Na podlagi drugega odstavka 30. in 70. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, 9/99 – Odl. US, 56/99 – zakon o ohranjanju narave, 22/00 – zakon o javnih skladih) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

Ta pravilnik določa pogoje v zvezi z obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov in obvezna ravnanja pri načrtovanju in izvedbi vnašanja zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal.
Za vprašanja v zvezi z obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov in splošnimi pogoji predelave odpadkov, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.

Obremenjevanje tal je dovoljeno z vnašanjem naslednjih odpadkov:
– zemeljskega izkopa, če se vnaša zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal po določbah tega pravilnika,
– odpadkov, predelanih v umetno pripravljeno zemljino, če se vnaša zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal po določbah tega pravilnika,
– gradbenih odpadkov, predelanih v gradbene materiale, če se vnašajo kot polnilo pri graditvi objektov,
– živalskih odpadkov, muljev komunalnih čistilnih naprav in v kompost predelanih organskih odpadkov, če se vnašajo kot rastlinsko hranilo po določbah predpisa, ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v ali na tla in
– odpadkov, ki nastajajo pri izkoriščanju mineralnih surovin, če se vnašajo po predpisih o rudarstvu.

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. Izboljšanje ekološkega stanja tal je vnašanje zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v ali na tla zaradi rekultivacije tal, zaradi nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.
2. Zemljina je neonesnažen, glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja.
3. Zemeljski izkop so zemljina, mineralni sedimenti in kamenje, ki se jih pridobi pri izkopavanju ali odkrivanju tal ali podtalja,
4. Umetno pripravljena zemljina je zemljina, ki se jo pridobi s predelavo iz zemeljskega izkopa in drugih mineralnih in mineralno organskih odpadkov.
5. Polnilo pri graditvi objektov je material za zapolnjevanje gradbenih jam ali jarkov tal ali material za zamenjavo tal pri gradnji nasipov in nosilnih slojev za ceste ali tirnice ali temelje objektov. Za polnilo se ne šteje material za izdelavo oblog, odpornih proti mrazu, in drenažnih slojev.
6. Rekultivacija tal je obnova zgornje plasti tal do največje globine korenin rastlin, ki običajno rastejo na rekultiviranih tleh.
7. Težka tla so tla glinaste sestave in tla glinaste sestave, zmešana s tlemi meljaste ali peščene sestave ali s tlemi, ki je zmes meljaste in ilovnate sestave.
8. Srednje težka tla so tla meljaste sestave in tla ilovnate sestave ter tla ilovnate sestave, zmešana s tlemi glinaste ali meljaste sestave ali s tlemi, ki je zmes peščene in ilovnate sestave.
9. Lahka tla so tla peščene sestave in tla peščene sestave, zmešana s tlemi ilovnate sestave.

Tla so lahko obremenjena z vnosom zemeljskega izkopa, če:
– vsebnost parametrov v njem ne presega največjih vrednosti parametrov iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika,
– fizikalno-kemijske lastnosti ne odstopajo od lastnosti iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika,
– v njem ni več kot 5 prostorninskih odstotkov sestavin, ki jih ni v tleh ali podtalju, prisotne pa so bile v tleh ali podtalju že pred izkopavanjem ali odkrivanjem, kot so na primer gradbeni odpadki.

Največje vrednosti parametrov v zemeljskem izkopu se izražajo kot koncentracije parametrov v mg na kg suhega zemeljskega izkopa ali kot koncentracije parametrov v mg v prostorninski enoti izlužka in so določene glede na namen uporabe zemeljskega izkopa:
– rekultivacijo tal kmetijskih zemljišč,
– rekultivacijo tal na nekmetijskih zemljiščih,
– nasipavanje zemljišč in
– zapolnjevanju izkopov.
Fizikalno-kemijske lastnosti iz priloge 2 tega pravilnika so določene glede na namen uporabe zemeljskega izkopa:
– rekultivacijo tal in
– nasipavanje zemljišč ali zapolnjevanju izkopov.

Ministrstvo, pristojno za okolje, (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v postopku za izdajo dovoljenja iz 12. člena tega pravilnika dovoli za posamezni parameter v zemeljskem izkopu tudi večjo vrednost, kot je največja vrednost tega parametra iz priloge 1 tega pravilnika, če iz ocene o kakovosti zemljine iz 13. člena tega pravilnika sledi, da izmerjene vrednosti parametrov v zemeljskem izkopu presegajo parametre iz priloge 1 zaradi naravnih lastnosti tal ali podtalja, kjer je bila zemljina izkopana.

