Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97) in 18. ter 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet občine Grosuplje na 2. seji dne 18. 12. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta gospodarska cona sever, ki ga je izdelal RC Planiranje d.o.o. Celje pod številko projekta 596/01 v novembru 2002.

Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje:
A) Tekstualni del:
1. Uvod, splošni podatki
2. Usklajenost zazidalnega načrta s planskimi usmeritvami
3. Meja ureditvenega območja, inventarizacija
4. Urbanistično-arhitektonska zasnova
5. Prometna, komunalna, energetska in teleprenosna infrastruktura
6. Varovanje okolja
7. Požarna varnost
8. Tolerance in
9. Etapnost izvajanja
B) Predhodne pogoje
C) Grafični del:
1. Izrez iz DP M 1:5000
2. Situacija obstoječega stanja z mejo ureditvenega območja, inventarizacija M 1:500
3. Arhitektonska zazidalna situacija z ozelenitvijo M 1:500
4. Situacija komunalnih naprav in napeljav in hidrantnega omrežja M 1:500
5. Geodetska kotirana situacija M 1:500.

Ureditveno območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Gospodarska cona sever obravnava površine severozahodno od železniške postaje. Severna meja poteka v oddaljenosti ca. 30 m od predvidene prestavljene Kadunčeve ceste, ki povezuje Grosuplje z Brezjem, zahodna ob vzhodnem robu funkcionalnega zemljišča Gume, južna ob jarku, ki poteka v smeri vzhod-zahod, vzhodna meja pa poteka od jugovzhoda proti severozahodu do severne meje v oddaljenosti ca. 25-50 m od vodnega kanala.
Seznam parcel:
V mejah ureditvenega načrta so (po novi parcelaciji) naslednje parcele in deli parcel št.: 882/1, 882/4, 882/5, 882/6, 882/11, 882/12, 882/13, 882/14, 882/15, 882/16, 882/17, 882/18, 882/19, 882/20, 882/21, 882/22, 882/23, 882/24, 882/25, 882/26, 882/27, 882/28, 882/29, 888/1del, 888/6, 888/7, 888/8, 888/9, 888/10, 888/11, 922/2, 922/4, 922/6, 922/11, 922/13, 922/14, 922/15, 922/16, 922/17, 922/18, 922/19, 922/20, 922/21, 922/22, 922/23, 922/24, 922/26, 922/27, 922/30, 922/31, 922/32, 922/33, 922/34, 922/35, 922/36, 922/37, 922/38, 922/39, 922/40, 922/41, 922/42, 922/43, 922/44, 922/45, 922/46, 922/47, 922/48, 922/49, 922/50, 922/51, 922/52, 922/53, 922/54, 922/55, 922/56, 926del, 926/4, 926/5, 926/6, 926/7, 926/8, 926/9, 926/10, 926/11, 926/12, 926/13, 926/14, 926/15, 010/3, 1010/4, 1010/5, 1010/6, 1010/7, 1010/8, 1010/9, vse k.o. Stranska vas. Ureditveno območje meri ca. 4,28 ha.

Območje zazidalnega načrta je znotraj meje iz prejšnjega člena namenjeno gradnji objektov za stanovanja, del za obrtno-storitveno dejavnost v kombinaciji s stanovanji, športno-rekreacijsko, poslovno-storitveno dejavnost in drobno gospodarstvo ter podjetništvo v 6 karejih. (K1 do K6).
Kartografski prikaz obstoječega stanja je razviden iz lista št. 3 grafičnega dela zazidalnega načrta iz 1. člena odloka.

Obstoječi objekti:
Na območju zazidalnega načrta so ohranjeni obstoječi objekti. Dovoljena je nadomestna gradnja, adaptacija in rekonstrukcija ter gradnja prizidkov.

