Na podlagi drugega odstavka 37. člena ter za izvajanje drugega odstavka 61. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1) in 8. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil
1. člen
V pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 71/00 in 71/02) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi:
“Ta pravilnik ureja označevanje živil, ki so vnaprej pakirana (v nadaljnjem besedilu: živila) in so v prometu kot taka namenjena za prodajo končnemu potrošniku (v nadaljnjem besedilu: potrošniku) in oskrbi obratov javne prehrane.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za živila v prometu, ki niso predpakirana, za živila, ki so pakirana na mestu prodaje na zahtevo potrošnika, in za živila, ki so predpakirana za neposredno prodajo potrošniku.”.
2. člen
V 2. členu se besedilo prve alinee spremeni tako, da se glasi:
“označevanje so vse besede, podatki, trgovsko ime, blagovna znamka, slikovno gradivo ali simboli, ki se nanašajo na živilo in se navedejo na embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na tako živilo;”.
3. člen
V 3. členu se v drugem odstavku črta besedilo “brez obračanja embalaže”.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Za živila, ki so pakirana v steklenice z neizbrisno označbo, in so namenjene ponovni uporabi ter nimajo etikete, obročka ali vratne etikete (npr. uporaba tradicionalne steklenice za pivo, mleko za namen oskrbe obratov javne prehrane), ter za živila, ki so pakirana v embalažo ali posodo, katerih največja površina je manjša od 10 cm2, so lahko na označbi navedeni le naslednji podatki: ime živila, neto količina in rok uporabnosti.”.
4. člen
Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Označbe na živilu ne smejo biti takšne, da bi lahko zavedle potrošnika glede:
– njegovega izvora ali porekla, sestave, neto količine, roka uporabnosti, načina izdelave ali proizvodnje;
– pripisovanja učinkov ali lastnosti, ki jih živilo nima;
– navajanja, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila. Za istovrstno živilo se šteje živilo, ki je razvrščeno v isto skupino oziroma kategorijo živil, glede na njegove lastnosti oziroma definicijo.
Živilom je prepovedano pripisovati lastnosti, kot so: preprečevanje, učinkovanje na zdravljenje človekovih bolezni, ali opozarjati na take lastnosti, razen označb, ki so določene v predpisu, ki ureja naravne mineralne vode, in v predpisih, ki urejajo živila za posebne prehranske namene.
Določbe tega člena se uporabljajo tudi za predstavitev in oglaševanje živil, še posebej glede njihove oblike, videza ali embalaže, uporabljenih materialov za embalažo, načina, kako so razporejena, in okolja, v katerem so razstavljena.”.
5. člen
V 8. členu se besedilo sedme alinee spremeni tako, da se glasi:
‘’ime in naslov oziroma firmo in sedež proizvajalca, tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca; v primeru masla, ki se proizvaja v Republiki Sloveniji ali državah članicah Evropske unije, pa je dovoljena samo navedba imena oziroma firme proizvajalca, tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca; v primeru uvoza iz tretjih držav pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Republiki Sloveniji in državo, kjer je bilo živilo proizvedeno;”.
Besedilo osme alinee se spremeni tako, da se glasi:
“– o kraju porekla ali izvora, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega porekla ali izvora živila;”.
Besedilo devete alinee se spremeni tako, da se glasi:
“– navodilo za uporabo, kadar živilo ne bi bilo mogoče ustrezno uporabiti brez teh navodil;”.
6. člen
Za 8. členom se dodata nova 8.a in 8.b člen, ki se glasita:
“8.a člen
“Ne glede na določbo prejšnjega člena so za določena živila (npr. sveža zelenjava, meso, jajca, ipd.), če tako določajo predpisi o kakovosti posameznih živil, dovoljena posamezna odstopanja od zahtev za označbo živil glede seznama sestavin in glede roka uporabnosti.
8.b člen
Živila morajo imeti na označbi poleg označb v skladu s tem pravilnikom tudi druge označbe in podrobnosti, če je tako določeno v predpisih o zdravstveni ustreznosti oziroma kakovosti posameznih živil.”.
7. člen
Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Ne glede na določbo 8. člena tega pravilnika, imajo živila, ki so v prometu predpakirana:
– vendar niso namenjena za prodajo potrošniku in obratom javne prehrane (npr. predpakirani biskviti, male čokolade, ipd. na avionih, v hotelih, itd.);
– in so namenjena le obratom javne prehrane za namen priprave, obdelave, razdeljevanja ali rezanja, lahko na embalaži navedene le podatke iz prve, četrte in sedme alinee 8. člena tega pravilnika, in kjer je primerno, desete alinee 8. člena tega pravilnika, pod pogojem, da so ostali podatki iz 8. člena tega pravilnika navedeni na spremnih dokumentih, ki se nanašajo na živila, in so poslani pred dobavo ali hkrati z njo.”.
8. člen
Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Ime živila je določeno s predpisi o kakovosti oziroma zdravstveni ustreznosti posameznih živil.
