Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/2002 in 50/2002 – odločba US) in 171. člena svojega poslovnika (Uradni list RS, št. 35/2002) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. 12. 2002 sprejel

Letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2003 temelji na:
– nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/96 in 41/98, v nadaljnjem besedilu: NPIA),
– zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/2002 in 50/2002 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZJC),
– zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/98 in 18/2002, v nadaljnjem besedilu: ZZNSGC) in
– proračunu Republike Slovenije za leto 2003 ter zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/2002).

1.1. Priprava projektne dokumentacije in druge dokumentacije ter izvajanje aktivnosti pred gradnjo za avtocestne odseke, katerih gradnja je predvidena po letu 2003
V letu 2003 bo potekala priprava projektne dokumentacije in druge dokumentacije za vse avtocestne odseke iz nacionalnega programa, za katere še niso sprejete uredbe o lokacijskih načrtih in za vse odseke, za katere je začetek gradnje predviden po letu 2003.
Priprava projektne in druge dokumentacije obsega:
– tehnično in strokovno preverjanje različnih variant poteka tras v prostoru in njihovo usklajevanje med posameznimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi in lastniki naprav, objektov in zemljišč,
– izdelavo idejnih študij in idejnih projektov,
– pripravo lokacijskih načrtov,
– izvedbo razpisov za pridobitev izvajalcev zgoraj navedenih del, kjer je to potrebno.
Priprava projektne in druge dokumentacije bo v letu 2003 potekala za naslednje avtocestne odseke (oznake pred odseki in etapami so povzete po NPIA, Tabela 3 – Dinamika gradnje):
– (6.1) Lenart – Cogetinci,
– (7) Beltinci – Pince,
– (8) Fram – Hajdina,
– (10.2) Hajdina – Ptuj,
– (10.3) Ptuj – Markovci,
– (10.5) Gorišnica – Ormož (navezava na obvoznico z mostom preko Drave),
– (11.2) Priključek Ljubečna,
– (22.3) Navezava na luko Koper,
– (24) Koper – Izola,
– (26) Jagodje – Lucija,
– (31) Vrba – Peračica,
– (32) Peračica – Podtabor,
– (35) Šentvid – Koseze (priključna cesta Stanežiče – Brod),
– (37) Bič – Trebnje – Hrastje (Pluska – Ponikve, Ponikve – Hrastje) in
– (38) Hrastje – Kronovo (Lešnica – Kronovo).
Skladno z dinamiko aktivnosti pridruževanja Slovenije Evropski uniji je v letu 2003 predvidena tudi priprava projektne dokumentacije za mednarodne mejne prehode in njihovo navezavo na avtocestni sistem, in sicer je za avtocestno povezavo Hajdina – Gruškovje v letu 2003 predvidena izdelava primerjalne študije z izborom najprimernejše variante, začetek izdelave idejnega projekta in drugih potrebnih strokovnih podlag.
Poleg odsekov, za katere uredba o lokacijskem načrtu še ni sprejeta, bodo v letu 2003 potekale aktivnosti pred gradnjo za odseke, za katere že velja uredba o lokacijskem načrtu, vendar začetek gradnje na teh odsekih v letu 2003 še ni predviden. To so naslednji odseki:
– (3.2) Ptujska – priključek Zrkovska,
– (5) Maribor – Lenart,
– (6.2) Cogetinci – Vučja vas in
– (10.4) Markovci – Gorišnica.
Za pripravo projektne in druge dokumentacije na vseh navedenih odsekih je v letu 2003 predvidenih 1.710 mio tolarjev.
1.2. Odkupi zemljišč in nepremičnin za odseke, ki se bodo začeli graditi po letu 2003
V letu 2003 bo možno pridobivati zemljišča in nepremičnine na trasah avtocestnih in cestnih odsekov, za katere uredba o lokacijskem načrtu že velja ali pa je v letu 2003 predviden sprejem le-te in je s tem podan formalno pravni pogoj za začetek premoženjsko pravnih opravil, sama gradnja pa v letu 2003 še ni predvidena. Dinamika odkupov nepremičnin bo prilagojena predvideni dinamiki gradnje avtocest v naslednjih letih.
V letu 2003 je predvideno skupaj 560 mio tolarjev za izvajanje premoženjsko pravnih opravil na opisanih odsekih.
1.3. Gradnja avtocest in drugih cest
V spodnji preglednici so prikazane osnovne skupine odsekov, ki se izvedejo v letu 2003 in vrednosti del v tisoč tolarjih. Podrobneje so posamezna dela prikazana v opisih, ki sledijo.

-----------------------------------------------------------------
Št. poglavja   Skupina odsekov               Dolžina     Vrednost
                                             v km          del v
                                                           letu
                                                           2003
-----------------------------------------------------------------
1.3.1.         Odseki, ki bodo v letu
               2003 preedani v promet        22,1      17.885.642
1.3.2.         Odseki, na katerih se
               gradnja v letu 2003
               nadaljuje                     65,2      49.524.692
1.3.3.         Odseki, na katerih se
               gradnja v letu 2003 začne     39,5       8.891.829
1.3.4.         Odseki, zgrajeni po letu
               1994, na katerih se v
               letu 2003 izvaja
               zaključna dela               224,7       2.500.646
1.3.5.         Odseki, zgrajeni pred
               letom 1994, na katerih se
               v letu 2003 izvaja
               zaključna dela                  --       1.207.400
1.3.6.         Nove cestninske postaje         --         638.000
-----------------------------------------------------------------
Skupaj                                                 80.648.209
-----------------------------------------------------------------

