Na podlagi tretje alinee petega odstavka 75. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 45/01) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
O RATIFIKACIJI DODATNEGA PROTOKOLA ŠT. 1 K SPORAZUMU O PROSTI TRGOVINI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO
1. člen
Ratificira se Dodatni protokol št. 1 k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo, ki je bil podpisan v Skopju 27. februarja 2001.
2. člen
Protokol se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:*
DODATNI PROTOKOL ŠT. 1
K SPORAZUMU O PROSTI TRGOVINI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO
Predstavniki Republike Slovenije in Republike Makedonije,
ob upoštevanju Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo, podpisanega 1. julija 1996 v Skopju, in še posebej njegovega 37. člena,
glede na določbe priloge 5 k protokolu 3 o proučitvi možnosti nadomestitve tega protokola s harmoniziranimi preferencialnimi pravili o poreklu blaga,
ob upoštevanju sklepov 6. zasedanja Mešane Komisije, ki je bila v Skopju 18. februarja 1999, o spremembah protokola 3 k sporazumu,
ob ponovni potrditvi svoje zavezanosti k načelom tržnega gospodarstva, ki je podlaga za njune odnose,
ob spoznanju, da bo novi protokol 3 o pravilih o poreklu blaga pospešil krepitev vzajemno koristnih trgovinskih odnosov med njimi ter omogočil širše možnosti kumulacije porekla blaga,
SO ODLOČILI KOT SLEDI:
1. člen
Protokol 3 k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo in njegove priloge se nadomestijo z novim protokolom 3 in njegovimi prilogami, ki so sestavni del tega Dodatnega protokola.
2. člen
Ta Dodatni protokol je sestavni del Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo.
3. člen
1. Ta Dodatni protokol začne veljati na dan prejema zadnjega uradnega obvestila, ki potrjuje, da so bile izpolnjene ustrezne notranjepravne zahteve, potrebne za njegovo uveljavitev.
2. Če pogodbenici do 30. junija 2001 ne prejmeta uradnih obvestil v skladu s prvim odstavkom tega člena, se ta Dodatni protokol uporablja začasno od 1. julija 2001.
V DOKAZ TEGA sta podpisana pooblaščenca, ki sta bila za to pravilno pooblaščena, podpisala ta Dodatni protokol.
Sestavljeno v Skopju dne 27. februarja 2001 v dveh izvodih v slovenskem in makedonskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
Za Republiko Slovenijo
Renata Vitez l. r.
Za Republiko Makedonijo
Violeta Madžova l. r.
PROTOKOL 3
o opredelitvi pojma “izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja
VSEBINA
I. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE
– 1. člen Opredelitve pojmov
II. ODDELEK OPREDELITEV POJMA “IZDELKI S POREKLOM“
– 2. člen Splošne zahteve
– 3. člen Dvostranska kumulacija porekla
– 4. člen V celoti pridobljeni izdelki
– 5. člen Zadosti obdelani ali predelani izdelki
– 6. člen Nezadostni postopki obdelave ali predelave
– 7. člen Enota kvalifikacije
– 8. člen Dodatki, nadomestni deli in orodja
– 9. člen Garniture
– 10. člen Nevtralni elementi
III. ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
– 11. člen Načelo teritorialnosti
– 12. člen Neposredni prevoz
– 13. člen Razstave
IV. ODDELEK POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE
– 14. člen Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine
V. ODDELEK DOKAZILO O POREKLU
– 15. člen Splošne zahteve
– 16. člen Postopek za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1
– 17. člen Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
– 18. člen Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
– 19. člen Izdaja potrdil o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno
izdanega ali izdelanega dokazila o poreklu
– 20. člen Pogoji za izjavo na računu
– 21. člen Pooblaščeni izvoznik
– 22. člen Veljavnost dokazila o poreklu
– 23. člen Predložitev dokazila o poreklu
– 24. člen Uvoz po delih
– 25. člen Izjeme pri dokazilu o poreklu
– 26. člen Spremljajoči dokumenti
– 27. člen Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov
– 28. člen Razlike in formalne napake
– 29. člen Zneski, izraženi v evrih
VI. ODDELEK DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
– 30. člen Medsebojno sodelovanje
– 31. člen Preverjanje dokazil o poreklu
– 32. člen Reševanje sporov
– 33. člen Kazni
– 34. člen Proste cone
VII. ODDELEK KONČNE DOLOČBE
– 35. člen Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla
– 36. člen Priloge
– 37. člen Spremembe in dopolnitve protokola
I. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Opredelitev pojmov
V tem protokolu:
a) “izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;
b) “material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
c) “izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;
d) “blago“ pomeni materiale in izdelke;
e) “ carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);
f) “cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna proizvajalcu v pogodbenici, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
g) “vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla, ali če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v pogodbenici;
h) “vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v pododstavku g) in se uporablja mutatis mutandis;
i) “dodana vrednost“ je cena izdelka franko tovarna, zmanjšana za carinsko vrednost vsakega vključenega izdelka, ki nima porekla države, v kateri so bili ti izdelki pridobljeni;
j) “poglavja“ in “tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja “Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga“, ki se v tem protokolu navaja kot “Harmonizirani sistem“ ali “HS“;
k) “uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;
l) “pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enotni prevozni listini, s katero dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni take listine, izdelke, ki so zajeti na enem računu;
m) “ozemlje“ vključuje teritorialno morje.