Z zazidalnim načrtom je predvidena gradnja naslednjih novih objektov:
Kare K1-14 večstanovanjskih objektov, v treh sklopih (K1-1, K1-2 in K1-3),
Kare K2- 8 večstanovanjskih objektov v dveh sklopih (K2-1, K2-2),
Kare K3-10 večstanovanjskih objektov v dveh sklopih (K3-1, K3-2),
Kare K4-17 večstanovanjskih objektov v treh sklopih (K4-1, K4-2, K4-3),
Kare K5-1 individualni stanovanjski objekt, športno rekreacijski objekt (dvorana),
Kare K6-5 obrtno-stanovanjskih objektov (po osnovnem ZN) in začasne toplotne postaje.
Za kare 5 in 6 smiselno veljajo določbe osnovnega ZN (Uradni list RS, št. 23/99), kolikor zaradi prilagajanja novi zasnovi (komunalna in energetska infrastruktura) to ni drugače.
V končni fazi bo v območju karejev K1 do K4 zgrajenih največ 340 stanovanj.
V skladu z grafičnim delom odloka je v pritličjih posameznih stanovanjskih objektov v nizih K1-2, K1-3, K2-1, K2-2, K3-2 in K4-3 dovoljena ureditev poslovnih dejavnosti, ki so kompatibilne s stanovanjskim programom.

Površine in območja javnih cest-prometnih povezav so namenjene normalnemu in varnemu motornemu, kolesarskemu in peš prometu. Ob predvideni cesti 1 in 2 je predvidena ureditev parkirišč za osebna vozila, na koncu cest pa obračališča ter dostopi do trafo postaje in ekoloških otokov.

Večstanovanjski objekti so zasnovani v 4 karejih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene enote. Kareji bodo imeli urejen dovoz, dostop in urgentni dovoz, dvoriščni del z urejenimi zelenimi površinami ter zasebne in javne zelene površine. Utrjene površine bodo asfaltirane ali tlakovane, parkirni prostori bodo praviloma tlakovani s travnimi ploščami.
Parkirne površine so načrtovane ob cestah 1 in 2 in v karejih K5 in K6. Zeleni koridorji ob glavnih prometnicah so zasajeni z drevoredi.
V sklopu urejanja funkcionalnih površin kareja K1 in kareja K4 je predvidena izgradnja treh otroških igrišč.

Za urbanistično oblikovanje veljajo naslednji pogoji:
– ohranitev obstoječih objektov in ureditve pripadajočih funkcionalnih zemljišč z zgrajeno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo v največji možni meri;
– upoštevanje v grafičnih prilogah določenih gradbenih linij (odmiki od prometnih površin);
– lociranje objektov infrastrukturnega značaja v javne obcestne površine;
– ureditev zunanjih javnih in poljavnih površin s primerno opremo
– ureditev prometnih poti in dovozov ter dostopov do predvidenih objektov
– ureditev zelenih površin.

Za arhitektonsko oblikovanje objektov veljajo naslednji pogoji:
Tlorisni in vertikalni gabariti vseh predvidenih objektov so okvirni ter so razvidni iz grafičnih prilog (list št. 5). Gradbene linije so obvezujoče. Slediti jim mora najmanj 70% fasade objekta.
Večstanovanjski objekti so v karejih K1 do K4 zasnovani kot sklopi več združenih objektov, tlorisne dimenzije 17X12,50 m, razen objektov na lomih, ki imajo daljšo stranico dolžine od 12 do 22 m. Znotraj posameznih sklopov osnovnih objektov je dovoljeno združevanje stanovanjskih enot in vhodov. Vhodi v objekte, prikazani v grafičnih prilogah so informativni in označujejo smer dostopa.
Vsi objekti bodo podkleteni. Kletna etaže bo skupna za več objektov skupaj ali za cel sklop objektov. Gabariti podzemnih etaž morajo biti zasnovani tako, da ne ovirajo izvajanja ostalih določil tega odloka.
Minimalna dovoljena višina objektov je P+1, največja dovoljena višina pa je P+2+M. posamezni objekti morajo tvoriti višinsko razgiban stavbni niz. Koncept pozidave zahteva, da višina objektov narašča proti središču območja urejanja in se spušča proti obodu. V skladu s konceptom zasnove, so mestoma dovoljeni višinski poudarki P+2+2M, ki morajo biti arhitekturno utemeljeni.
Pri določitvi števila prostorskih enot na posamezni objekt je potrebno upoštevati zahtevo, da znaša povprečna površina stanovanjske enote 75m2.
Fasade objektov naj bodo zasnovane enotno po posameznih karejih. Odražajo naj uporabo sodobnih oblikovnih izraznih sredstev, materialov in konstrukcijskih rešitev. Uporabijo naj se svetle barve.
Streha bo dvokapnica z naklonom 35 do 45°, kritina bo v temnih, ne svetlečih barvnih odtenkih, uporabi naj se struktura, ki je podobna opečni.

