Na podlagi določil 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96 ter 7. in 18. člena statuta Občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99, 12/00 in 24/01) je Občinski svet občine Grad na 34. redni seji dne 19. 7. 2002 sprejel

Ta odlok določa varovanje vodnega vira pred onesnaženjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost, kakovost vode in vodni režim na vodooskrbnem območju Občine Grad ter varstvene ukrepe za naslednje vodne vire:
– vodni vir št.: 4 (Rankova graba A.Š. 91 – Mačkovci),
– vodni vir št.: 11 (Ažija – Dolnji Slaveči),
– vodni vir št.: 12 (Od Štampara do Šinka – Grad),
– vodni vir št.: 12a (Od Štampara – Grad),
– vodni vir št.: 14 (Ferkova gasa – Dolnji Slaveči),
– vodni vir št.: 16 (Zbirališče mleka – Kruplivnik).

Meje varstvenih pasov so določene z dokumentacijo:
– Geološkega zavoda Slovenije, oddelek za hidrogeologijo, pod št.: K-II-30 d/c – 1/1132, z dne 16. 5. 2002 za vodne vire na vodooskrbnem območju Občine Grad.

Varstvena območja vodnega vira so razdeljena na pasove:
1. prvi varstveni pas, najožji varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja (območje zajema) (I.),
2. drugi varstveni pas, ožji varstveni pas z strogim režimom varovanja (II.).
Za vodni vir št.: 4 (Rankova graba A.Š. 91 – Rankova graba) obsega:
– varstveni pas (I.) 10 m okrog zajetja št.: 4,
– varstveni pas (II.) sega gorvodno 170 m, bočno po 50 m od zajetja št.: 4 in sega do površinske razvodnice od koder voda še teče proti vodnemu viru.
Za vodni vir št.: 11 (Ažija – Dolnji Slaveči) obsega:
– varstveni pas (I.) 10 m okrog zajetja št.: 11,
– varstveni pas (II.) je združen z zajetjem št.:14 in sega 400 m gorvodno, bočno po 50 m od zajetja št.: 11 in in sega do površinske razvodnice od koder voda še teče proti vodnemu viru.
Za vodni vir št.: 12 (Od Štampara do Šinka – Grad) obsega:
– varstveni pas (I.) 10 m okrog zajetja št.: 12,
– varstveni pas (II.) je združen z varstvenimi pasovi zajetij št.: 2 in 12a. Sega 350 m gorvodno, po 250 m bočno od zajetij št.: 2, 12 in 12a in sega do površinske razvodnice od koder voda še teče proti vodnemu viru.
Za vodni vir št.: 12a (Od Štampara – Grad) obsega:
– varstveni pas (I.) 10 m okrog zajetja št.: 12a,
– varstveni pas (II.) je združen z varstvenimi pasovi zajetij št.: 2 in 12. Sega 350 m gorvodno, po 250 m bočno od zajetij št.: 2, 12 in 12a in sega do površinske razvodnice od koder voda še teče proti vodnemu viru.
Za vodni vir št.: 14 (Ferkova gasa – Dolnji Slaveči) obsega:
– varstveni pas (I.) 10 m okrog zajetja št.: 14,
– varstveni pas (II.) je združen z zajetjem št.:11 in sega 250 m gorvodno, bočno po 200 m od zajetja št.: 14 in in sega do površinske razvodnice od koder voda še teče proti vodnemu viru.
Za vodni vir št.: 16 (Zbirališče mleka – Kruplivnik) obsega:
– varstveni pas (I.) 10 m okrog zajetja št.: 16,
– varstveni pas (II.) sega 400 m gorvodno, bočno po 250 m os zajetja št.: 16 in sega do površinske razvodnice od koder voda še teče proti vodnemu viru.

Za vsak poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi lahko vplival na spremembo lastnosti podtalnice je potrebno soglasje pristojne inštitucije.

V pasu z najstrožjim režimom varovanja veljajo naslednje določbe:
1. Varstveni pas najstrožjega režima mora biti omejen z zaščitno in zeleno ograjo s potrebnimi opozorilnimi znaki.
2. V najožjem varstvenem pasu je dovoljena izključno le dejavnost namenjena oskrbi s pitno vodo.
3. Zemljišče, na katerem se gradijo objekti za preskrbo z vodo, mora biti last upravljavca vodovoda (zajetja).
4. Dostop na območje varstvenega pasu z najstrožjim režimom varovanja je dovoljen le osebam upravljavca, inšpektorjem, policistom ter strokovnim delavcem za kontrolo in spremljanje kvalitete pitne vode in le izjemoma obiskovalcem pod vodstvom oseb upravljavca vodovodnih objektov.
5. Objekti v coni najstrožjega režima morajo biti zgrajeni iz materialov, ki imajo stabilne fizikalno-kemijske lastnosti.
6. Nepohodne površine se posejejo s travo. Ne smejo se saditi drevesa z globokimi koreninami. Prepovedana je uporaba kakršnih koli fitomedicinskih sredstev.
7. Uskladiščenje in dovoz naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi na površino najstrožjega režima ni dovoljeno.
8. V coni najstrožjega režima so dovoljene le interne poti, ki niso namenjene prometu.

Ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja je namenjen neposredni zaščiti vodnega vira pred onesnaževanjem in v tem primeru tudi zaščiti toka podzemne vode proti črpališčem (zajetjem).
V pasu z strogim režimom varovanja veljajo naslednje določbe:
1. Gradnja stanovanjskih in gospodarskih poslopij je dovoljena le za nadomestitev obstoječih objektov.
2. Gradnja stanovanjskih in gospodarskih poslopij je dovoljena pod pogojem, da je urejeno odvajanje fekalnih vod v neprepustno greznico ali s kanalizacijo izven varstvenega pasu.
3. Obstoječe greznice je potrebno zatesniti ali odvajati fekalne odpadne vode izven varstvenega pasu.
4. Gradbišča morajo biti tako organizirana, da je onesnaženje podzemne vode onemogočeno. Taka organizacija gradbišča mora biti obdelana v projektni dokumentaciji.
5. Mehanizacija gradbišč naj ima predvsem električni pogon.
6. Delavnice in ploščadi za popravilo strojev morajo imeti neprepustno oblogo in morajo zadržati morebitno razlitje nevarne snovi, ali pa morajo biti izven II. varstvenega pasu.
7. Skladišče tekočih naftnih derivatov na gradbišču ni dovoljeno.
8. Organiziran mora biti odvoz odpadnih olj.
9. Vsako ponikovanje odpadnih olj in drugih tekočih naftnih derivatov je prepovedano.
10. Začasni sanitarni objekti gradbišč morajo imeti zaprt sistem.
11. Gradnja skladišč nafte, tekočih naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi ni dovoljena. Dovoljene so le cisterne za individualno ogrevanje.
12. Izkop gramoza ni dovoljen.
13. Kakršnikoli posegi, ki bi spremenili režim odtoka podzemne vode niso dovoljeni.
14. Gradnja naftovoda ni dovoljena.
15. Dejavnost, ki porabi za delovanje ali pogon veliko tekočih naftnih derivatov ni dovoljena.
16. V kmetijstvu ni dovoljena uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola in drugih podzemni vodi škodljivih snovi.
17. Uporaba gnojnice in gnojevke je prepovedana.
18. Uporaba mineralnih gnojil na travinju od 15. 10. do 1. 2. in na drugih zemljiščih od 1. 10. do 15. 2. ni dovoljena.
19. Prepovedano je preoravanje trajnega travinja.
20. Gnojišča morajo biti urejena tako, da ni možnosti ponikovanja in prelivanja gnojnice v podzemno vodo.
21. Odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je potrebno sanirati.
22. Odlaganje odpadnih in čistilnih blat ni dovoljeno.
23. Gradnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena.
24. Gradnja novih vodnjakov in uporaba podzemne vode v druge namene ni dovoljena.
25. Gradnja cest ni dovoljena.
26. Vsak tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi je prepovedan. Izjemoma je dovoljen tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi s tem, da je na nezaščitenih ali neustrezno zaščitenih cestah hitrost omejena na 40 km/h.

Nečisti industrija in obrt po tem odloku sta tisti, ki uporabljata vodo in jo onesnažujeta bolj, kakor dovoljuje obstoječa zakonodaja ali s svojimi zračnimi emisijami onesnažujeta okolje z nevarnimi snovmi, katere s padavinami pronicajo v podzemno vodo ali predstavljajo veliko potencialno nevarnost za podzemno vodo zaradi surovin, katere uporabljata. Presojo o tem, katera obrt in industrija je nečista poda pristojna inštitucija.

Za nevarne snovi po tem odloku se smatrajo tiste, ki jih predvideva obstoječa zakonodaja. Dokončno presojo o tem, katera snov je nevarna za podzemno vodo poda pristojna inštitucija.

Za zaščito cest je potrebno:
– neprepustno cestišče, običajna odbojna ograja ali enakovreden visok robnik, neprepustna brežina, neprepustna koritnica, 2 m širok neprepusten pas nagnjen proti koritnici, maščobniki in neprepustna kanalizacija,
– ponikovanje padavinske vode s cestišča ni dovoljeno.