II. ODDELEK OPREDELITEV POJMA “IZDELKI S POREKLOM“
2. člen
Splošne zahteve
Za izvajanje tega sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu 4. člena tega protokola;
b) izdelki, pridobljeni v pogodbenici, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v pogodbenici v smislu 5. člena tega protokola;
3. člen
Dvostranska kumulacija porekla
Materiali s poreklom iz pogodbenice, ki uvaža, se štejejo za materiale s poreklom iz pogodbenice, ki izvaža, če so vsebovani v izdelku, ki je bil tam pridobljen. Ni treba, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to določa prvi odstavek 6. člena tega protokola.
4. člen
V celoti pridobljeni izdelki
1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v pogodbenici:
a) mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;
b) tam pridelani rastlinski izdelki;
c) tam povržene in vzrejene žive živali;
d) izdelki, pridobljeni od tam vzrejenih živih živali;
e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnega morja držav pogodbenic;
g) izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavku f);
h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;
i) odpadki in ostanki proizvodnih postopkov, ki tam potekajo;
j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njihovega teritorialnega morja pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;
k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavkih a) do j).
2. Izraza “njihova plovila“ in “njihove predelovalne ladje“ v pododstavkih 1 f) in g) prvega odstavka se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:
a) ki so registrirane ali se vodijo v pogodbenici;
b) ki plujejo pod zastavo pogodbenice;
c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov pogodbenic ali družbe s sedežem v eni od teh držav, v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega ali nadzornega odbora in večina članov takih odborov državljani pogodbenic in, kadar gre za osebne ali kapitalske družbe, vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;
d) katerih kapitan in častniki so državljani pogodbenic in
e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani pogodbenic.
5. člen
Zadosti obdelani ali predelani izdelki
1. Za namene 2. člena se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II tega protokola.
Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja ta sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.
2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v skladu z danimi v seznamu za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem:
a) da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna,
b) da kateri koli od odstotkov, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
3. Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata v primerih, ki jih določa 6. člen.
6. člen
Nezadostni postopki obdelave ali predelave
1. Ne glede na drugi odstavek se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 5. člena:
a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);
b) preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje, rezanje;
c) i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
d) pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;
e) preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanic ne ustreza pogojem, določenim v tem protokolu, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom iz pogodbenic;
f) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek;
g) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do f);
h) zakol živali.
2. Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku, štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v eni od pogodbenic.
7. člen
Enota kvalifikacije
1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:
a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,
b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek obravnavati posebej.
2. Če je v skladu s Temeljnim pravilom 5 za uporabo Harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.
8. člen
Dodatki, nadomestni deli in orodje
Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
9. člen
Garniture
Garniture se v skladu s Temeljnim pravilom 3 za uporabo Harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura sestavljena iz sestavnih delov, ki imajo poreklo in takih, ki so brez porekla, velja, da ima garnitura kot celota poreklo pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.
10. člen
Nevtralni elementi
Da bi določili, ali je izdelek izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati porekla za spodaj našteto, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi:
a) energija in gorivo;
b) naprave in oprema;
c) stroji in orodje;
d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.
III. ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
11. člen
Načelo teritorialnosti
1. Pogoji, določeni v II. oddelku, ki se nanašajo na pridobitev statusa blaga s poreklom, morajo biti v pogodbenici izpolnjeni neprekinjeno.
