Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga I Pogoji sodelovanja pravnih oseb iz Slovenije v posrednih dejavnostih posebnih programov okvirnega programa ES in okvirnega programa Euratom 1. Za namene pridružitve Slovenije okvirnemu programu ES in okvirnemu programu Euratom se slovenska pravna oseba opredeli kot katera koli slovenska fizična oseba ali katera koli oseba, ustanovljena skladno s slovensko zakonodajo. 2. Sodelovanje slovenskih pravnih oseb v posrednih dejavnostih okvirnega programa ES in okvirnega programa Euratom poteka skladno s pogoji, določenimi za "pridružene države kandidatke" v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta, ki se nanaša na pravila sodelovanja podjetij, raziskovalnih centrov in univerz in razširjanja rezultatov raziskav za izvajanje šestega okvirnega programa Evropske skupnosti 2002-2006 in Uredbi Sveta, ki se nanaša na pravila sodelovanja podjetij, razikovalnih centrov in univerz za izvajanje šestega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (2002-2006). 3. Slovenske pravne osebe bodo, skupaj s tistimi iz Skupnosti, upoštevane pri izbiri s strani neodvisnih strokovnjakov za določene naloge in pod pogoji, predvidenimi v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta, ki se nanaša na pravila sodelovanja podjetij, razikovalnih centrov in univerz in razširjanja rezultatov raziskav za izvajanje šestega okvirnega programa Evropske skupnosti 2002-2006 in Uredbi Sveta, ki se nanaša na pravila sodelovanja podjetij, raziskovalnih centrov in univerz za izvajanje šestega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (2002-2006). 4. Skladno z omenjeno Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki se nanaša na pravila sodelovanja v šestem okvirnem programu Evropske skupnosti, s prav tako omenjeno uredbo Sveta, ki se nanaša na pravila sodelovanja v šestem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (2002-2006) ter s finančnimi uredbami Skupnosti, morajo pogodbe, ki jih je Skupnost sklenila s katero koli pravno osebo v Sloveniji z namenom opravljanja posredne dejavnosti, predvidevati nadzorne in revizijske postopke, ki jih opravita Komisija in Računsko sodišče Evropskih skupnosti, oziroma ki se opravijo pod njunim vodstvom. V duhu sodelovanja in skupnega interesa, ustrezni slovenski organi zagotovijo kakršnokoli zadostno in možno pomoč, ki bi bila v danih pogojih lahko potrebna ali koristna za izvajanje nadzora in revizije. 5. Strani si bodo v okviru obstoječih predpisov po svojih najboljših močeh prizadevale za omogočanje prostega pretoka in bivanja raziskovalcev, ki sodelujejo v dejavnostih, na katere se nanaša ta memorandum o soglasju, in za omogočanje čezmejnega pretoka blaga, namenjenega uporabi v okviru omenjenih dejavnosti. 6. Ustrezni pododbor, ki ga je ustanovil Pridružitveni svet na podlagi Evropskega sporazuma, redno in najmanj enkrat letno pregleda in ovrednoti izvajanje tega memoranduma o soglasju.
Priloga II Načela dodelitve pravic intelektualne lastnine Pravice intelektualne lastnine, nastale ali zagotovljene v skladu s tem memorandumom o soglasju, se dodelijo tako, kot je določeno v tej prilogi. I. Uporaba Ta priloga se uporablja za raziskave, ki se izvajajo skladno s tem memorandumom o soglasju (v nadaljevanju: imenovane "skupne raziskave"), razen če ni drugače izrecno dogovorjeno med Skupnostjo in Slovenijo (v nadaljevanju: imenovanima "strani"). II. Lastništvo, dodelitev in uveljavljanje pravic 1. Za namene tega memoranduma o soglasju, ima izraz "intelektualna lastnina" pomen iz člena 2 Konvencije o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastno, ki je bila podpisana v Stockholmu 14. julija 1967. 