporabi;
– vzdrževanje razkuževalnikov za razkuževanje gum in obutve ljudi na izhodu iz nečistega dela obrata ter iz območja obrata;
– zadostno število čistih delovnih oblek v vsaki izmeni, ki se morajo razločevati in ločeno prati za zaposlene v čistem in nečistem delu obrata;
– da si delavci pri prehodu iz nečistega v čisti del obrata preoblečejo delovno obleko in preobujejo ali razkužijo obutev;
– ločeno uporabo opreme in orodja v čistem in nečistem delu obrata;
– izvajanje sistematične dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (v nadaljnjem besedilu: DDD) v obratu ter izvajanje ukrepov za preprečevanje dostopa pticam;
– čiščenje odpadne vode iz nečistega dela v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, da se uničijo patogeni mikroorganizmi in onemogoči obremenjevanje okolja z različnimi onesnaževalci;
– izvajanje odrejenih ukrepov.
39. člen
(notranja kontrola v obratih za predelavo živalskih odpadkov)
Če obrat za predelavo živalskih odpadkov nima laboratorija za lastno kontrolo zagotavljanja zdravstvene ustreznosti proizvodov, mora uporabljati zunanji laboratorij NVI.
Obrati za predelavo odpadkov z visokim in nizkim tveganjem in obrati za proizvodnjo hrane za hišne živali morajo imeti vzpostavljen tudi ustrezen sistem notranjih kontrol po načelu ugotavljanja kritičnih točk.
Nosilci dejavnosti obratov iz prejšnjega odstavka morajo:
– ugotavljati in nadzirati kritične kontrolne točke v obratu;
– jemati reprezentativne vzorce vsake serije proizvodnje zaradi preverjanja skladnosti z mikrobiološkimi standardi iz 35. člena tega pravilnika in ugotavljanja prisotnosti fizikalnih in kemičnih škodljivih ostankov;
– voditi evidenco o rezultatih laboratorijskih preiskav in lastnih kontrol, ki jih morajo hraniti najmanj tri leta;
– uvesti sistem, ki zagotavlja povezavo vsake serije, oddane v promet, s časom proizvodnje.
40. člen
(ukrepanje nosilca dejavnosti v primeru zdravstveno neustreznih proizvodov)
Če rezultati analiz odvzetih vzorcev v sistemu notranjih kontrol niso zdravstveno ustrezni, je dolžan nosilec dejavnosti:
– nemudoma obvestiti uradnega veterinarja in ga seznaniti z vsemi podrobnostmi glede vzorca in serije, iz katere je bil vzorec odvzet,
– ugotoviti možne vzroke, ki so privedli do nepravilnosti,
– zagotoviti, da proizvod, za katerega obstaja sum, da ni zdravstveno ustrezen, ne gre v promet oziroma, če je že v prometu, proizvod iz prometa vzeti;
– zdravstveno neustrezen proizvod predelati ali neškodljivo uničiti pod neposrednim nadzorom uradnega veterinarja,
– povišati pogostost vzorčenja in preverjanja delovanja proizvodne linije,
– izvesti dekontaminacijo in čiščenje v predelovalnem obratu,
– pregledati dokumentacijo surovin vse do končnih proizvodov.
VII. VETERINARSKI NADZOR
41. člen
(veterinarski nadzor v obratih)
Veterinarski nadzor obsega preverjanje:
– notranje kontrole v obratu,
– veterinarskega reda v obratu,
– laboratorijskih preiskav,
– razkuževanja vozil in opreme,
– predpisanih higienskih pogojev pri prevozu, predelavi in odstranjevanju odpadkov,
– mikrobioloških preiskav proizvodov po predelavi živalskih odpadkov,
– predpisanih evidenc in registrov,
– izpolnjevanja ostalih pogojev iz tega pravilnika.
Mikrobiološke preiskave iz šeste alinee prejšnjega odstavka morajo biti izvedene po mednarodno priznanih metodah.
Če obstaja več mednarodno priznanih metod, se uporabljajo metode, ki so priznane s predpisi v Evropski Uniji.