2. Če se blago s poreklom, izvoženo iz pogodbenice v drugo državo, vrne, se mora šteti za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
a) da je vrnjeno blago isto blago, kot je bilo izvoženo, in
b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
12. člen
Neposredni prevoz
1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s tem sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega protokola in se prevažajo neposredno med pogodbenicama. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki, razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.
Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja držav pogodbenic.
2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:
a) enotno prevozno listino, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; ali
b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:
(i) vsebuje natančen opis izdelkov,
(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov, in če je primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in
(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita, ali
c) če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.
13. člen
Razstave
1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo razen tistih, ki so omenjene v 4. členu in so po razstavi prodani za uvoz v pogodbenico, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah tega sporazuma pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
a) je izvoznik te izdelke poslal iz pogodbenice v državo, v kateri je razstava in jih tam razstavljal;
b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače odstopil osebi v pogodbenici;
c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo, in
d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.
2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali sestavljeno v skladu z določbami V. oddelka in predloženo carinskim organom države uvoznice na običajen način. V njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna pisna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.
3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani v zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.
IV. ODDELEK POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE
14. člen
Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine
1. Za materiale brez porekla, ki se uporabijo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz ene od pogodbenic, za katere se izda ali sestavi dokazilo o poreklu v skladu z določbami V. oddelka, se v tej pogodbenici ne morejo uveljavljati kakršna koli povračila carine ali oprostitve plačila carine.
2. Prepoved iz prvega odstavka se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo, odpustitev ali neplačilo carinskih dajatev ali dajatev, ki imajo enakovredni učinek, ki se lahko uporablja v eni od pogodbenic, izrecno ali z učinkom za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.
3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carine in da so bile vse carinske dajatve ali dajatve z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za take materiale, dejansko plačane.
4. Določbe prvega do tretjega odstavka se prav tako uporabljajo za embalažo v smislu drugega odstavka 7. člena, za dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu 8. člena in za izdelke v garniturah v smislu 9. člena, če so taki predmeti brez porekla.
5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo samo za materiale, za katere velja ta sporazum. Nadalje ne preprečujejo uporabe sistema cenovnih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami tega sporazuma.
6. Ne glede na prvi odstavek lahko pogodbenici uporabljata sistem povračila carine ali oprostitve plačila carinskih dajatev ali dajatev z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za materiale, uporabljene pri proizvodnji izdelkov s poreklom, ob upoštevanju naslednjih določb:
a) za izdelke, ki spadajo v 25. do 49. in 64. do 97. poglavja Harmoniziranega sistema, se lahko zadrži 5-odstotna carinska dajatev ali tista nižja stopnja, ki velja v državi izvoznici;
b) za izdelke, ki spadajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema, se lahko zadrži 10-odstotna carinska dajatev ali tista nižja stopnja, ki velja v državi izvoznici.
Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31. decembra 2000 in se lahko ob soglasju ponovno pregledajo.
V. ODDELEK DOKAZILO O POREKLU
15. člen
Splošne zahteve
1. Za izdelke s poreklom iz ene pogodbenice veljajo ob uvozu v drugo pogodbenico ugodnosti tega sporazuma ob predložitvi bodisi:
a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi III, ali
b) v primerih, določenih v prvem odstavku 20. člena, izjave izvoznika, katere besedilo je v Prilogi IV, na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje te izdelke, da jih je mogoče prepoznati (v nadaljevanju “izjava na računu“).
2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih, kot jih določa 25. člen, veljajo ugodnosti tega sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kateri koli zgoraj navedeni dokument.
16. člen
Postopek izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.
2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik obrazca potrdil o prometu blaga EUR.1 in zahteve za potrdilo o prometu, katerih vzorca sta v Prilogi III. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta sporazum ali v angleščini in v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če so pisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v za to predvideni rubriki brez praznih vmesnih vrstic. Če rubrika ni v celoti zapolnjena, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.
3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri se izda potrdilo o prometu blaga EUR.1, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega protokola.
4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenic, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.
5. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, ukrenejo vse potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, tudi zagotovijo, da so obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.
6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti naveden v rubriki št. 11 potrdila.
7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.
17. člen
Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Ne glede na sedmi odstavek 16. člena se potrdilo o prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša:
a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin, ali
b) če se carinskim organom zadovoljivo pojasni, da je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.
2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o prometu blaga EUR.1, in navesti razloge za svojo zahtevo.
3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga EUR.1 naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.
4. Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1 morajo imeti enega od teh zaznamkov:
“IZDANO NAKNADNO“
“ISSUED RETROSPECTIVELY“
“ДОПОЛНИТЕЛНО ИЗДАДЕНО“
5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe“ potrdila o prometu blaga EUR.1.