V kareju K5 je predvideno postaviti športno dvorano dimenzije 35X35 m. Višina dvorane je zasnovana v skladu s potrebami športnih dejavnosti. Venec objekta ne sme presegati 8 m. Streha objekta je lahko ravna ali v naklonu (eno ali večkapnica z naklonom 5-8°), kritina je v temnih, ne svetlečih barvnih odtenkih. Fasade morajo biti oblikovane sodobno, v skladu s tipologijo objekta, ob upoštevanju določil ureditve območja.
Objekti v kareju K6 morajo biti prilagojeni obstoječim objektom, ki so bili zgrajeni na osnovi določil osnovnega zazidalnega načrta in novopredvidenim, zato je pri oblikovanju potrebno smiselno upoštevati določila osnovnega in tega odloka.

Območje zazidalnega načrta je zasnovano kot »parkovno« oziroma »vrtno« naselje. Proste in zelene površine je potrebno urediti kot jih prikazuje koncept zasaditve v grafičnem delu ZN z upoštevanjem mestno-higienske, oblikovalske in ambientalne funkcije. Koncept zasaditve v ZN je osnova za podrobnejšo obdelavo v projektu zunanje ureditve. Pri izdelavi projektne dokumentacije zunanje ureditve za območje večstanovanjskih objektov (kare K1 do K4) je obvezna izdelava krajinskega načrta in načrta zasaditve.

Za cestno omrežje in ostale utrjene površine veljajo naslednji pogoji:
– glavna napajalna cesta območja ZN je prestavljena obstoječa Kadunčeva cesta, na kateri je predviden priključek ceste 1 in servisna pot do kareja K2;
– priključek pri tovarni Gume je obstoječ;
– notranje dovozne ceste omogočajo dvosmerni promet,
– ceste so široke 6 m (6 m z obojestransko bankino širine 0,50 m) in asfaltirane;
– zahteva se ureditev 1,5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto. Urejena morajo biti na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih objektov v posameznih karejih zazidave. Parkirni prostori za osebna vozila so predvideni ob cesti 1 in 2 ter na njunih podaljških na funkcionalnih zemljiščih kareja 1, 4 in 5. Ostala potrebna parkirna mesta je potrebno zagotoviti v kletnih etažah predvidenih objektov;
– vse ceste, manipulacijske in parkirne površine se odvodnjavajo s prečnimi skloni v predvidene požiralnike z rešetko oziroma v požiralnik z vtokom pod robnikom in dalje v kanalizacijo;
– onesnažene vode z olji in naftnimi derivati so speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranega oljnega lovilca;
– posebno pozornost je potrebno posvetiti odvodu vod s planuma spodnjega ustroja;
– pred izgradnjo cestnega omrežja je potrebno izdelati projekte za izvedbo, za posamezne objekte pa projekt zunanje ureditve;
– ob prestavljeni Kadunčevi cesti je predviden obojestranski hodnik za pešce in enostranska kolesarska steza, v nadaljevanju ceste vzdolž obstoječega objekta Guma se, znotraj meja območja, nadaljuje rekonstruirani cestni profil.

