Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra 2002 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o detektivski dejavnosti, ki obsega:
– zakon o detektivski dejavnosti – ZDD (Uradni list RS, št. 32/94 z dne 10. 6. 1994) in
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o detektivski dejavnosti – ZDD-A (Uradni list RS, št. 96/2002 z dne 14. 11. 2002).
Št. 212-05/92-1/10
Ljubljana, dne 18. decembra 2002.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
Z A K O N
O DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI
uradno prečiščeno besedilo (ZDD-UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja detektivsko dejavnost in določa pogoje za njeno opravljanje.
2. člen
Detektivsko dejavnost opravljajo detektivi kot svoboden poklic. Detektiv lahko opravlja svoj poklic individualno ali v detektivski družbi v skladu z določbami tega zakona.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na detektive kot posameznika, veljajo tudi za detektivsko družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
3. člen
Detektivska dejavnost po tem zakonu je zbiranje in posredovanje informacij, pridobljenih v skladu s pravicami, ki jih detektivom daje ta zakon.
II. ZBORNICA
4. člen
Detektivi z območja Republike Slovenije se obvezno združujejo v Detektivsko zbornico Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
5. člen
Zbornica opravlja naslednje naloge:
1. daje in odvzema licenco detektiva;
2. v soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve določi program detektivskega izpita, in način opravljanja detektivskega izpita iz 8. člena tega zakona.
Zbornica opravlja tudi naslednje naloge:
1. spremlja in obravnava delo članov;
2. sprejema kodeks poklicne etike in ukrepe ob njegovem kršenju;
3. vodi evidence detektivov;
4. opravlja druge naloge, določene s statutom in predpisi državnih organov;
5. opravlja nadzor nad delom članov;
6. določi obrazec izkaznice iz 14. člena.
Naloge iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena opravlja zbornica kot javno pooblastilo.
O podelitvi oziroma odvzemu licence iz prvega odstavka tega člena odloča zbornica v upravnem postopku.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ima prosilec za izdajo licence detektiva oziroma detektiv, pravico pritožbe. O pritožbi zoper odločbo odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v 30 dneh.
Odločbo, izdano v postopku podelitve oziroma odvzema licence, pošlje zbornica v 15 dneh od njene izdaje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
6. člen
Zbornica zagotavlja sredstva za izvajanje javnih pooblastil in drugih svojih nalog iz:
– članarine;
– opravljanja drugih nalog, določenih s statutom.
Osnovo, višino in način plačevanja članarine določi zbornica s statutom.
7. člen
Zbornica je pravna oseba.
Zbornica sprejme svoj statut, s katerim določi svojo organizacijo, organe in njihove pristojnosti.
K statutu zbornice v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil, daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
III. OPRAVLJANJE DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI
8. člen
Detektiv sme pridobivati informacije na podlagi pisne pogodbe o opravljanju detektivske storitve za stranko in njenega pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz 9. člena tega zakona, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. Za opravljanje detektivske dejavnosti mora imeti licenco, ki mu jo lahko izda zbornica na njegovo prošnjo, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je državljan Republike Slovenije;
2. da ima končano višjo ali visoko šolo in opravljen detektivski izpit;
3. da ni pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
4. da v zadnjih dveh letih ni opravljal nalog pooblaščenih uradnih oseb Ministrstva za notranje zadeve ali obveščevalno-varnostnih služb;
5. da aktivno obvlada slovenski jezik;
6. da je vreden zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti.
Detektivski izpit iz 2. točke prejšnjega odstavka se opravi pred komisijo, sestavljeno iz:
– dveh predstavnikov zbornice,
– dveh predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve.
Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje, kdor je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje detektivske dejavnosti.
Če zoper prosilca za pridobitev licence zasebnega detektiva teče kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev o tem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.
9. člen
Detektiv sme pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja in sicer izključno:
– o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih in nematerialnih škod;
– o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni;
– o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosodnimi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;
– o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule;
– o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb;
– o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih;
– o disciplinskih kršitvah in disciplinskih kršiteljih;
– o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za zaposlitev.