Tla so lahko obremenjena z vnosom umetno pripravljene zemljine, če:
– vsebnost parametrov v njej ne presega vrednosti iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika in
– fizikalno kemijske lastnosti ne odstopajo od lastnosti iz priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

Največje vrednosti parametrov umetno pripravljene zemljine so določene glede na teksturo naravne zemljine, iz katere je pripravljena umetno pripravljena zemljina, in glede na namen uporabe pri rekultivaciji tal, nasipavanju zemljišč ali zapolnjevanju izkopov in se izražajo kot koncentracija parametra v mg na kg suhega zemeljskega izkopa ali kot koncentracija parametra v mg v prostorninski enoti izlužka.
Fizikalno kemijske lastnosti umetno pripravljene zemljine so določene glede na namen uporabe pri rekultivaciji tal ali nasipavanju zemljišč ali zapolnjevanju izkopov.

Pri rekultivaciji tal, nasipavanju zemljišč zaradi vzpostavitve novega stanja tal in pri zapolnjevanju izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal se lahko uporablja zemeljski izkop ali umetno pripravljena zemljina, ki izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Če se zemeljski izkop ali umetno pripravljena zemljina uporabljata kot polnilo pri graditvi objektov, je treba zagotoviti, da so glede onesnaženosti izpolnjene zahteve tega pravilnika.

Ne glede na rabo zemljišča mora biti zgornja plast vnosa iz naravne ali umetno pripravljene zemljine in debela 2 m.
Zgornja plast iz prejšnjega odstavka je lahko tudi tanjša, če ni izdelana kot zaključek zapolnjevanja izkopov, ampak se vnaša na naravna tla ali naravno podtalje ali podtalje, ki je iz predhodno premeščenih mineralnih sedimentov ali kamenja, vendar ni onesnaženo.
Pri izdelavi ozelenelih nasipov z naklonom, manjšim od 1:2,5, mora biti zgornja plast iz prvega odstavka tega člena debela najmanj 50 cm.
V zgornjo plast iz prvega odstavka tega člena se lahko vgradi tudi humusni nanos, če ni onesnažen in se ga pridobi na kraju gradnje nasipa.

Umetno pripravljene zemljine ni dovoljeno uporabljati za zapolnjevanje izkopov pod gladino podzemne vode.

Oseba, ki namerava vnašati zemeljski izkop ali umetno pripravljeno zemljino, mora pred vnosom zemljine pridobiti dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku z oznako R 10 iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za predelavo zemljine).
Z dovoljenjem za predelavo zemljine se določi:
– količina zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine, ki se jo lahko uporabi,
– kraj izkopa, če gre za zemeljski izkop,
– objekte in naprave za pripravo zemljine ali uvoznika zemljine, če gre za umetno pripravljeno zemljino,
– uporabo zemljine z navedbo kraja ali več krajev ter za vsak kraj vnosa posebej količine vnosa zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine.

K vlogi za pridobitev dovoljenja za predelavo zemljine je treba priložiti načrt uporabe zemljine in oceno o kakovosti zemljine.
V načrtu uporabe zemljine je treba navesti navedbo kraja ali več krajev ter za vsak kraj vnosa posebej količine vnosa zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine.
Z oceno o kakovosti zemljine se dokazuje pedolološko, kemično in tehnično primernost zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine za namen, ki je določen z načrtom uporabe zemljine.
Dokazila o kemični primernosti temeljijo na kemični analizi parametrov, za katere so v prilogah 1, 2, 3 in 4 za posamezno uporabo zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine določene vrednosti, ki ne smejo biti presežene.
Za izdelavo kemične analize se uporabljajo postopki, ki so za meritve parametrov tal določeni po predpisu o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.