18. člen
Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Če je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.
2. Na ta način izdani dvojnik mora biti označen z eno od besed:
“DVOJNIK“, “DUPLICATE“, “ДУПЛИКАТ“
3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe“ dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.
4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.
19. člen
Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu
Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih organov v pogodbenici, je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 za pošiljanje vseh ali nekaterih teh izdelkov drugam v znotraj pogodbenic. Nadomestno potrdilo oziroma nadomestna potrdila o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi, pod nadzorom katerih so bili dani izdelki.
20. člen
Pogoji za izjavo na računu
1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (b) prvega odstavka 15. člena, lahko da:
a) pooblaščeni izvoznik v smislu 21. člena ali
b) kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6000 evrov.
2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenic in izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.
3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega protokola.
4. Izjavo, katere besedilo je v Prilogi IV, mora izvoznik natipkati ali odtisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če je pisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.
5. Izjave na računu morajo imeti originalni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 21. člena ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da se carinskim organom države izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.
6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali naknadno pod pogojem, da je predložena carinskim organom v državi izvoznici najkasneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.
21. člen
Pooblaščeni izvoznik
1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, ki pogosto pošilja izdelke po tem sporazumu, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora carinskim organom predložiti zadovoljiva dokazila o statusu porekla teh izdelkov in izpolnjevanju drugih zahtev tega protokola.
2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika po kakršnih koli pogojih, ki so po njihovem mnenju primerni.
3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.
4. Carinski organi spremljajo in nadzirajo kako pooblaščen izvoznik uporablja pooblastila.
5. Carinski organi lahko kadar koli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev, navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v drugem odstavku, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.
22. člen
Veljavnost dokazila o poreklu
1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in mora biti v tem roku predloženo carinskim organom države uvoznice.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem odstavku, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do postavljenega končnega datuma.
3. V drugih primerih zakasnele predložitve lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.
23. člen
Predložitev dokazila o poreklu
Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje tega sporazuma.
24. člen
Uvoz po delih
Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu odstavka (a) Temeljnega pravila 2 za uporabo Harmoniziranega sistema, ki spadajo v XVI. in XVII. oddelek ali v tarifni številki 7308 in 9406 Harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
25. člen
Izjeme pri dokazilu o poreklu
1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, pod pogojem, da se taki izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN23 ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.
2. Občasni uvozi, pri katerih gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoze v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov očitno, da niso namenjeni za trgovanje.
3. Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 evrov pri majhnih paketih ali 1200 evrov pri izdelkih, ki so del osebne prtljage potnikov.
26. člen
Spremljajoči dokumenti
Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 16. člena in tretjem odstavku 20. člena, ki se uporabljajo za dokazovanje, da se izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali izjavo na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic in izpolnjujejo druge zahteve tega protokola, so med drugim lahko tudi:
a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev tega blaga, kot so na primer vsebovani v njegovih poslovnih knjigah ali notranjem knjigovodstvu;
b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali sestavljeni v eni od pogodbenic, kadar se taki dokumenti uporabljajo v skladu z domačim pravom;
c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v eni od pogodbenic, izdani ali sestavljeni v tej pogodbenici, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;
d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki za uporabljene materiale dokazujejo status blaga s poreklom, izdana ali sestavljena v eni od pogodbenic v skladu s tem protokolom.
27. člen
Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov
1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, navedene v tretjem odstavku 16. člena.
2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave kot tudi dokumente, navedene v tretjem odstavku 20. člena.
3 Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve, navedene v drugem odstavku 16. člena.
4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bili predloženi.
28. člen
Razlike in formalne napake
1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to ne pomeni ipso facto ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
2. Očitne formalne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.
29. člen
Zneski, izraženi v evrih
1. Zneske v valuti države izvoznice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih, določi država izvoznica in jih sporoči državi uvoznici.
2. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti ene od držav članic Evropske skupnosti ali EFTA države, mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je ta država uradno sporočila.
3. Zneski, ki jih je treba uporabljati v valuti katere koli države, so protivrednosti zneskov v valuti te države, izraženi v evrih na prvi delovni dan v oktobru 1999.
4. Mešana komisija na zahtevo katere koli pogodbenice pregleda v evrih izražene zneske in njihovo protivrednost v domačih valutah pogodbenic. Mešana komisija ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.