1.3.1. Odseki, ki bodo v letu 2003 predani v promet
V letu 2003 bo dokončana gradnja naslednjih odsekov in pododsekov (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(6) Lenart – Beltinci, dolžina 42,3 km
(6.3) Vučja vas – Beltinci z rekonstrukcijo R 353 (celotna dolžina 14,6 km, v gradnji 7 km)
predvidena predaja v promet 1. etapa dolžine 7 km: november 2003
(del odseka dolžine 7,6 km predan prometu že v letu 2002)
Zaključena bodo dela na mostu čez Muro, vodnogospodarske ureditve in izgradnja II. etape AC od priključka Vučja vas do priključka Murska Sobota.
(13) Blagovica – Šentjakob, dolžina 20,2 km
(13.3) Lukovica – Blagovica (6 km)
predvidena predaja v promet: oktober 2003
Z izjemo zaključnih del bo dokončana gradnja glavne trase, deviacij, priključkov, premostitvenih objektov, cestninske postaje Blagovica in deviacije Šentvid – AC. Predvidena je izgradnja CP Krtina, CP Lukovica in CP Blagovica, nabava mehanizacije in opreme za vzdrževanje ter izvedba ABC sistema na teh cestninskih postajah.
(33) Podtabor – Naklo, dolžina 4,3 km
predvidena predaja v promet: konec leta 2003
Dokončana bodo dela na mostu čez Tržiško Bistrico, podaljšanje podvozov in dela na trasi na celotnem odseku, razen zaključnih del. V letu 2003 bo izveden razpis za oddajo del za protihrupne ukrepe in izvedba protihrupnih ukrepov.
(37) Bič – Trebnje – Hrastje
etapa Bič – Korenitka, (4,8 km)
predvidena predaja v promet: konec leta 2003
Izdelana bo projektna dokumentacija PGD in PZI, izvajale se bodo aktivnosti za pridobitev nepremičnin ter postopek za pridobitev delnih in dopolnilnih dovoljenj za gradnjo. Pospešeno se bodo nadaljevala vsa gradbena dela, ki bodo dokončana v novembru 2003. Izveden bo javni razpis za oddajo del za protihrupne ukrepe in izgradnja protihrupnih ograj.
Skupno gre za 22,1 km štiripasovnih avtocest, ki bodo v letu 2003 predane v promet.
1.3.2. Odseki, na katerih se gradnjo v letu 2003 nadaljuje
V letu 2003 bo potekalo nadaljevanje gradnje naslednjih odsekov in pododsekov (imenovanje in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(3) Pesnica – Slivnica, dolžina 20,7 km
(3.3) AC Zrkovska – priključek Pesnica (6,3 km)
Nadaljevali se bodo odkupi zemljišč in objektov ter plačila sprememb namembnosti, izdelava projektne dokumentacije (PGD in PZI) in pridobivanje dovoljenj za gradnjo. Izvajala se bodo dela za odpravo napak po tehničnem pregledu na deviacijah lokalnih cest. Gradilo se bo rondojsko križišče Pesnica.
(11.1) Priključek Lopata (3,9 km)
predvidena predaja v promet: v drugi polovici leta 2004
V letu 2003 je predvideno pridobivanje zemljišč in objektov, podpis pogodbe z izvajalcem gradbenih del ter začetek izvajanja gradbenih del.
(22) Klanec – Ankaran, dolžina 14,6 km
(22.1) Srmin – Socerb (10,1 km)
predvidena predaja prometu: do priključka Črni kal – konec leta 2004, preostali del odseka dolžine 2,3 km pa v prvi polovici leta 2005 *
Izvajali se bodo odkupi zemljišč, na delu trase od km 15,9 do km 19,5 bodo dokončana zemeljska dela, dela na odvodnjavanju ter prestavitve komunalnih in energetskih vodov. Nadaljevala se bodo dela na zidovih in deviacijah, pričela se bodo dela na regulacijah in vodnogospodarskih ureditvah ter zgornjem ustroju. Na viaduktih Črni kal in Bivje se bodo izvajala dela na spodnji in zgornji konstrukciji ter krovu. Na predoru Dekani se bodo nadaljevala dela na izkopih in podgradnji, pričelo se bo z deli na odvodnjavanju, izolaciji, oblogah in temeljih. Na objektih od km 19,5 do km 26,4 bodo dokončana dela na štirih podvozih, dveh mostovih in viaduktu Lama, pričelo se bo z deli na enem nadvozu in dveh mostovih.
* Kolikor bodo tehnične možnosti omogočale hitrejše napredovanje del, bo tudi ta del odseka predan prometu konec leta 2004.
(22.2) Socerb – Klanec (4,5 km)
predvidena predaja prometu: konec leta 2004
Nadaljevala in zaključila se bodo začeta gradbena dela. Na trasi bodo dokončana zemeljska dela, izvajala se bodo dela na odvodnjavanju, zidovih, deviacijah, regulacijah, prestavitvah komunalnih in energetskih vodov ter dela na zgornjem ustroju. Na predoru Kastelec bodo dokončana dela na izkopih in podgradnji, dokončana bodo dela na odvodnjavanju in izolaciji, izvajala se bodo dela na oblogah in temeljih ter dela na robnikih, kinetah in spodnjem ustroju.
(27) Razdrto – Vipava, dolžina 15,8 km
(27.2) Rebernice (10,7 km)
predvidena predaja prometu: 2007
Za del trase od km 6,3 do km 11,7 se bodo vršili odkupi zemljišč, izdelava projektne dokumentacije (PGD, PZI), nadaljevale se bodo geološko – geomehanske raziskave. Izdelovala se bo projektno tehnična dokumentacija za vzdrževalno bazo Vipava, za sanacijo plazu na območju viadukta Boršt II in plazu v brežini ukopa stranskega odvzema, kjer se bo pričela tudi izvedba sanacije plazu. Pričela se bodo dela na trasi od km 1,057 do km 6,2 s premostitvenimi objekti (brez viadukta 6-2/1 Boršt II). Na območju viadukta 6-2/1 Boršt II se bo izvajala sanacija plazu.
(30) Vransko – Blagovica, dolžina 16,8 km
(30.2) Trojane – Blagovica (8,2 km)
predvidena predaja prometu: 2005 **
Nadaljevala se bo gradnja predora Trojane z izvajanjem rudarskih del s primarno podgradnjo, izvedbo hidroizolacije in notranje betonske obloge ter voziščne konstrukcije. V predoru Podmilj je predvideno izvajaje izkopov na predorskih portalih iz zahodne strani, izkop leve in desne predorske cevi na vzhodu, izdelava hidroizolacije, notranje betonske obloge v predoru in voziščne konstrukcije.
Na delu trase od km 82.150 do km 85.880 se bodo izvajala zemeljska dela, gradnja voziščnih konstrukcij, prometna oprema in protihrupne ograje, gradnja petih viaduktov, vodnogospodarske ureditve ter prestavitve komunalnih vodov in naprav.
Na delu trase od km 85.880 do km 87.507 se bodo izvajala zemeljska dela na trasi, gradnja voziščnih konstrukcij, prometna oprema in protihrupne ograje, gradnja dveh viaduktov, vodnogospodarske ureditve ter prestavitve komunalnih vodov in naprav.
** Kolikor bodo tehnične možnosti omogočale hitrejše napredovanje del, bo tudi ta del odseka predan prometu konec leta 2004.
(39) Kronovo – Smednik, dolžina 9,2 km
predvidena predaja prometu: konec 2004
Nadaljevale se bodo aktivnosti za pridobitev nepremičnin, postopek za pridobitev dovoljenj za gradnjo, izvedba gradbenih del na novi levi polovici AC, tehnični pregled ter preusmeritev prometa, začela se bo izvedba del na desni polovici AC.
(41) Krška vas – Obrežje, dolžina 12,3 km
predvidena predaja prometu: konec 2004
V letu 2003 je predvidena izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI, nadaljevanje aktivnosti za pridobitev nepremičnin, postopek za pridobitev dovoljenj za gradnjo, dokončanje arheoloških izkopavanj, izvedba postopka za oddajo del za most 5-1, začetek gradbenih del na platoju na Čateškem polju, izvajanje glavnih gradbenih del (trasa in objekti) ter preusmeritev prometa iz severne na južno polovico avtoceste.
Skupno gre za nadaljevanje gradnje 50,6 km štiripasovnih avtocest, 10,7 km hitrih cest in 3,9 km priključkov.
1.3.3. Odseki, na katerih se gradnjo v letu 2003 začne
(9.3) Obvoznica Pragersko (5,3 km)
V letu 2003 so predvideni odkupi zemljišč, plačilo spremembe namembnosti zemljišč in izvajanje gradbenih del.
(23) Škofije – Srmin (2,4 km)
predvidena predaja prometu: 2004 ***
Predvideno je pridobivanje zemljišč in izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI, razpisni postopek za oddajo del in pričetek izvedbe del (preddela, zemeljska dela, odvodnjavanje in prestavitve komunalnih vodov) na trasi od km 1.660 do km 2.400.
*** Do konca leta 2004 je predvidena izgradnja samo 740 m te trase kot navezava na novi ankaranski priključek.