2. Ta priloga obravnava dodeljevanje pravic, deležev in tantiem strani in njunih udeležencev. Vsaka stran in njeni udeleženci drugi strani zagotovijo, da nasprotna stran in njeni udeleženci lahko pridobijo pravice do intelektualne lastnine, ki so ji dodeljene v skladu s to prilogo. Ta priloga sicer ne spreminja in ne posega v dodeljevanje pravic, deležev in tantiem med stranjo in njenimi državljani ali udeleženci, kar se določi z zakoni in postopki, ki veljajo za obe strani. 3. V pogodbenih dogovorih veljajo in se zagotovijo naslednja načela: (a) ustrezna zaščita intelektualne lastnine. Strani, njune institucije in/ali udeleženci, če je to primerno, zagotovijo, da se bodo v primernem časovnem roku medsebojno obveščali o nastanku kakršnekoli pravice intelektualne lastnine na podlagi tega memoranduma o soglasju ali izvedbenih dogovorov in da bodo omenjeno intelektualno lastnino pravočasno zavarovali; (b) upoštevanje prispevka strani ali njunih udeležencev pri določanju pravic in deležev strani in udeležencev; (c) učinkovita uporaba rezultatov; (d) obravnava udeležencev nasprotne strani brez razlikovanja v primerjavi z obravnavo lastnih udeležencev; (e) varovanje zaupnih poslovnih informacij. 4. Udeleženci skupaj razvijajo Načrt upravljanja s tehnologijo (TMP) z ozirom na lastništvo in uporabo, vključno z objavo, informacij in intelektualne lastnine, ki naj bi nastala med skupnim raziskovanjem. Okvirne značilnosti TMP so vsebovane v dodatku k tej prilogi. TMP mora odobriti pristojna finančna institucija ali služba strani, ki je vpletena v financiranje raziskav, pred sklenitvijo posebne pogodbe sodelovanju pri raziskavah in razvoju, na katero se nanaša. Razvoj TMP poteka ob upoštevanju ciljev skupnih raziskav, sorazmernih finančnih in drugih prispevkov strani ali udeležencev, prednosti in pomanjkljivosti podeljevanja licenc po območjih in področjih uporabe, zahtev, ki jih nalaga veljavna zakonodaja, vključno z zakonodajo strani, ki se nanaša na pravice intelektualne lastnine in drugih dejavnikov, ki se udeležencem zdijo primerni. Pravice in obveznosti, ki se nanašajo na raziskave, ki jih opravljajo gostujoči raziskovalci, glede intelektualne lastnine prav tako obravnavajo skupni TMP. 5. Informacije ali intelektualna lastnina, ki je nastala med skupnimi raziskavami in ki je ne obravnava TMP, se, na podlagi dovoljenja obeh strani, dodeli v skladu z načeli, določenimi v TMP. V primeru nesoglasja je omenjena informacija ali intelektualna lastnina skupna last vseh udeležencev, ki so vključeni v skupne raziskave, katerih posledica so informacije ali intelektualna lastnina. Vsi udeleženci, na katere se nanaša ta določba, imajo pravico uporabljati omenjene informacije ali intelektualno lastnino za njihovo lastno komercialno uporabo brez ozemeljskih omejitev. 6. Vsaka stran zagotovi, da imajo druga stran in njeni udeleženci pravice do intelektualne lastnine, ki so jim dodeljene v skladu s temi načeli. 7. Ob hkratnem vzdrževanju konkurenčnih pogojev na področjih, na katera se nanaša ta memorandum o soglasju, si bosta obe strani prizadevali zagotoviti, da se pravice, pridobljene v skladu s tem memorandumom o soglasju, in dogovori, sklenjeni na njegovi podlagi, uresničujejo tako, da spodbujajo zlasti (i) razširjanje in uporabo informacij, nastalih, razkritih ali kako drugače danih na razpolago v skladu s tem memorandumom o soglasju in (ii) sprejem in izvajanje mednarodnih standardov. 