Če ime živila ni predpisano, je živilo lahko označeno z:
– imenom, ki je običajno v Republiki Sloveniji, ali
– opisnim imenom oziroma opisom njegove uporabe, če je to potrebno, da potrošnik lahko spozna njegovo naravo in ga loči od drugih živil, s katerimi bi ga lahko zamenjal.
Živilo je lahko v prometu tudi z imenom, pod katerim se proizvaja in trži v državi članici Evropske unije v skladu z njeno nacionalno zakonodajo.
Če takšno ime potrošniku ne bi omogočilo, da prepozna naravo živila oziroma ga pod takšnim imenom ni možno jasno razlikovati od živil, s katerimi bi ga lahko zamenjal, mora biti to ime dopolnjeno še z drugo opisno informacijo.
Ime živila iz tretjega odstavka tega člena se ne sme uporabljati v Republiki Sloveniji, če se živilo s takšnim imenom razlikuje po sestavi ali proizvodnji od živila, znanega v Republiki Sloveniji pod enakim imenom, ker bi lahko potrošnika zavedlo.
Ime živila mora vsebovati tudi podatek o njegovem fizikalnem stanju ali posebnem postopku obdelave (npr.: v prahu, zgoščen, dimljen, sušen, hitro zamrznjen, ipd.), kadar bi opustitev tega podatka potrošnika lahko zavedla.
Ime živila se ne more nadomestiti z blagovno znamko, zaščitno znamko ali domišljijskim imenom.”.
9. člen
V 11. členu se v drugem odstavku besedilo prve alinee spremeni tako, da se glasi:
“sestavni deli sestavine, ki so bili začasno ločeni med proizvodnim procesom in pozneje ponovno uvedeni, vendar ne presegajo svojih prvotnih deležev;”.
10. člen
V 13. členu se v četrti alinei črta besedilo “oziroma se lahko le-ta spreminja”.
V peti alinei se črta besedilo “in se lahko le-ta spreminja”.
11. člen
V 14. členu se doda nova tretja alinea, ki se glasi:
“– je voda tekoči medij, ki se običajno ne zaužije.”.
12. člen
Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Navedba količine sestavine ali kategorije sestavin, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila, je na označbi obvezna, kadar je:
– določena sestavina ali kategorija sestavin navedena v imenu živila ali jo potrošnik običajno povezuje s tem imenom;
– določena sestavina ali kategorija sestavin poudarjena na označbi z besedami, slikami ali risbami;
– določena sestavina ali kategorija sestavin bistvena značilnost živila in se po njej razlikuje od živil, s katerimi bi jo lahko potrošnik zamenjal zaradi njenega imena ali videza;
– v živilu vsebnost kofeina več kot 150 mg/l.
Navedba količine iz prejšnjega odstavka ni obvezna za sestavino ali kategorijo sestavin v živilu:
– ki je označena kot “neto plod”;
– katerih količine je potrebno navajati na označbi v skladu s predpisi o kakovosti posameznih živil (npr. sadni nektarji, džemi, itd.);
– ki se uporabljajo kot aroma v majhnih količinah za namene aromatiziranja;
– ki ni takšna, da bi vplivala na izbiro potrošnika, čeprav je navedena v imenu živila in odstopanje njene količine ni bistveno za značilnost živila, oziroma se po njih ne razlikuje od istovrstnih živil;
– ki vsebuje sladila in sladkorje, čeprav so navedena na označbi kot “s sladilom/sladili” ali “s “sladkorjem/sladkorji in sladilom/sladili”;
– ki ima dodane vitamine in minerale, ker morajo biti navedeni v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil.”.
13. člen
19. člen se črta.
14. člen
V 20. členu se za četrto alineo dodata novi peta in šesta alinea, ki se glasita:
“– gazirani vodi, katere opis navaja, da je bila gazirana;
– pijači, ki vsebuje več kot 1,2 vol% alkohola.”
15. člen
Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Neto količina živila mora biti označena:
– v enotah za prostornino, v primeru tekočin, ali
– v enotah za maso, v primeru drugih izdelkov,
izraženih v litrih, centilitrih, mililitrih, kilogramih ali gramih, kot je ustrezno.
Neto količina iz prejšnjega odstavka je nazivna količina v smislu predpisa, ki ureja predpakirane izdelke.”.
16. člen
Besedilo 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Če je živilo pakirano v skupnem pakiranju, se neto količina navede kot neto količina vsakega posameznega pakiranja in skupno število teh pakiranj, razen, kjer je skupno število posameznih pakiranj dobro vidno in se jih lahko prešteje z zunanje strani, pri čemer je vidna vsaj ena navedba neto količine posameznega pakiranja.
Če se skupno pakiranje sestoji iz dveh ali več posameznih pakiranj, ki se ne prodajajo posamezno, se neto količina navede kot skupna neto količina in celotno število posameznih pakiranj.