V primeru gradnje skladišč za nafto, naftne derivate in nevarne snovi na območju varstvenih pasov je potrebno upoštevati predpise za zaščito pred nafto, naftnimi derivati in nevarnimi snovmi ter na način izvedbe zaščite pridobiti soglasje pristojnih inšpekcijskih služb ter upravljavca vodovoda (zajetij).

Regulacijska dela na rekah in potokih v območju varstvenih pasov vodnega vira ne smejo znižati gladine podzemne vode in ne poslabšati pogojev infiltracije v vodonosnik.
Za vsa regulacijska dela na vodotokih v območju varstvenih pasov vodnega vira je potrebno predhodno soglasje pristojnih in pooblaščenih institucij.

Za vse posege, navedene v 6. členu tega odloka mora investitor pridobiti mnenje in soglasje od upravljavca vodovoda.
Pred izdajo dovoljenja za kakršenkoli poseg je potrebno pridobiti tudi soglasje pristojne zdravstvene inšpekcije.
Za vsak poseg posebej je potrebno izdelati ustrezno strokovno podlago (lokacijsko dokumentacijo, izvedbeni načrt, načrt sanacije ipd.), v katerem se morajo analizirati vsi možni vplivi predvidenega posega.
Po potrebi je potrebno za vsak poseg, pri katerem se pričakujejo negativni vplivi na podtalje, pred izdajo dovoljenja izdelati presojo vplivov na okolje.

Meja varstvenih pasov se spremeni, če se spremeni režim izkoriščanja podzemne vode, izvrši nadaljnja razširitev vodooskrbnih objektov ali če se pokaže potreba po večji zaščiti podzemne vode.

Za vzdrževanje režima v varstvenem pasu je odgovoren upravljavec vodovoda.
Upravljavec vodovoda mora nenehno skrbeti za sistematičen pregled in analizo vode v skladu s pravilnikom o higienski neoporečnosti vode in ob sumljivih pojavih obvestiti zdravstveno inšpekcijo.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, občinska nadzorna služba in upravljavec vodovoda.

Pristojna inšpekcijska služba lahko izda prepoved za opravljanje določene dejavnosti izven varovalnega pasu, če se pokaže, da bi lahko taka dejavnost škodljivo vplivala na kvaliteto in higiensko neoporečnost vode.

Z denarno kaznijo od 100.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki krši določila 5. in 6. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ter posameznik, ki krši določila 5. in 6. člena tega odloka.
Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odpravo škode.

Obstoječe dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi izvajalci urediti po določilih tega odloka.
Lastniki oziroma upravljavci objektov in zemljišč morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v prvem varstvenem pasu v roku šestih mesecev, v drugem varstvenem pasu pa v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.

Stroške izvedbe sanacije v skladu s potrebnimi sanacijskimi deli po sanacijskem programu in predlogu upravljavca zagotavlja lastnik vodovoda, razen v primeru, ko je ugotovljen povzročitelj škode po 17. členu tega odloka.
Upravljavec vodovoda naloži sanacijo povzročitelju škode. V primeru, da povzročitelj škode naložene sanacije ne izvede v 30 dneh od naložitve, izvede sanacijo upravljavec vodovoda na stroške lastnika vodovoda.

V primerih ko lastniki oziroma upravljavci objektov in zemljišč v vodooskrbnem območju utemeljeno ne morejo zagotoviti prilagoditev razmer zahtevam tega odloka, zagotovi del stroškov oziroma stroške za sanacijo zatečenega stanja v skladu s sanacijskim programom upravljavec vodovoda.

Če bo z ukrepi iz 5. in 6. člena tega odloka povzročena škoda oziroma izguba zaradi omejitev v kmetijski pridelavi, ima prizadeti lastnik kmetijskega zemljišča pravico do nadomestila po splošnih predpisih o odškodnini.
Nadomestilo je dolžan poravnati lastnik vodovoda oziroma zajetij, katerih zaledje je s tem odlokom zaščiteno.

Vsi lokacijski postopki, začeti v vodooskbnih območjih (pasovih) pred sprejetjem tega odloka se nadaljujejo v skladu s pogoji zaščite, ki je predvidena v varstvenem pasu, v katerem se nahaja lokacija.

Upravljavec zajetij je dolžan spremljati spremembe strokovne metodologije določevanja varstvenih pasov in ukrepov ter zakonodaje s področja varovanja vodnih virov in predlagati lastniku ustrezne spremembe tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.