V obratih, kjer se predeluje živalske odpadke sesalcev, mora veterinarski nadzor obsegati tudi preverjanje izpolnjevanja pogojev iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za naslednje obrate za predelavo živalskih odpadkov z nizkim tveganjem:
– obrate za predelavo živalskih odpadkov za pripravo hrane za hišne živali;
– obrate za predelavo razmaščenih kosti za proizvodnjo želatine;
– obrate za predelavo živalskih kož za proizvodnjo želatine, kolagena, hidroliziranih beljakovin, kopit in dlake;
– obrate za predelavo žlez, tkiv in organov za uporabo v farmacevtski industriji;
– obrate za predelavo krvi in krvnih produktov;
– obrate za predelavo mleka in mlečnih izdelkov, ki niso namenjeni prehrani ljudi;
– obrate za predelavo živalskih odpadkov, ki ne izvirajo iz tkiv sesalcev, z izjemo ocvirkov, ki nastanejo v takšni proizvodnji;
– obrate za predelavo živalskih odpadkov za proizvodnjo proizvodov, za katere se lahko zagotovi, da ne bodo vstopili v prehrambeno verigo ljudi ali živali, in ne bodo uporabljeni kot gnojilo.
Določbe preverjanja iz tretjega odstavka tega člena ne veljajo tudi v primeru, ko se živalski odpadki uporabijo za namene iz prvega odstavka 10. člena tega pravilnika.
Če se v okviru nadzora ugotovijo nepravilnosti, mora uradni veterinar nemudoma ukrepati skladno s svojimi pristojnostmi in poskrbeti, da se nepravilnosti nemudoma odpravijo. Nosilec dejavnosti je v tem primeru dolžan ravnati v skladu z drugo do šesto alineo prejšnjega člena in odločbo uradnega veterinarja z inšpekcijskimi pooblastili.
VIII. EVIDENCE
42. člen
(evidence pri zbiranju odpadkov)
Osebe, ki opravljajo dejavnost zbiranja živalskih odpadkov, so dolžne voditi evidenco o:
– vrsti in količini zbranih živalskih odpadkov;
– povzročiteljih živalskih odpadkov;
– količini in vrsti živalskih odpadkov, oddanih predelovalnim obratom;
– opravljenih DDD ukrepih;
– opravljenih čiščenjih in razkuževanjih prevoznih sredstev;
– opravljenih menjavah razkužila v razkuževalnikih za prevozna sredstva in osebje.
Evidence iz prejšnjega odstavka morajo biti na vpogled uradnemu veterinarju.
43. člen
(evidence pri predelavi in neškodljivem odstranjevanju odpadkov)
Nosilec dejavnosti predelave je dolžan voditi evidence o:
– količini in vrsti sprejetih živalskih odpadkov, datumu prihoda in povzročiteljih teh odpadkov;
– opravljenih mikrobioloških in ostalih analizah končnega proizvoda ter njihovih rezultatih;
– opravljenih mikrobioloških analizah vode v obratu;
– uporabljenih analitičnih metodah in laboratorijih, ki so opravili analizo;
– opravljenih kontrolah proizvodnje s pomočjo sistema kritičnih kontrolnih točk in o izvedenih korekcijskih ukrepih;
– opravljenih ponovnih predelavah proizvoda zaradi zdravstvene neustreznosti;
– opravljenih čiščenjih in razkuževanju prevoznih sredstev;
– opravljenih menjavah razkužila v razkuževalnikih za prevozna sredstva in osebje;
– opravljenih DDD ukrepih;
– količini in vrsti končnega proizvoda, oddanega v promet, nadaljnjo predelavo, sežig ali zakopavanje.
Nosilec dejavnosti sežiganja živalskih odpadkov je dolžan voditi evidenco o količini in vrsti sprejetih živalskih odpadkov, datumu prihoda in povzročiteljih teh odpadkov ter datumu njihovega sežiga.
Evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti na vpogled uradnemu veterinarju.
44. člen
(evidence uradnega veterinarja)
Uradni veterinar mora o opravljenih pregledih v obratu pod veterinarskim nadzorom voditi evidence o:
– opravljenih rednih ter izrednih pregledih,
– odvzetih uradnih vzorcih in rezultatih analiz,
– ugotovljenih nepravilnostih in pomanjkljivostih,
– izvedenih ukrepih v obratu.