Pri pridobivanju informacij iz prejšnjega odstavka je detektiv dolžan osebo predhodno opozoriti, da podatke daje prostovoljno.
Detektiv lahko za fizične in pravne osebe opravlja tudi svetovalne naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj ter drugih škodljivih dejanj.
10. člen
Na podlagi dokazila o tem, da je prevzel konkretno nalogo, za izpolnitev katere potrebuje podatke iz evidenc, je upravljalec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati podatke iz:
– evidence registriranih vozil: registrsko označbo, podatke o lastniku in podatke o vozilu;
– registra stalnega prebivalstva ali centralnega registra prebivalstva: podatke o stalnem in začasnih prebivališčih;
– evidence zavarovancev: podatke o zaposlitvi (delodajalec, delovno mesto);
– slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov – podatke o plovilih in lastnikih.
Detektiv ima pravico vpogleda v sodne in upravne spise v primerih, ko ima po zakonu to pravico stranka, ki ga je pooblastila.
Za pridobitev podatkov po tem členu ni potrebno, da je oseba, na katero se podatki nanašajo, predhodno seznanjena s tem, da se bodo podatki o njej pridobili po določbah tega člena. Za dokazilo iz prvega odstavka tega člena se šteje sklenjena pogodba med detektivom in stranko in pisno pooblastilo iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
11. člen
Detektiv je pri zavarovanju in posredovanju podatkov, ki jih je dobil na podlagi 9. in 10. člena tega zakona, dolžan ravnati v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše obseg in način zavarovanja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka pri detektivu.
12. člen
Detektiv je v zadevah, ki jih opravlja oziroma ki so mu bile zaupane, zavezan k molčečnosti.
Informacije in podatki iz 9. in 10. člena tega zakona, ki jih je detektiv zbral za stranko, se štejejo za poslovno tajnost in se ne smejo posredovati tretjim osebam. Detektiv jih je dolžan varovati kot poslovno tajnost tudi po opravljeni detektivski storitvi za stranko.
V primeru, ko pri svojem delu pride do podatka o storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je detektiv dolžan podati ovadbo pristojnemu organu.
Detektiv je dolžan po izpolnitvi pogodbe stranki izročiti vse v okviru pogodbe zbrane podatke.
13. člen
Detektiv ne sme opravljati nalog, za katere so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policijski in pravosodni organi (kot so posli izterjevanja dolgov pravnih ali fizičnih oseb). Detektiv ne sme za opravljanje detektivskih storitev uporabljati metod in sredstev, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo službe državnih organov.
Detektiv ne sme opravljati detektivske dejavnosti za domače in tuje varnostne službe in državne organe ter za politične stranke.
Strelno orožje lahko pridobi in nosi le v skladu z zakonom o orožju.
14. člen
Detektiv ima izkaznico s sliko, ki jo izda zbornica. Kadar se sklicuje na pooblastila, ki jih ima po tem zakonu, je izkaznico dolžan pokazati. V vsakem primeru jo je dolžan pokazati na zahtevo inšpektorja za zasebno varstvo ali policista.
15. člen
Zbornica detektivu z odločbo odvzame izdano licenco, če:
– ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je licenca izdana, lažni oziroma ponarejeni;
– je detektiv pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, z nepogojno kaznijo več kot šest mesecev;
– se ugotovi, da detektiv ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti;
– detektiv postane trajno nezmožen za opravljanje dejavnosti;
– detektiv izgubi poslovno sposobnost;
– je detektivu izrečen varnostni oziroma varstveni ukrep prepovedi opravljanja detektivske dejavnosti;
– je bilo o odvzemu licence zaradi disciplinske kršitve dokončno odločeno v postopku pred častnim razsodiščem zbornice.
Licenca preneha, če detektiv:
– umre;
– pisno izjavi, da ne želi več opravljati detektivske dejavnosti.
O pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje iz druge alinee prvega odstavka tega člena sodišče po uradni dolžnosti obvesti detektivsko zbornico.
16. člen
V primerih iz prejšnjega člena mora detektiv ali njegov zakoniti zastopnik zbornici vrniti licenco in izkaznico.