VI. ODDELEK DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
30. člen
Medsebojno sodelovanje
1. Carinski organi pogodbenic si medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski organi pri izdajanju potrdil o prometu blaga EUR.1, in naslove carinskih organov, odgovornih za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1 in za preverjanja teh potrdil in izjav na računih.
2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega protokola, si pogodbenici preko pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali izjav na računih ter točnosti informacij, ki so tam navedene.
31. člen
Preverjanje dokazil o poreklu
1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla teh izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega protokola.
2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski organi države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov carinskim organom države izvoznice, in če tako ustreza, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.
3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kateri koli drug pregled, za katerega menijo, da je potreben.
4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za take izdelke, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.
5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih tega preverjanja čim prej obveščeni. Izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in če se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.
6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.
32. člen
Reševanje sporov
Če pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz 31. člena, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo tega preverjanja, ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega protokola, jih je treba predložiti Mešani komisiji.
V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.
33. člen
Kazni
Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.
34. člen
Proste cone
1. Pogodbenici ukreneta vse potrebno da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne zamenjajo z drugimi izdelki ter da na njih ne bodo opravljeni drugi postopki, razen običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega poslabšanja.
2. Če se kot izjema od določb iz prvega odstavka izdelki s poreklom iz ene od pogodbenic, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono na podlagi dokazila o poreklu in se na njih opravijo predelave ali obdelave, odgovorni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o prometu blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega protokola.
VII. ODDELEK KONČNE DOLOČBE
35. člen
Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla
V okviru Mešane komisije se v skladu s petim odstavkom 35. člena tega sporazuma ustanovi pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla, da pomaga pri opravljanju njegovih nalog ter zagotovlja nenehno obveščanje in posvetovanja med strokovnjaki.
Sestavljajo ga strokovnjaki iz pogodbenic, ki so odgovorni za vprašanja v zvezi s carinskimi zadevami in poreklom blaga.
36. člen
Priloge
Priloge I do VIII k temu protokolu so njegov sestavni del.
37. člen
Spremembe protokola
Mešana komisija lahko odloča o spremembah določb tega protokola.
PRILOGA I
Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II
Opomba 1:
Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se
lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu 5. člena
tega protokola.
Opomba 2:
2.1 Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek.
Prvi stolpec je tarifna številka ali številka poglavja, ki se
uporablja v Harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje opis
blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno številko ali
poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo
v 3. ali 4. stolpcu. Kjer je v nekaterih primerih pred vpisom v
prvem stolpcu "ex", to pomeni, da se pravila v 3. ali 4. stolpcu
uporabljajo samo za del tarifne številke, opisane v 2. stolpcu.
2.2 Če je v 1. stolpcu združenih več tarifnih številk ali pa je
navedena številka poglavja in je zato opis izdelkov v 2. stolpcu
splošen, se zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu
uporabljajo za vse izdelke, ki se po Harmoniziranem sistemu
uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katere koli
tarifne številke, združene v 1. stolpcu.
2.3 Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za
različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem
odstavku opis tega dela tarifne številke, za katerega se
uporabljajo zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu.
2.4 Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno v 3. in
4. stolpcu, ima izvoznik možnost izbire, da uporabi bodisi
pravilo, določeno v 3. stolpcu ali tisto iz 4. stolpca. Če v 4.
stolpcu ni pravila o poreklu, je treba uporabiti pravilo,
določeno v 3. stolpcu.
Opomba 3:
3.1 Določbe 6. člena tega protokola za izdelke, ki so pridobili
status blaga s poreklom in so uporabljeni pri izdelavi drugih
izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status
pridobljen v tovarni, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v
drugi tovarni v državi pogodbenici.
Na primer:
Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da
vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme
presegati 40% cene franko tovarna, je izdelan iz "drugih
legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem" iz tarifne
številke ex 7224.
Če je bilo to kovanje opravljeno v državi pogodbenici iz ingota
brez porekla, potem je že pridobil poreklo na podlagi pravila za
tarifno številko ex 7224 na seznamu.
Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne
glede na to, ali je bil izdelan v isti tovarni ali v drugi
tovarni v tej državi pogodbenici. Zato se vrednost ingota brez
porekla ne upošteva, ko se sešteva vrednost uporabljenih
materialov brez porekla.
3.2 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali predelave
in tudi več predelave ali obdelave dodeli status porekla,
nasprotno pa manj predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa
porekla. Če torej pravilo določa, da je možno na določeni stopnji
izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba tega
materiala na zgodnejši stopnji obdelave dovoljena, uporaba takega
materiala na kasnejši stopnji pa ne.