45. člen
(hramba evidenc)
Evidence iz 42., 43. in 44. člena tega pravilnika je treba hraniti najmanj tri leta.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
(prehodne določbe)
Obstoječa spremna potrdila se morajo uskladiti z določbami tega pravilnika najkasneje do 30. septembra 2003.
Določbe prvega in tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika se ne uporabljajo za obstoječe obrate za predelavo živalskih odpadkov z nizkim in visokim tveganjem.
Obstoječi obrati za predelavo živalskih odpadkov z nizkim in visokim tveganjem, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, so lahko v sklopu klavnice oziroma živilskega obrata samo, če gre za popolnoma ločen objekt, ob upoštevanju pogojev iz tega pravilnika.
Obstoječi obrati se morajo prilagoditi s prvo do osmo alineo prvega odstavka 27. člena, 28. členom in 29. členom tega pravilnika najkasneje do 31. decembra 2003.
Obstoječi obrati za predelavo živalskih odpadkov z nizkim in visokim tveganjem morajo uvesti sistem notranjih kontrol iz 39. člena tega pravilnika najkasneje do 31. decembra 2003.
Ne glede na prejšnji odstavek se začne druga alinea tretjega odstavka 39. člena tega pravilnika uporabljati 30. junija 2003.
Določba tretjega odstavka 41. člena tega pravilnika se začne uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski Uniji.
47. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o načinu neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov živalskega izvora ter o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati objekti in oprema za zbiranje, neškodljivo odstranjevanje in ugotavljanje vzroka pogina ter prevozna sredstva za prevoz živalskih trupel in odpadkov živalskega izvora (Uradni list SFRJ, št. 53/89).
48. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-102/01
Ljubljana, dne 22. novembra 2002.
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
SOGLAŠAM!
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister za zdravje
PRILOGA 1
Pogoji za obdelavo živalskih odpadkov z visokim tveganjem
Živalski odpadki z visokim tveganjem morajo biti toplotno
obdelani tako, da doseže temperatura v središču mase, ki se
predeluje, najmanj 133 stopinj C, 20 minut ob pritisku 3 barov.
Velikost delcev surovine, ki jo je treba pred toplotno obdelavo
zmanjšati v destruktorju, ne sme biti večja od 50 mm.
Na kritičnih točkah temperaturnega procesa morajo biti nameščeni
termografi, ki sproti nadzorujejo in beležijo toplotni proces.
Za toplotno obdelavo se lahko uporabljajo tudi drugi alternativni
sistemi, če so le-ti priznani v državah Evropske Unije in
potrjeni s strani Evropske Komisije. Takšni sistemi so lahko
potrjeni samo pod pogojem, da končni proizvodi, ki se en mesec
vzorčijo vsak dan, ustrezajo mikrobiološkim standardom, ki so
predpisani v tem pravilniku, ter da se izvajajo rutinska
vzorčenja v skladu z določbami tega pravilnika.
Končni proizvod mora biti shranjen na način, ki preprečuje
njegovo naknadno onesnaženje.
PRILOGA 2
Pogoji za obdelavo živalskih odpadkov z nizkim tveganjem
Živalski odpadki z nizkim tveganjem morajo biti toplotno obdelani
pri temperaturi, ki zagotavlja, da proizvod po predelavi ustreza
mikrobiološkim pogojem iz 35. člena tega pravilnika.
Na kritičnih točkah temperaturnega procesa morajo biti nameščeni
termografi, ki sproti nadzorujejo in beležijo toplotni proces.
Za toplotno obdelavo se lahko uporabljajo tudi drugi,
alternativni sistemi, če so priznani v državah Evropske Unije in
potrjeni s strani Evropske Komisije ter zagotavljajo takšen način
toplotne obdelave, ki uniči vse patogene organizme iz drugega
odstavka 35. člena tega pravilnika.
Končni proizvod mora biti shranjen na način, ki preprečuje
njegovo naknadno onesnaženje.