Dovoljenja za predelavo zemljine ni treba pridobiti za zemeljski izkop, če gre za zemeljski izkop manjšega obsega ali, če:
– se vnos zemeljskega izkopa izvede na gradbenih parcelah skladno s pogoji iz gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov,
– je podrobneje način vnosa določen v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– količina zemeljskega izkopa ne presega 3.500 m3 ,
– iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja sledi, da na podlagi presoje izvora izkopa in vizualne kontrole ni bilo mogoče predvideti njegovega onesnaženja,
– zaradi premestitve zemeljskega izkopa ne pride do spremembe rabe tako, da se zgornja plast tal znova uporablja pri rekultivaciji tal kot zgornja plast in
– se humusna povrhnjica zajema ločeno zaradi kasnejše uporabe za rekultivacijo tal.
Izkop manjšega obsega iz prejšnjega odstavka je, če:
– prostornina izkopane zemljine ne presega 500 m3,
– se zemljina ponovno uporabi na istem območju in v isti namen, kot ga je imela pred izkopom, in
– med izkopom ni bila opažena večja onesnaženost z oljem, asfaltom ali odpadki, ki niso iz naravnih mineralnih materialov.
Če se zemeljski izkop iz prvega odstavka tega člena pred ponovno uporabo začasno odloži oziroma shrani na drugem mestu, je treba zagotoviti, da se ne meša z drugimi odpadki.

Dovoljenja za predelavo zemljine ni treba pridobiti za umetno pripravljeno zemljino, če:
– se vnos umetno pripravljene zemljine izvede na gradbenih parcelah skladno s pogoji iz gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov,
– je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložena izjava proizvajalca umetno pripravljene zemljine, iz katere je razvidno, da zemljina izpolnjuje zahteve tega pravilnika, in
– količina vnosa umetno pripravljene zemljine ne presega 500 m3.

Z dovoljenjem za predelavo zemljine ministrstvo lahko dovoli uporabo zemeljskega izkopa, ki ne izpolnjuje zahtev iz 4. člena tega pravilnika, če gre za rekultivacijo tal, nasipavanje zemljišč in zapolnjevanje izkopov zaradi vzpostavljanja prvotnega stanja tal na območju, katerega onesnaženost je primerljiva z onesnaženostjo zemeljskega izkopa, in če rekultivirana tla niso namenjena kmetijski rabi ter vrednosti parametrov ne presegajo vrednosti iz tabel 3 in 4 priloge 3 tega pravilnika.
K vlogi za pridobitev dovoljenja za predelavo zemljine pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena je treba priložiti oceno o kakovosti zemeljskega izkopa, opis izvora zemeljskega izkopa, načrt uporabe zemeljskega izkopa, oceno kakovosti tal na območju, kjer se bo uporabil zemeljski izkop ter podatke o osebi, ki naroča izkop, o osebi, ki bo izvedla izkop, in o osebi, ki bo izvedla vnos zemeljskega izkopa v ali na tla.

Oseba, ki je izvaja vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine na podlagi dovoljenja za predelavo zemljine, mora zagotoviti vodenje dnevnika o uporabi zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine.
Dnevnik o uporabi zemeljskega izkopa vsebuje:
– podatke o osebi, ki je naročila izkop, in izvoru zemeljskega izkopa ter izjavo, da na podlagi obstoječih informacij zaradi predhodne rabe in lokalnih virov onesnaževanja ni bilo možno predvideti onesnaženja izkopa,
– podatke o osebi, ki je izvaja izkop, opis izkopa (globina izkopa in prostornina, opis zemeljskega izkopa: npr. humusna povrhnjica, peščena, ilovnata tla, gramoz),
– navedbo osebe, ki je izvaja vnos zemeljskega izkopa, in navedbo mesta vnosa in namen vnosa – npr. rekultivacija tal ali zapolnjevanje izkopov.
Dnevnik o uporabi umetno pripravljene zemljine vsebuje:
– podatke o osebi, ki je naročila pripravo ali nakup umetno pripravljene zemljine,
– podatke o osebi, ki pripravlja umetno pripravljeno zemljino, natančen opis izvora zemljine in drugih nenevarnih ali inertnih mineralnih in mineralno organskih odpadkov ter izjavo, da na podlagi rezultatov meritev sledi, da umetno pripravljena zemljina izpolnjuje zahteve tega pravilnika,
– podatke o osebi, ki je vnaša umetno pripravljeno zemljino, in navedbo kraja vnosa in namen vnosa – npr. rekultivacija tal ali zapolnjevanje izkopov.
Dnevnik o uporabi zemeljskega izkopa in dnevnik o uporabi umetno pripravljene zemljine je treba voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi.

Vzorčenje zemeljskega izkopa in umetno pripravljene zemljine ter oceno o kakovosti zemljine mora izdelati oseba, ki ima pooblastilo ministrstva za izvajanje monitoringa pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.