(35) Šentvid – Koseze (skupaj s priključno cesto Stanežiče – Brod), dolžina 5,7 km
etapa Šentvid – Koseze (3,7 km)
predvidena predaja prometu: konec leta 2006
Nadaljevalo se bo pridobivanje zemljišč, izdelava projektne dokumentacije, arheološke raziskave, razpisni postopek za gradnjo, pripravljalna gradbena dela, gradnja predora, trase, komunalnih naprav, regulacij, deviacij in gradnja nadomestnih objektov.
(37) Bič –Trebnje – Hrastje
etapa Korenitka – Pluska (2,8 km)
predvidena predaja prometu: konec leta 2004
Izdelovala se bo projektna dokumentacija PGD, PZI in PZR ter investicijski program, izvajale se bodo aktivnosti za pridobitev nepremičnin, arheološka dela, postopek za pridobitev dovoljenja za gradnjo, postopek za oddajo in pričetek začetnih gradbenih del.
(38) Hrastje – Kronovo, dolžina 13,2 km
etapa Hrastje – Lešnica (7,7 km)
predvidena predaja prometu: 2006
Izdelovala se bo projektna dokumentacija PGD, PZR in PZI, investicijski program, postopki za pridobivanje nepremičnin, arheološka dela, postopek za pridobitev dovoljenja za gradnjo, postopek za oddajo začetnih gradbenih del in pričetek gradbenih del.
(40) Smednik – Krška vas, dolžina 17,6 km
predvidena predaja prometu: konec leta 2004
Nadaljevalo se bo pridobivanje zemljišč, izdelava projektne dokumentacije, arheološke raziskave, razpisni postopek za gradnjo, začetna gradbena dela objektov, cestninske postaje, trase, komunalnih naprav, regulacij, deviacij, bencinske črpalke in servisne baze AC ter izvajanje nadomestnih gradenj.
V letu 2003 se bo z gradnjo začelo na 34,2 km nove štiripasovne avtoceste in na 5,3 km obvoznice.
1.3.4. Odseki, zgrajeni po letu 1994, na katerih se v letu 2003 izvaja zaključna dela
V letu 2003 se izvede zaključna dela na naslednjih odsekih in pododsekih avtocest in cest iz nacionalnega programa (zaključna dela na odsekih, ki so bili predani prometu pred letom 1994, to je pred začetkom izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest so prikazani v poglavju 1.3.5.) (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(2) Pesnica – Šentilj
(3.1) AC Slivnica – priključek Ptujska
(3.4) Zrkovska cesta od km 0,0 do km 0,87
(3.6) Hitra cesta – 2B
(4) Slivnica – Fram – BDC
(7.5) Obvoznica Lendava
(9.1) Priključek Slovenska Bistrica – sever
(9.2) Rekonstrukcija G1-2 od priključka Slovenska Bistrica do obvoznice Pragersko
(10.1) Obvoznica Ormož
(11) Hoče – Arja vas
(12) Arja vas – Vransko
(13.1) Šentjakob – Krtina
(13.2) Krtina – Lukovica
(14) Zadobrova – Tomačevo
(15) Malence – Šentjakob
(16a) priključek Razdrto
(17) Čebulovica – Divača
(18) Divača – Dane
(19) Dane – Fernetiči
(20) Divača – Kozina
(21.1) Kozina – Klanec od km 6,7 do km 7,5
(21.2) Kozina – Klanec od km 7,5 do km 11,5
(25) Izola – Jagodje
(27.1) HC razcep Razdrto – km 1,3
(27.3) HC Vipava – Podnanos (priključek Vipava)
(28) Vipava – Selo
(29) Selo – Šempeter
(30.1) Vransko – Trojane
(34) Naklo – Kranj
(36) Višnja Gora – Bič.
Na zgornjih odsekih se v letu 2003 skladno z možnostmi izvede dokončne zemljiško knjižne ureditve, monitoringe, odpravo pomanjkljivosti ter druga dela, potrebna za dokončanje odsekov.
V okviru odseka Malence – Šentjakob se v letu 2003 nadaljujejo tudi dela na povezovalni cesti od Ceste Dolomitskega odreda do priključka Brdo in sicer skladno s pogodbo o sofinanciranju izgradnje avtocestnih odsekov Malence – Šentjakob in Zadobrova – Tomačevo, sklenjeno med Mestno občino Ljubljana in DARS d.d. v letu 1996.
V letu 2003 se izvaja zaključna dela na novih avtocestah in cestah (zgrajenih po letu 1994) na skupno:
– 114,9 km štiripasovnih avtocest,
– 35,1 km hitrih cest,
– 58 km dograjenih dvopasovnih avtocest v štiripasovnice,
– 0,9 km dvopasovnic,
– 10,6 km obvoznic (Lendava, Ormož),
– 3,5 km rekonstrukcij (med priključkom Sl. Bistrica – sever in obvoznico Pragersko),
– 1,7 km priključkov (Sl. Bistrica – sever in Razdrto).
1.3.5. Zaključna in dodatna dela na avtocestah, zgrajenih pred letom 1994
Na določenih avtocestnih odsekih, ki so bili predani prometu že pred letom 1994 (pred ustanovitvijo DARS d.d.), se izvede zaključna in dodatna dela, ki so bila zahtevana ob izdaji lokacijskih odločb in so posledica meritev hrupa, ali pa so bila zahtevana pri tehničnih pregledih in jih zaradi potrebnih predhodnih postopkov ni bilo mogoče zaključiti hkrati z ostalimi deli. V sredstvih, namenjenih za ta dela, so zajeta tudi sredstva za opremo teh cest z dodatnimi napravami za varovanje prometa in obveščanje udeležencev v prometu, sredstva za rekonstrukcije (ojačitve) vozišč ter sredstva za dokončno premoženjsko – pravno ureditev zadev na teh avtocestnih odsekih. Dela med drugim obsegajo:
– izvedbo protihrupnih ukrepov na območju Brezovice, Kozarij, Vodic,
– ojačitev vozišč na AC odseku Brezovica – Razdrto,
– ojačitev vozišč na AC odseku Fram – Arja vas,
– zaščito brežin na AC odseku Hrušica – Vrba (pod Mežaklo),
– postavitev svetlobno informacijskih portalov,
– izgradnjo kabelske kanalizacije in položitev optičnega kabla na AC Naklo – Ljubljana.
1.3.6. Gradnja dodatnih cestninskih postaj
V letu 2003 se bo skladno s sprejetimi ukrepi na osnovi novelacije študije o cestninskem sistemu na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji in sklepov Odbora Državnega zbora za infrastrukturo in okolje z dne 9. 4. 2002, za dograjevanje cestninskega sistema v obdobju do 2004 na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji nadaljevalo z aktivnostmi za izgradnjo dodatnih cestninskih postaj Vogrsko, Ivančna Gorica in Vodice. Predvideno je dokončanje priprave projektne dokumentacije ter pridobivanje upravnih dovoljenj, upoštevajoč pri tem predvideno poenostavitev postopkov za njihovo umestitev v prostor. Sledila bo izvedba postopka oddaje del in začetek izvajanja gradbenih del.
1.3.7. Vrednost del v letu 2003 pri gradnji avtocest, ki bodo v letu 2003 predane v promet in na katerih se gradnjo v letu 2003 nadaljuje ali začne
Vrednost del v letu 2003 po odsekih, ki bodo v letu 2003 predani v promet in na katerih se gradnjo v letu 2003 nadaljuje ali začenja, je določena v Tabeli 1.