3.3 Če pravilo določa, da se lahko uporabijo "materiali iz katere
koli tarifne številke", se ne glede na opombo 3.2 lahko uporabijo
materiali iz iste tarifne številke kot izdelek, ki pa morajo
upoštevati kakršne koli posebne omejitve, ki jih pravilo tudi
lahko vsebuje. Seveda pa izraz "izdelava iz materialov iz katere
koli tarifne številke, vštevši druge materiale iz tarifne
številke..." pomeni, da se lahko uporabijo samo materiali,
uvrščeni v isto tarifno številko kot izdelek z drugačnim opisom,
kot je opis izdelka v 2. stolpcu seznama.
3.4 Kadar pravilo na seznamu določa, da se izdelek lahko izdela
iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi kateri
koli material ali več materialov. Ni pa treba uporabiti vseh.
Na primer:
Pravilo za tkanine iz HS 5208 do 5212 določa, da se lahko
uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi
materiali uporabijo tudi kemični materiali. To pa ne pomeni, da
je treba uporabiti oboje, uporabi se lahko eno ali drugo ali
oboje.
3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan
iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe
drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti
pravilu (glej tudi opombo 6.2 spodaj v zvezi s tekstilom).
Na primer:
Pravilo za pripravljeno hrano iz tarifne številke 1904, ki
posebej izključuje uporabo žit in njihovih izdelkov, ne
preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov,
ki niso izdelki iz žit.
Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti
izdelani iz posameznega materiala, določenega v seznamu, lahko
izdelani iz materialov enake narave na zgodnejši stopnji
izdelave.
Na primer:
Če gre za oblačila iz dela 62. poglavja, izdelanega iz netkanih
materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba
preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu, čeprav
netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih
primerih bi bil začetni material običajno na stopnji pred prejo,
to je na stopnji vlaken.
3.6 Če pravilo v seznamu navaja za največjo vrednost materialov
brez porekla, ki se lahko uporabijo, dve odstotni postavki, potem
se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja
vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla nikoli ne sme
preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega
posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene
materiale, ne smejo biti presežene.
Opomba 4:
4.1 Izraz "naravna vlakna" se v seznamu uporablja za vlakna, ki
niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem,
vključno z odpadki, in če ni drugače določeno, zajema vlakna, ki
so bila mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.
4.2 Izraz "naravna vlakna" vključuje konjsko žimo iz tarifne
številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003 kakor tudi
volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk
5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in
druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.
4.3 Izrazi "tekstilna kaša", "kemični materiali" in "materiali za
izdelavo papirja" so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki
se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje in se lahko uporabijo za
izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.
4.4 Izraz "umetna ali sintetična rezana vlakna" se v seznamu
uporablja za sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali
odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.
Opomba 5:
5.1 Če se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se za katere
koli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njihovi
izdelavi in ki upoštevana skupaj ne presegajo 10% skupne teže
vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, ne uporabljajo
pogoji, določeni v 3. stolpcu seznama (glej tudi opombi 5.3 in
5.4 spodaj).
5.2 Vendar pa se dovoljeno odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi
le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih
tekstilnih materialov.
Osnovni tekstilni materiali so:
- svila
- volna
- groba živalska dlaka
- fina živalska dlaka
- konjska žima
- bombaž
- materiali za izdelavo papirja in papir
- lan
- konoplja
- juta in druga tekstilna vlakna iz ličja
- sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav
- kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna
vlakna
- sintetični filamenti
- umetni filamenti
- prevodni filamenti
- sintetična rezana vlakna iz polipropilena
- sintetična rezana vlakna iz poliestra
- sintetična rezana vlakna iz poliamida
- sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila
- sintetična rezana vlakna iz poliimida
- sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena
- sintetična rezana vlakna iz polifenilensulfida
- sintetična rezana vlakna iz polivinilklorida
- druga sintetična rezana vlakna
- umetna rezana vlakna iz viskoze
- druga umetna rezana vlakna
- preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti
polietra, povezana ali ne,
- preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti
poliestra, povezana ali ne,
- izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki
vključujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz
plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom,
širine do 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali
obarvanim epilom med dvema plastičnima slojema,
- drugi izdelki iz tarifne številke 5605.