8. Prenehanje sodelovanja ne sme vplivati na pravice in obveznosti po tej prilogi. III. Mednarodne konvencije Intelektualna lastnina, ki pripada obema stranem ali njunim udeležencem, se obravnava v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, ki veljajo za obe strani, vključno s sporazumom TRIPS (Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, s katerim upravlja Svetovna trgovinska organizacija) kakor tudi Bernska konvencija (Pariški akt 1971) ter Pariška konvencija (Stockholmski akt 1967). IV. Znanstvena literatura Ne da bi to posegalo v Oddelek V in razen če ni drugače dogovorjeno v TMP, rezultate raziskav objavita skupaj obe strani ali udeleženci v omenjeni skupni raziskavi. V skladu z zgoraj omenjenim splošnim pravilom veljajo naslednji postopki: 1. v primeru, da določena stran ali javni organi omenjene strani objavijo znanstvene in tehniške revije, članke, poročila, knjige, vključno z video posnetki in programsko opremo, ki so rezultat skupnih raziskav v skladu s tem memorandumom o soglasju, ima nasprotna stran pravico do mednarodno veljavne, neizključne, nepreklicne, brezplačne licence za prevod, reprodukcijo, priredbo, prenos in javno distribucijo omenjenih del; 2. strani morata zagotoviti čim večje razširjanje znanstvene literature, ki je rezultat skupnih raziskav s skladu s tem memorandumom o soglasju in ki jo izdajajo neodvisni založniki; 3. na vseh izvodih avtorskega dela, ki je namenjeno javni distribuciji in ki je pripravljeno v skladu s tem oddelkom, mora(jo) biti označeno(a) ime(na) avtorja(ev) dela, razen če avtor izrecno odklanja omembo svojega imena. Prav tako mora biti jasno označena zahvala stranem za njuno sodelovanje in podporo. V. Nerazkrite informacije A) NERAZKRITE DOKUMENTARNE INFORMACIJE 1. Vsaka od strani, njuni organi in udeleženci, morajo, če je to potrebno, čimprej in po možnosti v TMP, določiti informacije, za katere želijo, da bi ostale nerazkrite, ob upoštevanju, med drugim, naslednjih kriterijev: (a) zaupnosti informacij v smislu, da v celoti ali v natančni konfiguraciji ali sklopu njihovih sestavnih delov, niso splošno znane med strokovnjaki na tem področju in da jim niso takoj dostopne z zakonitimi sredstvi; (b) dejanske ali potencialne ekonomske vrednosti informacij zaradi njihove zaupnosti; (c) predhodnega varovanja informacij v smislu, da so zanje veljali ukrepi, ki so bili glede na okoliščine sprejemljivi za osebo, ki je bila zakonito zadolžena za varovanje njihove zaupnosti. Obe strani, njuni organi in udeleženci, če je primerno, se lahko v nekaterih primerih dogovorijo, da se, razen če ni drugače določeno, deli informacij ali informacije v celoti, ki so bili posredovani, izmenjani ali ustvarjeni med skupnimi raziskavami, ne smejo razkriti. 2. Vsaka od strani mora zagotoviti, da bodo tako z njene strani kot s strani njenih udeležencev jasno ugotovljene nerazkrite informacije, na primer s pomočjo ustreznega označevanja ali omejevalnega zapisa. To velja tudi za kakršnokoli reproduciranje omenjenih informacij, v celoti ali delno. Stran in udeleženec, ki prejme nerazkrite informacije, mora upoštevati njihov značaj namenjenosti ožjemu krogu prejemnikov. Obveznost tega upoštevanja pa avtomatično preneha z javnim razkrtijem teh informacij s strani njihovega lastnika. 3. Nerazkrite informacije, sporočene v skladu s tem memorandumom o soglasju, posamezna stran ali njena organizacija lahko razširja osebam, ki so v sklopu ali ki so zaposlene pri tej strani ali organizaciji, ki je pooblaščena za posebne namene skupnih raziskav, ki so v teku, pod pogojem, da so kakršne koli na ta način razširjene nerazkrite informacije v skladu z dogovorom o varovanju zaupnosti in da so kot take hitro prepoznavne, kot je določeno zgoraj. 