1.3.8. Odstopanje investicijskih vrednosti
Investicijske vrednosti odsekov, na katerih je ugotovljena sprememba investicijskih vrednosti, so podane v Tabeli 2, ki prikazuje stare in nove ocene investicijskih vrednosti, razlike med njimi ter predvidene vire sredstev.

1.3.9. Investicijske vrednosti novih odsekov
Ocena investicijskih vrednosti odsekov, na katerih je v letu 2003 določen začetek gradnje in doslej niso bili navedeni v letnih planih, je podana v Tabeli 3. V njej so podane ocene investicijskih vrednosti odsekov po stalnih cenah (september 1997), predvideni viri sredstev in skladnost planiranih investicij z veljavnim nacionalnim programom.

1.3.10. Investicijske vrednosti dodatnih cestninskih postaj
Ocena investicijskih vrednosti dodatnih cestninskih postaj, katerih gradnja ni bila predvidena v spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa izgradnje avtocest, je podana v Tabeli 4. Podane so ocene investicijskih vrednosti po stalnih cenah (september 2002) in predvideni viri sredstev.

2.1. Redno vzdrževanje avtocest
Cilji, naloge in obveznosti DARS, d.d. s področja rednega vzdrževanja avtocest so opredeljene s predpisi o javnih cestah, predpisi o varnosti v cestnem prometu in predpisi o varstvu okolja. Vzdrževalna dela bodo v največji možni meri izvajana izven prometnih konic.
Osrednja izvršilna predpisa k zakonu o javnih cestah, ki podrobneje določata naloge rednega vzdrževanja avtocest in način njihovega izvajanja, sta pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98) ter uredba o preoblikovanju Podjetja za vzdrževanje avtocest Ljubljana, p.o. v javno podjetje Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o. (Uradni list RS, št. 56/96).
S pravilnikom je redno vzdrževanje avtocest po naravi del razdeljeno na:
– vzdrževalna dela v letnem obdobju, ki obsegajo pregledniško službo, vzdrževanje prometnih površin, naprav za odvodnjavanje, bankin in brežin, obnovo in zamenjavo poškodovane prometne signalizacije in opreme, vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, intervencije ob prometnih nesrečah, izvajanje ukrepov za zavarovanje prometa, čiščenje cestišča ter površin ob njem in druga dela
ter
– vzdrževalna dela v zimskem obdobju, ki obsegajo postavitev dodatnih prometnih znakov, obvestilnih tabel in snežnih kolov, postavitev palisad za obrambo pred snežnimi zameti, preprečevanje in odpravljanje poledice, odstranjevanje snega s prometnih površin in druga dela. V stroške zimske službe je vključena tudi nabava posipnih materialov za preprečevanje poledice.
V zimskem obdobju so vse avtoceste in hitre ceste ter priključki nanje v prvem prednostnem razredu, kar pomeni, da se zagotavlja njihova trajna prevoznost; ob močnem sneženju pa mora biti trajno zagotovljena prevoznost vsaj enega voznega pasu teh cest in vsaj dovoz k večjim parkiriščem ob njih. Število delavcev, ki skrbi za izvajanje zimske službe, je določeno glede na primerljive službe v razvitih zahodnih državah.
Redno vzdrževanje avtocest opravlja Podjetje za vzdrževanje avtocest d.o.o. (PVAC d.o.o.), ki je bilo z že omenjeno uredbo ustanovljeno za izvajanje te gospodarske javne službe. Ta uredba med drugim določa, da se s pogodbo za redno vzdrževanje avtocest lahko določi, da izvajalec rednega vzdrževanja avtocest lahko posamezna dela odda podizvajalcu in da se mora oddaja teh del opraviti po predpisih o javnih naročilih.
S pogodbo, ki jo DARS d.d. sklene s PVAC d.o.o. za redno vzdrževanje avtocest, se določijo tista dela in nabave, ki so sicer vezana na redno vzdrževanje avtocest, vendar ne sodijo v osnovno dejavnost PVAC d.o.o. (npr. vzdrževanje objektov visoke gradnje ter razne opreme in ureditev za obratovanje avtocest in cestnih baz) ali pa PVAC d.o.o. nima lastnih kapacitet ali naravnih virov (npr. posipni materiali). Za izvajanje nemotenega rednega vzdrževanja bo že s pogodbami za leto 2003 omogočena izvajalcu rednega vzdrževanja izvedba javnih razpisov za dobavo materialov in storitev po posebnih pogodbah v letu 2004 v višini 50% vrednosti teh pogodb v letu 2003.
Obseg rednega vzdrževanja avtocest za leto 2003:
Dolžina avtocest in priključkov na dan 31. 12. 2002 bo znašala skupno 462,223 km avtocest, od tega 353,4 km AC in HC ter 115 km priključkov.