Na primer:
Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz
tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne
številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko sintetična rezana
vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo pravil o poreklu (ki
zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše),
uporabijo do 10% teže preje.
Na primer:
Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene
preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz sintetičnih
rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato
se lahko sintetična preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki
zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) ali
volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo
izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako
drugače pripravljenih za predenje) ali kombinacija obeh prej
uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10% teže
tkanine.
Na primer:
Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz
bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz
tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna
tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve
različni tarifni številki ali če so uporabljene bombažne preje
same mešanice.
Na primer:
Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne
preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz
tarifne številke 5407, bi očitno bila uporabljena preja iz dveh
različnih osnovnih tekstilnih materialov in je zato taftana
tekstilna tkanina mešan izdelek.
Na primer:
Taftana preproga, narejena iz umetne in bombažne preje, na
podlagi iz jute, je mešan izdelek, ker so uporabljeni trije
osnovni tekstilni materiali. Tako se vsak material brez porekla,
ki je na kasnejši stopnji izdelave, kot dovoljuje pravilo, lahko
uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10% teže
tekstilnih materialov v preprogi. Tako bi lahko uvozili podlago
iz jute, umetno prejo in/ali bombažna vlakna na tej stopnji
izdelave, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve glede teže.
5.3 Za izdelke, ki vsebujejo "prejo iz poliuretana, laminirano s
fleksibilnimi segmenti polietra, povezano ali ne", je to
dovoljeno odstopanje pri preji 20%.
5.4 Za izdelke, ki vsebujejo "trak z jedrom iz aluminijaste
folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z
aluminijastim prahom, širine do 5 mm, kjer so plasti zlepljene z
lepilom med dvema plastičnima slojema", je dovoljeno odstopanje
pri traku 30%.
Opomba 6:
6.1 Tekstilni izdelki, ki so v seznamu označeni z opombo pod
črto, ki se nanaša na to opombo, in tekstilni materiali, razen
podlog in medvlog, ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek,
določenem v seznamu v 3. stolpcu, se lahko uporabijo pod pogojem,
da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne
številke izdelka ter da njihova vrednost ne presega 8% cene
izdelka franko tovarna.
6.2 Materiali, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje, se ne
glede na opombo 6.3 lahko prosto uporabljajo pri izdelavi
tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali
ne.
Na primer:
Če pravilo iz seznama določa, da mora biti za določen tekstilni
izdelek, kot so na primer hlače, uporabljena preja, to ne
preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kot so gumbi, ker gumbi
niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Iz istega razloga to ne
preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo
tekstil.
6.3 Če se uporablja odstotno pravilo, je treba pri izračunu
vrednosti vključenih materialov brez porekla upoštevati tudi
vrednost materialov, ki niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje.
Opomba 7:
7.1 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex
2902 in ex 3403 so "specifični procesi" naslednji:
a) vakuumska destilacija;
b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja1
c) razbijanje (kreking);
d) preoblikovanje (reforming);
e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s
koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom;
nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z
naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali
boksitom;
g) polimerizacija;
h) alkilizacija;
i) izomerizacija.
7.2 Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so "specifični
procesi" naslednji:
a) vakuumska destilacija;
b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja1;
c) razbijanje (kreking);
d) preoblikovanje (reforming);
e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s
koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom;
nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z
naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali
boksitom;
g) polimerizacija;
h) alkilizacija;
i) izomerizacija;
k) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710,
razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85% vsebine
žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);
l) samo za izdelke, ki se uvrščajo v tarifno številko 2710,
deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;
m) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710,
obdelava z vodikom pri pritisku nad 20 barov in temperaturi nad
250 °C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje,
kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se
nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710
(npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno
takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne šteje
za specifični proces;
n) samo za goriva, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710,
atmosferska destilacija pod pogojem, da manj kot 30% prostornine
teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C metodi
ASTM D 86;
o) samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj, ki se
uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava s pomočjo
visokofrekvenčnih razelektritev skozi krtačke.
7.3 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex
2902 in ex 3403 porekla ne podelijo enostavne operacije, kot so:
čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija,
filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje vsebnosti žvepla
kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebnostjo žvepla,
katera koli kombinacija teh operacij ali podobne operacije.
___________________________
1 Glej dodatno pojasnjevalno opombo 4 (b) k 27. poglavju
kombinirane nomenklature
PRILOGA V K PROTOKOLU 3
Pogodbenici soglašata, da bosta v zvezi z ugotavljanjem in
dokazovanjem porekla blaga spremljali nadgradnjo uporabe
harmoniziranih preferencialnih pravil v skladu s prakso Evropske
skupnosti.