Za vodovodno omrežje veljajo naslednji pogoji:
– hidrantno omrežje je načrtovano kot krožni vod in je vezano na obstoječi vodovod ob zahodni strani Kadunčeve ceste proti naselju Bičje (PE 100 mm) ter na obstoječi vodovod pri skladišču ABC Tabor (PVC DN 250 mm);
– za zagotovitev požarne varnosti je potrebno postaviti znotraj ureditvenega območja nadzemne hidrante ali le izjemoma podzemni hidrant;
– hidrante je potrebno izvesti z zasunom v Hawle izvedbi;
– javno vodovodno omrežje je predvideno za pokrivanje sanitarnih potreb in požarno hidrantno omrežje;
– za morebitno tehnološko vodo je predviden odvzem iz akumulacije ali javnega vodovoda;
– vodovodno omrežje je predvideno ob cestnih koridorjih in sicer v NL DUCTILE izvedbi;
– vsa interna hidrantna omrežja morajo biti izvedena na interni instalaciji in sicer za kombiniranim vodomerom;
– obstoječi vodovod PE 90 je potrebno prestaviti;
– priključitev objektov na javno vodovodno omrežje se izvaja načeloma za vsak objekt (sklop) posebej, z glavnim ventilom in vodomernim mestom;
– vsi objekti poslovno-stanovanjskega značaja morajo imeti dva vodomera za ločeno merjenje potrošene vode, kakor tudi ločeno interno razpeljavo do končnih trošil;
– glavna napajalna cev vod »A« je PVC DN 250 mm (10 bara) in je s pitno vodo napajana v končni fazi iz sistema Grosuplje ali iz sistema Podtabor;
– trase obstoječega vodovoda in predvidenega hidrantnega omrežja so razvidne iz grafičnih prilog v ZN;
– po izgradnji novega cevovoda je potrebno vse objekte, ki se nahajajo zahodno, navezati na novozgrajeno vodovodno omrežje;
– pred izgradnjo predvidenega vodovodnega omrežja je potrebno izdelati projekt za izvedbo in bilanco potrebnih vodnih količin.

Za kanalizacijsko omrežje veljajo naslednji pogoji:
– predviden je ločen sistem kanalizacije, z odvodom odpadnih vod na čistilno napravo Grosuplje;
– vse čiste meteorne vode iz objekta in zelenice se vodijo v naravni odvodnik Bičje. Meteorne vode z utrjenih površin je potrebno predhodno očistiti v usedalnikih, ki so opremljeni z lovilci olja;
– pri meteorni kanalizaciji je potrebno upoštevati poplavno območje in temu prirediti višine izpustov in vgraditve protipovratnih zaklopk;
– vse kletne prostore je potrebno priključevati na kanalizacijo preko črpalk in varnostnih zaklop;
– vse tehnološko onesnažene vode je pred priključkom na sanitarni kanal potrebno očistiti do stopnje, ki jo določa zakonodaja;
– v tehnološkem procesu je treba izbrati tiste tehnične rešitve, ki omogočajo racionalno porabo vode;
– celotno področje je potrebno hidravlično preračunati ter izdelati projekte za izvedbo in predvideti ukrepe na obstoječi kanalizacijski mreži;
– obdelati je potrebno vse deviacije in navezave ter prevezave obstoječih tangiranih kanalov in navezavo vseh obstoječih objektov, ki s svojo lokacijo izkazujejo to možnost;
– objekte ali sklope objektov je potrebno samostojno priključevati na sanitarni kanal s priključno cevjo, vpadnim jaškom in izlivnim kolenom na vrh mulde v revizijskem jašku, pri direktnem priključku na cev pa na zgornji tretjini cevi;
– pri izgradnji je potrebno vgrajevati takšne cevi in jaške, ki zagotavljajo popolno vodotesnost;
– vse odpadne vode v priključnem jašku na javno kanalizacijo morajo ustrezati poslovniku o odvajanju in čiščenju odpadnih voda (preprečitev škode na čistilni napravi);
– obstoječo kanalizacijo je potrebno po potrebi očistiti in rekonstruirati.

Za električno omrežje veljajo naslednji pogoji:
– objekti se bodo oskrbovali z električno energijo iz obstoječe transformatorske postaje Grosuplje-Guma in iz novozgrajene TP v kareju K3, skladno s soglasjem upravljalca; obstoječo transformatorsko postajo je treba opremiti z novim transformatorjem;
– za razširitev nizkonapetostnega omrežja je potrebno izdelati projekte za izvedbo;
– potrebno je prestaviti obstoječi 20 kV kablovod TP Grosuplje bloki-TP Guma.

Objekti v ZN bodo priključeni na obstoječe telefonsko in predvideno kabelsko omrežje, ki je skladno s pogoji upravljalca vključeno na ATC Grosuplje. Za TK omrežje je potrebno izdelati projekte za izvedbo.