V letu 2002 so bila za redno vzdrževanje zagotovljena sredstva v višini 4.387 mio tolarjev, za leto 2003 pa ta znesek znaša 4.900 mio tolarjev.
Vrednost del za izvedbo rednega vzdrževanja je določena na osnovi porabe v preteklih letih in z upoštevanjem odprtja novih odsekov avtocest v letu 2003.
Vrednosti posameznih del rednega vzdrževanja avtocest:

– stroški v zvezi z delom
   PVAC d.o.o.                                3.450 mio tolarjev
– nabava posipnih materialov                    250 mio tolarjev
– odprava lokalnih poškodb na voziščih          210 mio tolarjev
– ostali ukrepi vzdrževanja prometnih
   površin                                      100 mio tolarjev

Drugi stroški v zvezi z rednim vzdrževanjem avtocest obsegajo:
– pripravo strokovnih podlag predlogov ukrepov v zvezi z vzdrževanjem zgrajenih avtocest, vodenjem prometa in izboljševanjem njihove prometne varnosti;
– del stroškov vzdrževanja in obratovanja površin, objektov in naprav, kjer je več uporabnikov oziroma upravljavcev (del površin za spremljajoče dejavnosti, ki niso razmejene med funkcionalne površine izvajalcev spremljajočih dejavnosti in del površin na MMP Karavanke, ki jih soupravljajo carina, mejna policija in DARS d.d.);
– stroški električne energije po odjemnih mestih, zgrajenih za potrebe avtocest, ki so evidentirana na DARS d.d. kot investitorja;
– stroške nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
Navedeni stroški so predvideni v višini:

– za strokovne in svetovalne storitve na
   področju zgrajenih AC                        300 mio tolarjev
– za vzdrževanje dela površin za
   spremljajoče dejavnosti                      145 mio tolarjev
– za električno energijo                        250 mio tolarjev
– za del vzdrževanja MMP Karavanke               65 mio tolarjev
– za stroške nadomestila za uporabo
   stavbnih zemljišč                            130 mio tolarjev

2.2. Obnavljanje avtocest
Nadaljevalo se bo z obnavljanjem vozišč, objektov in opreme avtocest, ki so v slabem stanju zaradi pomanjkanja sredstev za njihovo vzdrževanje v preteklosti. Zaradi tega bodo potrebne zapore odsekov avtocest v obnavljanju, s tem, da se bodo vsa večja obnovitvena dela izvedla v največji možni meri izven sezonskih prometnih obremenitev, razen obnovitev objektov, ki jih ni možno prekiniti.
Razpoložljiva sredstva za obnove ne zadoščajo za izvedbo vseh potrebnih ukrepov, zato bodo prioritetno obnovljeni najbolj dotrajani odseki najstarejših avtocest. Obnovitvena dela na avtocesti Ljubljana – Postojna se bodo izjemoma izvajala istočasno na več mestih.
Vrednost obnov vozišč, objektov in opreme bo v letu 2003 znašala 1.720 mio tolarjev in bo obsegala sledeča večja dela:
Obnova vozišč, objektov in opreme bo tako obsegala sledeča večja dela:

– obnova vozišč – manjši ukrepi                  30 mio tolarjev
– obnova objektov
   (viadukt Slatina 530 mio tolarjev,
   drugi manjši objekti 300 mio tolarjev,
   predor Karavanke 275 mio tolarjev)         1.105 mio tolarjev
– obnova opreme in signalizacije                370 mio tolarjev
– ostalo (monitoringi, projekti)                105 mio tolarjev
– elementar                                      10 mio tolarjev
– izvedba nepredvidenih del v skladu z odločbo
   Prometnega inšpektorata
   Republike Slovenije                          100 mio tolarjev

Že v letu 2003 se bo izvedel tudi del postopkov izbire najugodnejših ponudnikov za obnove vozišč in objektov iz sredstev prihodnjega leta. Namen vnaprejšnjega vodenja postopkov javnih naročil je omogočiti izvedbo dela obnovitvenih del v pomladanskem obdobju naslednjega leta, to je še v času pred začetkom turistične sezone.
2.3. Naložbe v osnovna sredstva obstoječih avtocest
Za zagotavljanje enake stopnje opremljenosti in varstva okolja pred vplivi cest je potrebno stare avtoceste opremiti s sodobno elektrostrojno in drugo opremo ter z mehanizacijo za vzdrževanje. Spoznane potrebe bistveno presegajo možnosti njihovega financiranja iz prilivov cestnine oziroma razporeditve teh prilivov po vseh predpisanih namenih njihove porabe. Za naložbe bo v letu 2003 zagotovljenih 1.675 mio tolarjev.
V letu 2003 bodo opravljena naslednja dela in nabave:

