Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/2000) je Državni zbor Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 108. člena svojega poslovnika (Uradni list RS, št. 35/2002) na seji dne 18. 12. 2002 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89, Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96 – kartografski del in 11/99; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89, Uradni list RS, št. 72/95, 13/96 – kartografski del in 11/99; v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan), ki se nanašajo na zasnovo državnega energetskega omrežja ter na kriterije, usmeritve in pogoje za umeščanje objektov in naprav mobilne telefonije v prostor.

V podpoglavju Energija se v točki 3.1.22. Izhodišča za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:

“Slovenija se bo prednostno zavzemala za energetsko izrabo obnovljivih virov (voda, veter, sonce, geotermalna energija, biomasa) kot pomembno ekološko, ekonomsko in socialno osnovo za nadaljnji razvoj in prispevek k čistejšemu okolju. Vključitev vetra, kot novega obnovljivega vira proizvodnje električne energije, v slovenski energetski sistem bo zagotovila večjo stabilnost le-tega. Proučevanje vetrnega potenciala ter s tem povezanih možnosti izgradnje in izgradnjo vetrnih elektrarn večjih moči (nad 10 MW) se izvaja prvenstveno na območjih, ki so ustrezna za proučevanje možnosti izgradnje in gradnjo vetrnih elektrarn in kjer je ustreznost pogojena z izbiro rešitve, ki najbolje varuje naravne in ustvarjene dobrine. Poleg teh območij pa je možno proučevanje in izraba vetrnega potenciala za energetsko izrabo tudi drugod v Sloveniji.

V petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: “Pri podrobnejšem načrtovanju teh objektov in naprav v prostorskih izvedbenih načrtih države in prostorskih aktih lokalnih skupnosti je treba glede na nivo načrtovanja smiselno upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:“.
V podtočki (b) tega odstavka se za sedmo alineo doda osma alinea, ki se glasi:

“– proučena možnost čim krajše navezave objektov za proizvodnjo električne energije na obstoječe javno elektroenergetsko omrežje;“.

V podtočki (c) tega odstavka se v šesti alinei besedi “naravno dediščino“ nadomestita z besedama “naravne vrednote“, za šesto alineo pa se dodata nova sedma in osma alinea, ki se glasita:

“– na zavarovanih območjih – narodnih parkov in ožjih območjih regijskih parkov ter na ožjih zavarovanih območjih (naravni spomeniki, strogi naravni rezervati in naravni rezervati) gradnja energetskih objektov in naprav z močjo do 1 MW je možna, če je to v skladu z aktom o zavarovanju tega območja;

– na drugih zavarovanih območjih oziroma območjih predvidenih za zavarovanje, na območjih drugih naravnih vrednot, na ekološko pomembnih območjih so posegi možni pod pogojem, da se ne uničijo ali bistveno poškodujejo oziroma spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma, da se ohranja ugodno stanje habitatnih tipov in ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov.“
Dosedanje sedma do štirinajsta alinea postanejo deveta do šestnajsta alinea.
V točki 3.1.29. Električna energija se v tretjem odstavku četrta alinea spremeni tako, da se glasi:

“– z izrabo vodnih zmogljivosti v moderniziranih in novozgrajenih hidroelektrarnah v Republiki Sloveniji na Soči, Savi, Dravi ter na drugih vodotokih;“.

Za peto alineo se doda nova šesta alinea, ki se glasi:

“– s postavijo elektrarn na veter večjih moči (nad 10 MW) na območju celotne Slovenije.“

Dosedanja šesta, sedma in osma alinea postanejo sedma, osma in deveta alinea.
V četrtem odstavku se za tretjim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: “V ta namen bo zgrajena črpalna hidroelektrarna Avče na reki Soči.“
V podpoglavju Promet in zveze se v točki 3.1.37. črta zadnji stavek in doda nov odstavek, ki se glasi:

“Na celotnem ozemlju Republike Slovenije je treba zagotoviti racionalno in učinkovito mobilno telekomunikacijsko omrežje. Mobilno telekomunikacijsko omrežje sestavljajo sistemi posameznih objektov in naprav mobilne telefonije, ki zagotavljajo celovito pokritost območja s signalom mobilne telefonije, predvsem urbanih območij in prometnih koridorjev. Objekti in naprave mobilne telefonije z vso pripadajočo komunalno infrastrukturo predstavljajo objekte državnega pomena. Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:

– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča; v primeru posega na najboljša kmetijska zemljišča je treba ravnati skladno s točko 3.4.24 Usmeritve za usklajevanje navzkrižnih interesov;
– na zavarovana območja narave, na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine in na podlagi določb točke 3.4.16. v podpoglavju Raba prostora in krajinska preobrazba in tretjega in četrtega odstavka točke 3.4.24. v podpoglavju Usmeritve za usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten);
– v lokalni skupnosti je treba za vse operaterje mobilne telefonije, po predhodni preveritvi možnosti skupne uporabe že obstoječih objektov in naprav mobilne telefonije, zagotoviti enake prostorske pogoje ter usmeritve za umeščanje in izgradnjo objektov in naprav mobilne telefonije v prostor;
– operaterji morajo za potrebe državne uprave, kolikor za to obstajajo tehnične možnosti, po predhodnem dogovoru o skupni uporabi objektov in plačilu ustreznega denarnega nadomestila, omogočiti začasno namestitev naprav fiksnih ali mobilnih komunikacij na objekte mobilne telefonije; kolikor do dogovora ne pride, o tem odloči Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije;
– izgradnja omrežja mobilne telefonije mora biti usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne telefonije.“.
V podpoglavju 3.7. Prostorske sestavine dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-2000, se besedilo pod točko II. spremeni tako, da se glasi:

“Zasnova energetskega omrežja – dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986-2000, dopolnjen v letu 2002; (prikazana je zasnova energetskega omrežja, naftnega omrežja, objekti za hrambo obveznih rezerv naftnih derivatov in zasnova plinovodnega omrežja);“.

V podpoglavju 5.17. Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije se besedilo pod točko 2. spremeni tako, da glasi:

“Energetsko omrežje – srednjeročni družbeni plan Republike Slovenije za obdobje 1986-1990, dopolnjen v letu 2002;“.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

V kartografskem delu dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-2000 se zaradi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin s tem odlokom, nadomestita “Karta II – zasnova energetskega omrežja in Publikacijska Karta II.1. – Zasnova energetskega omrežja“ z novima:
“– Karta II – Zasnova energetskega omrežja (dopolnjen 2002),
– Publikacijska Karta II.1. – Zasnova energetskega omrežja (dopolnjen 2002).“
V kartografskem delu srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-1990 se zaradi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin s tem odlokom, nadomestita “Karta 2 – Energetsko omrežje in Publikacijska Karta 2. – Energetsko omrežje“ z novima:
“– Karta 2. – Energetsko omrežje (dopolnjen 2002),
– Publikacijska Karta 2. – Energetsko omrežje (dopolnjen 2002)“.