Za ogrevanje večstanovanjskih objektov (K1, K2, K3 in K4) bo zgrajeno toplovodno omrežje, ki vključuje postavitev začasne toplotne postaje na lahko kurilno olje, rezervoarja (za ca. 10.000l) ter toplovodnega omrežja. Predvideni režim ogrevanja je 90-70°. V naslednji fazi je predvidena navezava na centralno kotlarno in obstoječe toplovodno omrežje Grosuplja, začasna toplotna postaja pa bo postala protitežna kotlarna.
Ostali (obstoječi, K5, K6) objekti bodo ogrevani individualno ali se bodo priključili na toplovod. Kot energetski vir sta predvidena lahko kurilno olje ali plin. Cisterne za lahko kurilno olje morajo biti locirane v objektih.

Vsi objekti morajo imeti kontejnerje za zbiranje trdnih odpadkov z možnostjo sortiranja in z obveznim odvozom na zato določene deponije. Morebitni posebni odpadki se bodo zbirali v skladu z veljavno zakonodajo in odvažali na deponije posebnih odpadkov.
Za ločeno zbiranje odpadkov je predvidena ureditev štirih »ekoloških otokov« z zabojniki za posamezne vrste odpadkov (papir, steklo, kovine, plastika...).
Za zbiranje ostalih odpadkov bodo ustrezno urejena (oblikovana) mesta z zabojniki.

Predvideni objekti v območju ZN ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženosti zraka. Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka sta za ogrevanje predvidena toplovodno omrežje za večstanovanjske objekte z navezavo na začasno kotlarno na lahko kurilno olje ter plin in lahko kurilno olje za ostale objekte. Parkirne površine se nahajajo ob prometnicah na robu zazidave ali na močno ozelenjenih dvoriščih. V območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki omogoča uspešno preprečevanje onesnaževanja zraka, kar mora biti opredeljeno v oceni vplivov na okolje, če jo predpisuje zakon in projektni dokumentaciji za posamezne objekte.

V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) sodi območje v III. območje varstva pred hrupom, kjer so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni hrupa 50 dBA. Ureditveno območje je obremenjeno predvsem s komunalnim hrupom-železnico.
Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ne bodo presegli zakonsko dovoljenih ravni hrupa. V proizvodnih objektih niso dovoljene naprave in objekti s tehnologijami, ki bi povzročale prekomeren hrup.
V stanovanjskih objektih, kjer so dopustne ureditve poslovnih prostorov, so dovoljene le tiste dejavnosti, ki v območju ne bodo povzročile prekomernih sprememb ali drugače negativno vplivale na bivalno okolje (prekomerno povečanja hrupa, emisij in prometa).

Za potrebe realizacije ZN je Inštitut za vode, Teslova 30, 1000 Ljubljana, v septembru 2002 izdelal Hidravlično analizo št. 65-FR/02 – »Hidrotehnično poročilo – hidravlična študija«, za objekt Bičje na območju Brezja, ki predstavlja osnovo potrebnih vodnogospodarskih ureditev.
Že za sanacijo sedanjih razmer, predvsem pa za zmanjšanje negativnega vpliva nove pozidave, je potrebno na povodju Bičja izvesti zadrževalnik, ki bi visoke vode zmanjšal na pretok Q max= 15 m3/s.
Kote pritličij objektov morajo biti najmanj 30 cm višje od računske 100-letne poplavne vode potoka Bičje.
Vse odpadne vode bodo odvajane v javno kanalizacijsko omrežje, s tem, da bodo meteorne vode s parkirnih površin (onesnažene z naftnimi derivati) vodene v kanalizacijsko omrežje preko zadostno dimenzioniranih lovilcev olj. Oljno goščo, ki nastane v lovilcu olj, je potrebno obravnavati kot posebni odpadek.
Objekte, kjer pride pri gašenju požara lahko do onesnaženja požarne vode, je potrebno urediti tako, da se lahko požarna voda ustavi in pred odtokom v naravni recipient nevtralizira.