PRILOGA 3
Posebni pogoji in standardi za predelavo maščob, pridobljenih iz
živalskih odpadkov prežvekovalcev
Maščobe, pridobljene s predelavo živalskih odpadkov
prežvekovalcev, morajo biti prečiščene tako, da ne vsebujejo več
kot 0,15% (težnostni odstotek) ostankov netopnih nečistoč.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za proizvodnjo maščob,
pridobljenih iz živalskih odpadkov prežvekovalcev, če so maščobe
predelane na naslednji način:
1. transesterifikacija ali hidroliza: najmanj 20 minut pri
temperaturi 200 stopinj C pod pritiskom, ki ga ustvarja nasičena
para (glicerol, maščobne kisline, estri);
2. saponifikacija z NaOH 12M (glicerol in milo):
- v sistemu serij: tri ure pri 95 stopinj C ali
- v neprekinjenem sistemu: 8 minut pri temperaturi 140 stopinj C
pri pritisku 2 bara (2000 hPa).
Maščobe, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev ali niso obdelane
v skladu s to prilogo, ne smejo na kakršenkoli način priti v
prehrambeno verigo ljudi ali živali.
PRILOGA 4
Postopki preverjanja in nadzora v obratih za predelavo živalskih
odpadkov sesalcev
V postopkih veterinarskega nadzora predelave živalskih odpadkov
sesalcev je treba preverjati izpolnjevanje naslednjih pogojev po
tem pravilniku:
1. skladnost postopka predelave z opisom postopka predelave
živalskih odpadkov (po diagramu poteka proizvodnega procesa);
2. določitev kritičnih kontrolnih točk (Critical Control Points),
vključno s stopnjo predelave snovi v primeru neprekinjenega
(kontinuirnega) sistema;
3. izpolnjevanje minimalnih pogojev, ki veljajo za predelavo
živalskih odpadkov z visokim tveganjem:
- velikost delcev: največ 50 mm,
- temperatura: višja od 133 stopinj C,
- čas predelave: najmanj 20 minut brez prekinitev,
- tlak (absolutni), ki ga proizvaja nasičena para: najmanj 3
bare;
4. izpolnjevanje pogojev iz prejšnje točke se ugotavlja:
a) glede velikosti delcev, z velikostjo odprtine mlevne priprave
ali velikostjo reže drobilne priprave;
b) v prekinjenem tlačnem sistemu (sistem serij) se temperatura,
tlak in čas predelave spremljajo na naslednji način:
- temperatura preko stalnega termočlena in se izrisuje glede na
dejanski čas;
- stopnja tlaka preko stalnega merilca tlaka; stopnja tlaka se
izrisuje glede na dejanski čas;
- čas predelave se prikazuje s pomočjo diagramov čas/temperatura
in čas/tlak.
Termočlen in merilec tlaka se morata kalibrirati vsaj enkrat na
leto;
c) v neprekinjenem tlačnem sistemu se temperatura, tlak, čas
predelave in stopnja predelave spremljajo na naslednji način:
- temperatura in tlak s termočleni ali z infra-rdečo temperaturno
pištolo. Merilci tlaka se namestijo na posebej določenih mestih
po celotnem sistemu, tako da sta temperatura in tlak skladna s
pogoji iz Priloge 1, znotraj celotnega neprekinjenega sistema ali
v njegovem posameznem delu. Temperatura in tlak se izrisujeta
glede na dejanski čas;
- meritve minimalnega časa v določenem delu neprekinjenega
sistema v katerem sta temperatura in tlak skladna s pogoji iz
Priloge 1. V ta namen se uporabijo netopne sledilne snovi (npr.
manganov dioksid) ali pa metoda, ki zagotavlja enakovredno
jamstvo. Bistvenega pomena sta natančno merjenje ter
kontroliranje stopnje predelave materiala, ki se meri v postopku
ocenjevanja glede na kritične kontrolne točke, ki jih je mogoče
neprekinjeno spremljati, kot so na primer obrati dovajalnega
polža na minuto (obr./min.), električna moč (amperi pri dani
električni napetosti), stopnja izparevanja/kondenzacije in
število obratov črpalke na časovno enoto.
Vsa oprema za izvajanje meritev se mora kalibrirati vsaj enkrat
letno.
Postopki preverjanja izpolnjevanja pogojev se izvajajo
periodično, dodatno pa takrat, kadar VURS oceni, da so potrebni,
in vedno po izvedbi pomembnih sprememb v procesu (npr. zamenjava
strojne opreme, uvedba novih surovin, itd).