4. S predhodnim pisnim soglasjem strani, ki zagotavlja nerazkrite informacije, jih stran, ki te informacije prejema, lahko razširja v večjem obsegu kot je dovoljen v tretjem odstavku. Strani bosta sodelovali pri razvijanju postopkov za zahtevanje in pridobivanje predhodnega pisnega soglasja za omenjeni širši obseg razširjanja, vsaka od strani pa omenjeno pisno soglasje dala v obsegu, ki ga dopuščajo njene domače usmeritve, predpisi in zakonodaja. B) NERAZKRITE NEDOKUMENTARNE INFORMACIJE Nerazkrite nedokumentarne ali druge zaupne informacije, ki so posredovane na seminarjih in drugih srečanjih, organiziranih v skladu s tem memorandumom o soglasju, ali informacije, ki so rezultat dodatnega zaposlovanja, uporabe sredstev in objektov, ali skupnih projektov, strani ali njuni udeleženci obravnavajo v skladu z načeli, določenimi za dokumentarne informacije v memorandumu o soglasju, vendar s pogojem, da je bil prejemnik takšnih nerazkritih ali drugih zaupnih ali ožjemu krogu prejemnikov namenjenih zaupnih informacij opozorjen na zaupni značaj sporočenih informacij v času sporočanja. C) NADZOR Vsaka stran si mora prizadevati, da bo zagotovila nadzor nad nerazkritimi informacijami, ki jih je prejela po tem memorandumu o soglasju, kot je določeno v tem memorandumu. Če ena od strani ugotovi, ali če se od nje upravičeno lahko pričakuje, da bo ugotovila, da ni sposobna izpolniti določb o nerazširjanju informacij iz oddelkov A in B, mora o tem nemudoma obvestiti nasprotno stran. Strani se nato posvetujeta, da bi določili ustrezen akcijski načrt. DODATEK Značilne lastnosti TMP TMP je poseben dogovor, ki naj bi ga sklenili udeleženci glede izvajanja skupnih raziskav ter pravic in obveznosti vsakega udeleženca. Kar zadeva intelektualno lastnino, se TMP, med drugim, običajno ukvarja z lastništvom, varovanjem, uporabniškimi pravicami glede raziskav in razvoja, izkoriščanja in razširjanja, vključno s sporazumi o skupnem objavljanju, pravicah in obveznostih gostujočih raziskovalcev in postopkov za reševanje sporov. TMP se prav tako lahko ukvarja s pomembnejšimi in manj pomembnimi podatki, licenciranjem in dobavo blaga.
Priloga III Pravila, ki urejajo finančni prispevek Slovenije k okvirnemu programu ES in k okvirnemu programu Euratom I. Izračun finančnega prispevka Slovenije 1. Finančni prispevek Slovenije k okvirnemu programu ES in k okvirnemu programu Euratom se določi letno v sorazmerju in dodatno k znesku, ki je v proračunu Evropske unije vsako leto na voljo za izpolnjevanje finančnih obveznosti glede izvajanja, upravljanja in vodenja okvirnega programa ES in okvirnega programa Euratom. 2. Koeficient proporcionalnosti, ki ureja prispevek Slovenije se ugotovi z določitvijo razmerja med slovenskim bruto domačim proizvodom, po tržnih cenah, in seštevka bruto domačih proizvodov, po tržnih cenah, držav članic Evropske unije in Slovenije. To razmerje se izračuna na osnovi zadnjih statističnih podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti (Eurostat), ki se nanašajo na isto leto in ki so na voljo v času objave predhodnega predloga proračuna Evropske unije. 3. Zaradi lažjega sodelovanja v posebnih programih, se prispevek Slovenije za vsako proračunsko leto izvaja takole: - proračunsko leto 2003: prispevek na podlagi koeficienta proporcionalnosti, določenim v skladu z odstavkom 2, pomnoženim z 0,7; - proračunsko leto 2004: prispevek na podlagi koeficienta proporcionalnosti, določenim v skladu z odstavkom 2, pomnoženim z 0,8; - proračunsko leto 2005: prispevek na podlagi koeficienta proporcionalnosti, določenim v skladu z odstavkom 2, pomnoženim z 1,0; - proračunsko leto 2006: prispevek na podlagi koeficienta proporcionalnosti, določenim v skladu z odstavkom 2, pomnoženim z 1,0; Komisija lahko v primernem roku predlaga spremembo tega memoranduma o soglasju, da bi zmanjšala koeficient 1,0, ki se nanaša na proračunski leti 2005 in 2006 v skladu s to prilogo. Komisija mora Sloveniji čimprej, vendar najpozneje 1. septembra v letu pred