Pri izvedbi ZN je potrebno upoštevati pogoje s področja varstva pred požari (22. člen zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 71/93, pravilniki in ostali predpisi). Do vseh objektov je potrebno omogočiti dovoz urgentnih vozil vsaj s treh strani po glavni in internih dovoznih cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili.
Obvezna je izvedba hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti in zagotovitev predpisanih odmikov med objekti.
Za požarno varnost je zasnovano hidrantno omrežje, ki je načrtovano kot krožni vod. Na omrežju so nameščeni nadzemni hidranti DN 80 mm, na odcepih pa so predvideni EV zasuni. Hidrante je izvesti z zasunom v Hawle izvedbi.
Razporeditev objektov ter prometnih poti omogoča urgentni promet (gasilski, rešilni avto...). V ta namen so ustrezno dimenzionirane nekatere pešpoti ali ustrezno utrjene travnate površine (travne plošče).
Odmiki, razporeditev nadzemnih hidrantov in povoznih površin (cest, pešpoti in utrjenih travnatih površin) je razvidna iz grafičnih prilog (arhitektonska zazidalna situacija, situacija komunalnih naprav in napeljav in geodetska zazidalna situacija).
Za posamezne nove objekte, ki so predvideni z ZN, je na osnovi izračuna povečane obremenitve pri projektiranju objektov, potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane varnosti pred požarom je v objektih obvezno predvideti ustrezne naprave in sredstva za gašenje požara.

Zazidalni načrt se lahko izvaja v več fazah. Obvezno je, da se posamezne faze izvedejo kot celota z vso pripadajočo prometno, komunalno, energetsko in teleprenosno infrastrukturo in z upoštevanjem pogoja, da ne bodo negativno vplivale na varstvo okolja. Nova TP se zgradi v 1. fazi.
Posamezne faze si lahko sledijo ena za drugo, lahko se časovno prekrivajo. Izgradnja posamezne faze ne sme vplivati na bivalne pogoje v predhodno zgrajeni fazi.
Do začetka gradnje obstaja namembnost površin nespremenjena s tem, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno uporabo zemljišč in načrtovano realizacijo predvidenih posegov skladno z ZN.

Pri realizaciji ureditvenega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem ureditvenim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
V grafičnih prilogah so določeni okvirni tlorisni gabariti, ki upoštevajo odmike med objekti in objekti ter prometnicami. V skladu s potrebami in tehnološkimi postopki so možne spremembe dimenzij na podlagi predhodne prostorske preveritve. Odmiki – gradbene linije, so obvezujoči.
Tlorisne in višinske gabarite je v okviru toleranc dovoljeno večati ali manjšati do 10% za objekte ter do 20% za objekte zunanje ureditve.
Vse stacionaže in dimenzije prometnih površin in objektov, navedene v tem ureditvenem načrtu in tem odloku, se morajo natančno določiti v izrisu iz ZN in v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Kot toleranca je dovoljeno tudi združevanje z zazidalnim načrtom določenih funkcionalnih zemljišč ali delitev na manjše funkcionalne enote.
Odstopanja od oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem ureditvenim načrtom ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Zazidalni načrt je obvezen za investitorja, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na ureditvenem območju. Določila zazidalnega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih dovoljenjih. Pri izvajanju zazidalnega načrta morajo biti glede na njihova določila upoštevani vsi veljavni gradbeni, tehnični, prometni, sanitarno higienski, varnostni in drugi predpisi.
Investitor mora v postopku za izdajo upravnega dovoljenja za poseg v prostor pridobiti geotehničo poročilo, za dejavnosti, ki lahko negativno vplivajo na okolje, pa pridobiti oceno vplivov na okolje ter v projektni dokumentaciji prikazati rešitve predvidenih ukrepov za zaščito okolja.
Za vse posege v območje zazidalnega načrta je potrebno pripraviti izris iz ZN. Izris mora vsebovati podatke o investitorju in lastništvu, soglasja iz tega odloka, vsebine iz tekstualnega in grafičnega dela ZN, ki se nanašajo na obravnavani objekt in idejno zasnovo objektov z zunanjo ureditvijo in infrastrukturo.

Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in izvedbo prometnih površin, je treba uporabiti za ureditev zelenic, viške pa skladno z veljavnimi določili deponirati na za to predhodno določenih lokacijah.

ZN je stalno na vpogled pri Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje in Občini Grosuplje, Urad za prostor, Taborska c. 2, Grosuplje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.