Če se živila običajno prodajajo po kosih, navedba neto količine ni obvezna, pod pogojem, da je število kosov jasno vidno in da jih je mogoče zlahka prešteti od zunaj ali pa je število kosov navedeno na označbi.”.
17. člen
V 25. členu se besedilo prve alinee spremeni tako, da se glasi:
“pri živilih, ki lahko v precejšnji meri izgubijo na prostornini ali masi in ki se prodajajo po kosih ali stehtajo v prisotnosti potrošnika;”.
18. člen
V 27. členu se v drugem odstavku črta piko in doda besedilo ‘’, ki jih je treba upoštevati, da izdelek obdrži svoje lastnosti do navedenega roka uporabnosti.”.
19. člen
29. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Datum uporabe je sestavljen iz dneva, meseca in leta v nekodiranem kronološkem zaporedju (xx dan, xx mesec, xx leto).”.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
20. člen
V 31. členu se črta prvi odstavek.
21. člen
Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi:
“31.a člen
Navodilo za uporabo živila se navede na način, ki omogoča, da se živilo lahko ustrezno uporabi.”.
22. člen
Besedilo 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Vsako živilo, ki je v prometu, mora imeti navedeno označbo serije (lot) v skladu s prejšnjim členom.
Označba serije (lot) ni obvezna za:
– kmetijske pridelke, ki se kakorkoli prodajajo, pošljejo v začasno skladiščenje, pripravo ali pakiranje, se dostavijo do proizvajalcev ali pa se zberejo za takojšnjo uporabo v tehnološki pripravi oziroma predelavi;
– embalažo ali posode, katerih največja površina je manjša od 10 cm2;
– posamezno pakiranje sladoleda.”.
23. člen
V 35. členu se za besedilom ‘’31. 12. 2002.” črta piko in doda besedilo ‘’oziroma do porabe zalog živil v prometu na debelo in prometu na drobno, proizvedenih pred tem datumom oziroma do prenehanja njihovega roka uporabnosti.”.
Ne glede na določbo prejšnjega člena se za označevanje konzumnega kravjega mleka, ki ga ureja predpis o kakovosti konzumnega kravjega mleka, določbe tega pravilnika začnejo uporabljati 1. januarja 2004.
24. člen
Do dneva pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se kot tretje države štejejo tudi države članice Evropske unije.
Do dneva pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se kot kraj porekla ali izvora na označbi navede državo porekla ali izvora.
Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji preneha veljati četrti odstavek 3. člena pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 71/00 in 71/02).
25. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01-10/00
Ljubljana, dne 13. decembra 2002.
mag. Franc But l. r.
Minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
Soglašam!
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister za zdravje
Za prilogo 1 se doda nova priloga 1a, ki se glasi:
"Priloga 1a
Sestavina
1. Skeletno mišičevje* sesalcev in perutnine, ki se uporablja za
prehrano ljudi z naravno vsebovanim ali priraslim tkivom, pri
katerem vsebnosti skupne maščobe in vezivnega tkiva ne presegata
vrednosti, navedene v spodnji tabeli, in kjer meso predstavlja
sestavino drugega živila.
Za izdelke, ki so definirani kot mehansko izkoščičeno meso*, to
ne velja.
Največja vsebnost maščobnega in vezivnega tkiva za sestavino, ki
se označi kot "....meso":
-----------------------------------------------------------------
Vrsta % maščob % vezivnega tkiva*
-----------------------------------------------------------------
sesalci (razen kunčjega in
prašičjega mesa) in vrste
mešanega mesa,
kjer prevladuje meso sesalcev 25 25
prašičje meso 30 25
perutninsko in kunčje meso 15 10
-----------------------------------------------------------------
*vsebnost vezivnega tkiva je računana na osnovi razmerja med
vsebnostjo kolagena in vsebnostjo mesnih beljakovin. Za vsebnost
kolagena se šteje vsebnost hidroksyprolina, pomnoženega s
faktorjem 8.
2. Če je v mišičevju posamezna najvišja vsebnost % maščobe in
vezivnega tkiva presežena, vendar ustreza ostalim kriterijem za
definicijo mesa, se mora vsebnost "....mesa" ustrezno sorazmerno
znižati in na seznamu sestavin omeniti z dodatno navedbo prisotne
maščobe oziroma vezivnega tkiva.
3. Definicije:
*za skeletno mišičevje se šteje prepona in žvekalka, medtem ko
srce, jezik, mišičevje glave, razen žvekalke, mišice zapestja,
gležnja in repa ne štejejo k skeletnemu mišičevju;
*mehansko izkoščičeno meso je meso, ki se ga mehansko pridobi od
kosti, na katerih se deli mesa, razen kosti glave, kosti okončin,
nižjekarpalnega oziroma tarzalnega sklepa, in križnih vretenc pri
prašičih.".
označba (opomba)
*"....meso" in vrsto živali, iz katerega izhaja.