– nabava nove mehanizacije in
opreme za nadomestitev dotrajane
mehanizacije in opreme za vzdrževanje         250 mio tolarjev
– nabava »ABC« elektronskih tablic            250 mio tolarjev
– naložbe v cestninski sistem
   in cestninske postaje 505 mio tolarjev
   (nadgradnja in razširitev ABC sistema,
   ukrepi na CP)
– razširitev AC baz (Ljubljana, Sl. Konjice)   70 mio tolarjev
– naložbe v opremo za prenos podatkov         200 mio tolarjev
– zapiranje intervencijskih prehodov          100 mio tolarjev
– nabava vremenskih postaj (Verd,
   Devina, Mlake, Šentjakob)                   50 mio tolarjev
– oprema počivališč (sanitarije)
   in nabava ter postavitev tipskih
   tabel in kioskov                            50 mio tolarjev
– signalizacija za povečanje prometne varnosti
   (preprečitev vožnje v napačno smer)         20 mio tolarjev
– ostale naložbe                              180 mio tolarjev
   (projektna dokumentacija, radar, odkupi
   zemljišč, obcestni prostor,
   zajem požarne vode za predor Pletovarje
   in Golo rebro, drugo)

2.4. Upravljanje avtocest in pobiranje cestnine
Za naloge s področja upravljanja avtocest se nameni 4.847 mio tolarjev. Skladno z zakonom o javnih cestah in zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji se opravijo naslednje naloge:
– strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge, ki so povezane z vzdrževanjem in varovanjem avtocest,
– organiziranje pobiranja cestnine,
– pobiranje nadomestil za površine za spremljajoče dejavnosti,
– strokovne naloge v zvezi s povečanjem prilivov iz naslova gospodarjenja z avtocestami (razvoj cestninskega sistema, trženje obcestnega prostora ipd.),
– strokovne naloge v zvezi z optimizacijo vzdrževalnih del s ciljem zmanjševanja stroškov,
– nadzor nad stanjem avtocest,
– zagotavljanje pogojev za varno vožnjo, skladno z veljavnimi predpisi,
– stroški, vezani na delo zaposlenih v DARS d.d. ter strokovnih in nadzornih organov družbe,
– komuniciranje in razvoj strateškega marketinga.
Za izvedbo del pobiranja cestnine DARS, d.d. sklene pogodbo s PVAC d.o.o.
Za stroške pobiranja cestnine je namenjenih 3.150 mio tolarjev.
Stroški pobiranja cestnine so ocenjeni kot najnižji možni za izvedbo te dejavnosti.

V okviru Nacionalnega programa izgradnje avtocest se nadaljuje izgradnja nekaterih državnih cest, ki omogočajo boljše navezovanje širših urbanih območij na V. in X. koridor.
V letu 2003 se bo izvajalo dela na sledečih odsekih državnih cest (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA)
(1.1) Maribor – Levi breg
Dokonča se odkupe zemljišč po dokončni odmeri in vpis v zemljiško knjigo.
(1.2) Maribor – Most – Erjavčeva
Dokončani bodo odkupi zemljišč. Pridobljeno bo dovoljenje za gradnjo zahodne obvoznice, upravna soglasja in uporabno dovoljenje.
(1.3) Maribor – Erjavčeva – Proleterskih brigad
Izvedene bodo aktivnosti za podpis sporazuma o sofinanciranju z Republiko Slovenijo, MO Maribor in upravljalci komunalnih vodov. Kolikor bo podpisan sporazum, se bodo izvedli odkupi zemljišč ter rušenje objektov, pridobivala se bodo upravna soglasja in dovoljenja, izvedla plačila spremembe namembnosti, izvedel razpisni postopek za oddajo del za gradnjo in izdelavo študije nameravane investicije. Pričela se bo gradnja odseka.
(2) Celje – Magistrala sever – rekonstrukcija Mariborska c. (III. in IV. etapa)
Na III. etapi bodo dokončani odkupi zemljišč in objektov, nadaljevala se bodo gradbena dela na prestavitvi komunalnih vodov, pričela se bo gradnja podvoza pod železnico.
(4.2) Šmarje – Dragonja (III. pas)
Dokončana bodo dela na dograditvi tretjega pasu od km 6,220 do km 6,920. Dokončno bodo urejena pravno premoženjska razmerja.
(4.2) Slavček – Tomos
Izdelana bo projektna dokumentacije PGD in PZI, vršili se bodo odkupi zemljišč ter izdelava in potrditev investicijskega programa. Izveden bo razpis za izvajalca gradbenih del.
(5.2) Bučna vas – Ločna
V letu 2003 bo izvršena dokončna odmera zemljišč ter dokončana pravno premoženjska ureditev, dokončana bodo dela na protihrupni zaščiti.
Vrednost gornjih del po posameznih cestnih odsekih prikazuje Tabela 5.

V letu 2003 se bo izdelovala projektna dokumentacija za odseke državnih cest Žeje – Vodice, Mengeš – Žeje in Želodnik – Mengeš v vrednosti 35 mio tolarjev.

V obdobju 1998–2001 je bilo v nacionalnem programu izgradnje avtocest predvideno, da se del namenskih sredstev nameni za urejanje cestno železniških prehodov na železniških progah, ki predstavljajo V. prometni koridor na območju Republike Slovenije. Ker v omenjenem obdobju tem ukrepom še niso bila namenjena vsa po nacionalnem programu predvidena sredstva, se financiranje teh ukrepov nadaljuje še v letu 2003. Za ta namen je v letu 2003 predvidenih 165 mio tolarjev. Plan ukrepov v letu 2003 je prikazan v spodnji preglednici.