posameznim proračunskim letom sporočiti naslednje informacije, skupaj z ustreznim osnovnim gradivom: - zneske proračunskih sredstev za izpolnjevanje finančnih obveznosti v izkazu odhodkov predhodnega predloga proračuna Evropskih skupnosti, ki se nanašajo na okvirni program ES in okvirni program Euratom; - ocenjeno vrednost prispevkov iz predhodnega predloga proračuna, ki se nanaša na sodelovanje Slovenije v okvirnem programu ES in okvirni program Euratom v skladu z odstavki 1, 2 in 3. Po končnem sprejemu proračuna, Komisija sporoči Sloveniji v izkazu odhodkov, ki se nanaša na sodelovanje Slovenije, končne zneske, omenjene v prvem pododstavku. II. Plačilo finančnega prispevka Slovenije 1. Komisija najpozneje 1. januarja in 15. junija v vsakem proračunskem letu objavi poziv za vplačilo sredstev, ki ustreza njenemu prispevki v skladu s tem memorandumom o soglasju. V teh pozivih za vplačilo sredstev se predvidi plačilo: - šestih dvanajstin prispevka Slovenije najpozneje do 20. februarja, - in šestih dvanajstin prispevka Slovenije najpozneje do 15. julija. Vendar je treba šest dvanajstin, ki jih je treba plačati najpozneje do 20. februarja, izračunati na podlagi zneska, ki je določen v izkazu prihodkov predosnutka proračuna: zakonska ureditev tako plačanega zneska sovpada s plačilom šestih dvanajstin najpozneje 15. julija. Za prvo leto izvajanja tega memoranduma o soglasju Komisija izda prvi poziv za vplačilo sredstev v 30 dneh po začetku njegove veljave. V primeru izdaje tega poziva po 15. juniju, se v njem predvidi plačilo dvanajstih dvanajstin prispevka Slovenije v 30 dneh, izračunano na podlagi zneska, določenega v izkazu proračunskih prihodkov. 2. Prispevek Slovenije se izrazi in plača v evrih. Plačilo Slovenije se knjiži v dobro programov Skupnosti kot proračunski prejemki, dodeljeni ustrezni proračunski postavki v izkazu prihodkov proračuna Evropskih skupnosti. Finančna uredba, ki se uporablja za proračun Evropskih skupnosti, se uporablja za upravljanje z odobrenimi proračunskimi sredstvi. 3. Slovenija plača svoj prispevek po tem memorandumu o soglasju v skladu s časovnim načrtom iz tega odstavka. Za kakršnokoli zamudo v plačilu Slovenija plača zamudne obresti od neplačanega zneska od datuma zapadlosti. Obrestna mera je tista, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje glavne posle refinanciranja v evrih, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropskih skupnosti prvi delovni dan v mesecu zapadlosti dolga, povečana za tri in pol odstotne točke. Če je zamuda pri plačilu prispevka takšna, da bi lahko pomembno ogrozila izvajanje in vodenje programa, Komisija v primeru neplačila 20 delovnih dni po odpošiljanju uradnega pisnega opomina začasno prekine sodelovanje Slovenije v zadevnem proračunskem letu, ne da bi to posegalo v obveznosti Komisije v skladu z že sklenjenimi pogodbami, ki se nanašajo na izvajanje izbranih posrednih dejavnosti. 4. Najpozneje 31. maja v letu, ki sledi proračunskemu letu, se izkaz proračunskih sredstev za okvirni program ES in okvirni program Euratom pripravita in pošljeta v vednost Sloveniji, na podlagi formata izkaza prihodkov in odhodkov Komisije. 5. Komisija v času zaključnega računa za posamezno proračunsko leto, v okviru določanja izkaza prihodkov in odhodkov, pristopi k ureditvi izkazov z ozirom na sodelovanje Slovenije. Omenjena ureditev upošteva spremembe, do katerih je prišlo zaradi prenosa, odpovedi, prenosov v naslednje obdobje, sprostitev predvidenih sredstev, ali zaradi rebalansov proračuna med proračunskim letom. Ta ureditev sovpada z drugim plačilom za naslednje proračunsko leto in za zadnje proračunsko leto v juliju 2007. Nadaljnja ureditev se izvede vsako leto do julija 2010.