PRILOGA VI K PROTOKOLU 3
Tarifna oznaka Poimenovanje
7106 Srebro (vključno srebro, platirano z zlatom
ali platino), neobdelano ali v obliki
polizdelkov ali prahu
7108 Zlato (vključno zlato, platirano s platino),
neobdelano ali v obliki polizdelkov ali prahu
7403 Rafiniran baker in bakrove zlitine, surovi
- Rafiniran baker:
7403 11 - - katode (negativne elektrode) in katodni
profili
7403 12 - - valjarniške gredice
7403 13 - - valjarniški drogovi
7403 19 - - drugo
7404 Bakrovi odpadki in ostanki
7407 Bakrene palice in profili
7407 10 - Iz rafiniranega bakra
7408 Bakrena žica
- Iz rafiniranega bakra:
7408 11 - - s prečnim prerezom, katerega največja
dimenzija presega 6 mm
7408 19 - - druga
7409 Plošče, pločevine in trakovi iz bakra,
debeline več kot 0,15 mm
- Iz rafiniranega bakra:
7409 11 - - v kolobarjih
7409 19 - - drugo
7410 Bakrene folije (tudi tiskane ali s podlago iz
papirja, kartona, plastične mase ali podobnih
podložnih materialov), debeline do vključno
0,15 mm (brez vštete podlage)
- Brez podlage:
7410 11 - - iz rafiniranega bakra
- S podlago:
7410 21 - - iz rafiniranega bakra
7411 Bakrene cevi
7411 10 - Iz rafiniranega bakra:
7412 Pribor (fitingi) za cevi, iz bakra
(npr.spojnice, kolena, oglavki)
7412 10 - Iz rafiniranega bakra
2. Pogodbenici sta soglasni, da se določbe prvega odstavka 11.
člena tega protokola za izdelke iz 1. točke, pridobljene iz
surovin s poreklom iz Republike Makedonije, ne uporabljajo.
Mešana komisija spremlja izvajanje določbe iz prvega odstavka te
točke in obvezno enkrat letno, računajoč od datuma podpisa tega
sporazuma, obravnava navedeno problematiko. Če se kot posledica
te izjeme poveča uvoz katerega od zgoraj navedenih izdelkov v
Republiko Slovenijo v takem obsegu ali pod takimi pogoji, da to
ogroža ali bi lahko ogrozilo domačo proizvodnjo Republike
Slovenije, se bo Mešana komisija sestala po potrebi, z namenom,
da bi proučila nastalo situacijo in bo sprejela ustrezne ukrepe,
vključno tudi možnost ponovne uvedbe določb prvega odstavka 11.
člena tega protokola za zadevni izdelek, upoštevajoč prakso med
državami pogodbenicami in Evropsko skupnostjo.
3. Za proizvode iz te priloge se mutatis mutandis uporabljajo
dogovori o upravnem sodelovanju iz Poglavja VI tega protokola.
PRILOGA VII K PROTOKOLU 3
v zvezi s 14. členom
1. Pogodbenici soglašata, da se določbe 14. člena v bilateralni
trgovini ne uporabljajo do 31. decembra 2002.
2. Mešana komisija spremlja učinke uporabe določb iz prvega
odstavka te priloge ter lahko sprejme odločitev o podaljšanju
veljavnosti te priloge.
PRILOGA VIII K PROTOKOLU 3
v zvezi z blagom na poti in v skladiščenju
1. Blago, ki ustreza določbam II.oddelka in ki je na datum
začetka veljavnosti tega protokola bodisi na poti ali v začasnem
skladiščenju v pogodbenici, v carinskem skladišču ali v prostih
conah, se lahko prizna kot blago s poreklom pod pogojem, da se v
štirih mesecih od tega datuma carinskim organom države uvoznice
predloži dokazila o poreklu, ki so bila izstavljena naknadno in
katere koli druge dokumente, ki dodatno dokazujejo okoliščine
prevoza.
2. Ta priloga se uporablja v bilateralni trgovini med
pogodbenicama in se lahko spremeni s sklepom Mešane komisije.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za gospodarstvo.
4. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije-Mednarodne pogodbe.
Št. 333-03/2000-5
Ljubljana, dne 23. januarja 2002
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
* Besedilo protokola v makedonskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