-----------------------------------------------------------------
Predvidena dela                                      Vrednost del
                                                      v letu 2003
                                                     (delež DARS)
                                                 v tisoč tolarjih
-----------------------------------------------------------------
Ukinitev treh prehodov na odseku Ponikve
- Dolga gora, NPr 548+236-Lutarje
2, NPr 548+555-Lutarje 2 in NPr
549+294-Dobovec z izvedbo
povezovalne poti
na že avtomatizirane prehode                               80.000
Izvedba posodobitve NPR
v km 584+400-Godešič 2 na progi
Lj.-Jesenice ter ukinitev
NPr Godešič 1 v km 583+886 in NPr
Godešič 3 v km 584+901                                     50.000
Na progi Metlika - Lj. Se NPr
v km 69+682-Birčna vas opremi
z avtomatskimi zapornicami
(križanje s cesto R3 664)                                  35.000
-----------------------------------------------------------------
Skupaj                                                    165.000
-----------------------------------------------------------------

DARS d.d. ima z organizacijami, ki opravljajo delo »Inženirjev«, sklenjene dolgoročne pogodbe za izvajanje strokovnih in svetovalnih storitev v zvezi z graditvijo avtocest in drugih cest, predvidenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest. V letu 2003 predstavlja delo »Inženirjev« organizacijo in nadzor nad 48 velikimi investicijami na področju avtocest in ostalih cest. Poleg tega se izvajajo dela na sedmih investicijah na odsekih državnih cest v sklopu avtocestnega programa. V letu 2003 strokovne ekipe »Inženirjev« nadaljujejo organizacijo in nadzor nad predhodnimi deli in pripravo projektne dokumentacije na 19 odsekih avtocest, katerih gradnja je predvidena po letu 2003.
Za opravljanje del »Inženirjev« so v letu 2003 predvidena finančna sredstva v višini 2.690 mio tolarjev.
Delež stroškov »Inženirjev« v letu 2003 predstavlja 2,31% od celotne vrednosti del določenih s planom razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2003.
Dela Inženirjev zajemajo predvsem naslednje naloge:
– pridobivanje vseh upravnih dovoljenj, študij in projektne dokumentacije, dela za naročanje lokacijskih načrtov in pridobivanje investicijske dokumentacije;
– izvajanje nadzora izvedbe gradnje (trasa AC z objekti, deviacije, regulacije, nadomestni objekti, elektrovodi, plinovodi in druge komunalne naprave);
– skrb za odpravo pomanjkljivosti zgrajenih objektov in napak v garancijski dobi,
– priprava in razvijanje vseh vrst tehnoloških postopkov, potrebnih za gradnjo in vzdrževanje AC;
– pridobivanje projektne dokumentacije PGD, PZI za vse objekte in strokovno svetovanje (objekti, mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi);
– vodenje postopkov pri pridobivanju zemljišč in reševanje druge pravne problematike;
– vodenje postopkov za vse razpise, preverjanje ponudbenih cen in vrednosti vseh ponujenih del (vodenje razpisnih postopkov, priprava presoje in vrednotenje prispelih ponudb, pregled cen in priloženih analiz v fazi javnega razpisa in sestavljanje ustreznih poročil komisiji za oddajo del, izdelava poročil o izvedenih razpisnih postopkih, priprava pogodb in aneksov);
– računalniška obdelava podatkov in podpora strokovnim službam,
– komuniciranje in razvoj strateškega marketinga;
– pridobivanje celotne projektne dokumentacije in izvajanje nadzora nad gradnjo predorov;
– tehnična kontrola projektne dokumentacije in strokovnih rešitev;
– vodenje in nadzorovanje del v zvezi z arheološkimi izkopavanji ter razreševanje celovite ekološke problematike v zvezi z izgradnjo AC;
– storitve posameznih strokovnjakov in tehnične ekspertize.

6.1. Sredstva na osnovi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji.
Osnovni vir za financiranje nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji so sredstva, ki se zagotavljajo na osnovi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ZZSNGC Uradni list RS, št. 57/98 in 18/02). Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2003 predvideva iz tega naslova priliv v višini 69.721,5 mio tolarjev. V Proračunu Republike Slovenije za leto 2003 je priliv iz tega vira določen v višini 37.000 mio tolarjev.
Zmanjšan priliv namenskih sredstev vpliva na finančno konstrukcijo in spreminja razmerje med temeljnimi lastnimi viri in najetimi posojili.
6.2. Cestnine in druga povračila
6.2.1. Prilivi iz cestnin
Od 1. 7. 2002 znaša višina cestnine za prvi, najnižji cestninski razred 10,413 tolarjev za kilometer cestninske ceste, razmerja med cestninskimi razredi pa znašajo 1:1,5:2,75: 4. Na dan 1. 1. 2003 se bo cestnina pobirala za 295,7 km avtocest, skupna dolžina avtocest in hitrih cest, s katerimi DARS d.d. upravlja in jih vzdržuje, pa bo znašala 353,4 km cest in 115 km priključkov.
Za leto 2003 je ocenjeno, da bo pobrana cestnina znašala 24.800 mio tolarjev.
Za uresničitev navedene višine pobrane cestnine morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– povečanje višine cestnine s 1. 1. 2003 za 3% glede na preteklo rast življenjskih stroškov ter ponovna uskladitev višine cestnine s 1. 6. 2003 za 2,1%; Obe uskladitvi ne presegata predvidene rasti življenjskih stroškov v letu 2003, to je 5,1%;
– pričakovana 1,1% povprečna rast prometa v letu 2003 glede na leto 2002;
– uveljavitev krčenja oprostitev plačila cestnine na mednarodno prevzete obveznosti in na intervencijska vozila s 1. 1. 2003;
– predaja AC odseka Lukovica – Blagovica v dolžini 6,0 km v promet dne 1. 10. 2003 in istega dne pričetek pobiranja cestnine na CP Kompolje za celoten avtocestni odsek Ljubljana – Blagovica;
– predaja AC odseka Bič – Korentika v dolžini 4,8 km v promet dne 1. 11. 2003 in istega dne pričetek pobiranja cestnine na CP Dob za celoten avtocestni odsek Ljubljana – Bič – Korenitka;
– predaja AC odseka Podtabor – Naklo v dolžini 4,3 km v promet dne 1. 11. 2003 in istega dne pričetek pobiranja cestnine na CP Torovo za celoten avtocestni odsek Ljubljana – Naklo – Podtabor;
– nespremenjeno stanje na področju razmerij med cestninskimi razredi ter postopno omejevanje odvijanja prometa težkih tovornih vozil po vzporednih ostalih cestah;
– uvedba elektronskega plačilnega medija pri abonentskih načinih cestninjenja.
6.2.2. Prilivi iz povračil za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah
V letu 2003 bo iz naslova povračil za uporabo površin za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah skupno realiziranih 400 mio tolarjev prilivov. Med ta povračila so všteta tudi povračila za postavitev baznih postaj in repetitorjev mobilne telefonije.
V obratovanju bodo naslednje večje površine za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah: Fernetiči, Lopata, Postojna, Lom, Tepanje, Voklo, Jesenice, Barje, Slivnica, Dobrenje, Podsmreka, Kozina, Lukovica in Vogrsko.
6.2.3. Drugi prilivi
Po določilih pogodbe o rednem vzdrževanju avtocest in hitrih cest med DARS, d.d. in izvajalcem PVAC, d.o.o. je dolžno to javno podjetje prilive iz naslova storitev tretjim osebam (npr. cestne zapore za druge izvajalce idr.) sproti evidentirati, mesečno poročati o realizaciji in jih nakazati na račun DARS, d.d.
Drugi prilivi so za leto 2003 ocenjeni na 150 mio tolarjev.
6.3. Posojila
V letu 2003 bodo črpani krediti v skupnem znesku 53.547,024.000 tolarjev.
6.3.1. Črpanje kreditov po že sklenjenih pogodbah
V letu 2003 bo črpano 42.322.326.000 tolarjev kreditov po že sklenjenih kreditnih pogodbah, in sicer:
A) KREDITI MEDNARODNIH FINANČNIH INSTITUCIJ
IN TUJI KREDITI

kredit Evropske investicijske banke                                    SIT
– EIB II                                                     3.469,500.000
kredit Evropske investicijske banke
– EIB III                                                    9.520,000.000
kredit Evropske investicijske banke
– EIB IV                                                    16.881,967.000
kredit Autovie Venete
S.p.A.- AUV                                                    885,860.000

B) TUJI FINANČNI KREDITI

kredit banke Kreditanstalt für
Wiederaufbau – KfW III                        11.564,999.000 tolarjev.
SKUPAJ VSI KREDITI (A+B)                      42.322,326.000 tolarjev.

Pri vseh izračunih črpanj je upoštevan tečaj 1 EUR = 231,3 SIT.
Za operativnost kredita KfW III je potrebno še sprejeti posebni zakon o poroštvu še v letu 2002.
6.3.2. Zagotovitev potrebnih virov sredstev za odseke, ki so se začeli graditi v letu 2002 oziroma pred letom 2002 in za odseke, ki se začnejo graditi v letu 2003
V letu 2003 se bo končal postopek za najetje novega kredita Evropske investicijske banke (EIB V) v višini 120 mio EUR, ki je namenjen financiranju odsekov AC Bič – Trebnje – Hrastje (etapa: Bič – Korenitka), Kronovo – Smednik, Šentvid – Koseze in Smednik – Krška vas.
V letu 2003 je predvideno črpanje kredita pri Evropski investicijski banki (EIB V) v višini 6.231.245.000 tolarjev.
C) Krediti mednarodnih finančnih institucij

kredit Evropske investicijske Banke                   SIT
– EIB V                                     6.231.245.000

Pri vseh izračunih črpanj je upoštevan tečaj 1 EUR = 231,3 SIT.
Za financiranje gradnje avtocestnih odsekov, ki so se začeli graditi pred letom 2003 bo DARS d.d. začel postopek za najetje domačega finančnega kredita v okviru sredstev, za katere je Državni zbor Republike Slovenije že sprejel zakon o soglasju in zakon o poroštvu v skupni višini 330,3 mio USD, in sicer za financiranje AC Razdrto – Vipava: Rebrnice. Do konca leta 2002 je bilo na podlagi zakona o soglasju in zakona o poroštvu za kredite v višini 330,3 mio USD sklenjenih že za 168,35 mio USD kreditnih pogodb. V letu 2003 bo potrebno za črpanje sredstev iz omenjenega kredita v višini 3.868,453.000 tolarjev pridobiti še sklep Vlade Republike Slovenije o poroštvu za ta kredit.
Za pridobitev potrebnih sredstev iz državnih in kohezijskih skladov EU je potrebno v letu 2003 pričeti postopke za črpanje teh sredstev iz omenjenih skladov. V letu 2003 bo potrebno za financiranje izgradnje AC odseka Škofije – Srmin in Podtabor – Naklo pridobiti sredstva iz državnih skladov. Poleg tega so za financiranje odsekov predvidena tudi sredstva iz kohezijskih skladov. Kolikor sredstev iz državnih in kohezijskih skladov ne bo mogoče dobiti, bodo potrebna sredstva zagotovljena iz finančnih kreditov.
V letu 2003 je predvideno črpanje kreditov za odseke, ki so se začeli graditi v letu 2002 in za odseke, ki se začnejo graditi v letu 2003 v skupni višini 4.993.453.000 tolarjev.

D) Domači krediti                                              SIT
   Domači finančni kredit                            3.868,453.000
E) Državni skladi/krediti                            1.125,000.000
   Skupaj vsi krediti (C+D+E)                       11.224,698.000

Pri vseh izračunih črpanj je upoštevan tečaj 1 EUR = 231,3 SIT.
Za odseke, katerih gradnja se začne v letu 2003 (tabela 3), bo možno oddati dela, ko bodo sprejeti potrebni zakoni o soglasju in poroštvu in izpolnjeni pogoji za začetek črpanja kreditov.

Tabela 6 v nadaljevanju prikazuje primerjavo obsega virov in porabe sredstev predvidenih v veljavnem nacionalnem programu za leto 2003 z obsegom predvidenim v planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2003.

Z rebalansom nacionalnega programa je določena poraba za leto 2003 v višini 171.573,035 mio tolarjev. V letnem planu razvoja za leto 2003 je na strani virov zagotovljeno 116.494,517 mio tolarjev, temu je prilagojena tudi realizacija v letu 2003.
Predvidena realizacija pokriva 68% realizacije, predvidene z nacionalnim programom.