III.A OPRAVLJANJE DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI IN STORITEV TUJIH DETEKTIVOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
16.a člen
Detektiv iz države, ki je članica Evropske unije, in je v matični državi pridobil pravico do opravljanja detektivske dejavnosti, lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, v Republiki Sloveniji opravlja:
– detektivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”;
– detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom iz svoje matične države;
– detektivske storitve.
Matična je tista država, v kateri ima detektiv pravico opravljati detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.
Detektiv iz države, ki je članica Evropske unije, je po tem zakonu detektiv, ki ima pravico opravljati detektivsko dejavnost v kateri izmed držav članic Evropske unije pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na detektiva iz druge države, ki je država članica Evropske unije, veljajo tudi za delovanje tuje detektivske družbe iz države, ki je članica Evropske unije oziroma za druge oblike skupnega opravljanja detektivske dejavnosti.
16.b člen
Detektiv iz države, ki je članica Evropske unije, lahko ob pogoju vzajemnosti v Republiki Sloveniji opravlja detektivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”, z vsemi pravicami in dolžnostmi pri opravljanju detektivske dejavnosti, če izpolnjuje pogoje iz 2. do 6. točke 8. člena tega zakona in opravi preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije.
Detektiv iz prejšnjega odstavka mora vlogi za pridobitev licence detektiva priložiti potrdilo o državljanstvu, dokaz o tem, da ima pravico opravljati detektivsko dejavnost v svoji matični državi, ter druge dokaze, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka.
Izpolnjevanje pogojev iz 2. do 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona se dokazuje s potrdili, izdanimi po predpisih detektivove matične države. Potrdila morajo biti predložena v overjenem prevodu v angleški in slovenski jezik.
Preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije se opravlja pred komisijo iz 8. člena tega zakona.
Zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpiše vsebino in način opravljanja preizkusnega izpita o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije, s programom opravljanja detektivskega izpita.
Detektivu iz prvega odstavka tega člena izda zbornica v soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, licenco detektiva z nazivom “detektiv”, z vsemi pravicami in dolžnostmi detektiva po tem zakonu ter izkaznico detektiva v skladu s 14. členom tega zakona.
16.c člen
Detektiv iz države, ki je članica Evropske unije, lahko v Republiki Sloveniji opravlja detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, če predloži dokaz o tem, da ima pravico opravljati detektivsko dejavnost v svoji matični državi.
Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi potrdilo o državljanstvu ter obvestilo in dokazila o morebitnem članstvu v detektivski zbornici oziroma združenju detektivov v matični državi ali katerikoli drugi državi.
Dokazila iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti predložena v overjenem prevodu v angleški in slovenski jezik.
O začetku opravljanja detektivske dejavnosti iz prvega odstavka tega člena zbornica obvesti pristojni organ detektivove matične države.
Detektiv iz prvega odstavka tega člena mora opravljati detektivsko dejavnost dejansko in stalno, pri tem pa uporabljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, z navedbo organa, pri katerem je vpisan v svoji matični državi.
16.č člen
Detektiv iz 16.b člena tega zakona se obvezno včlani v zbornico ter ima pravico voliti in biti izvoljen v organe zbornice ter sodelovati pri njihovem delu v skladu s statutom zbornice.
Zbornica vpiše detektiva iz 16.b in 16.c člena tega zakona v evidenco, določeno v 23. členu tega zakona.
16.d člen
Detektiv iz države, ki je članica Evropske unije, ki ni vpisan v evidenco tujih detektivov na podlagi 16.b in 16.c člena tega zakona, lahko v Republiki Sloveniji opravi posamezno detektivsko storitev, ki sodi v okvir opravljanja detektivske dejavnosti po 9. členu tega zakona.
Detektiv iz prejšnjega odstavka mora pred začetkom opravljanja posamezne detektivske storitve o tem pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, s predložitvijo potrdila o vpisu pri pristojnem organu matične države in pooblastilo naročnika detektivske storitve, pri čemer se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek 16.b člena tega zakona. V obvestilu mora navesti naslov ali določiti pooblaščenca za vročitve v Republiki Sloveniji.
Na podlagi obvestila in dokazil iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, detektivu iz prvega odstavka tega člena potrdilo o priglasitvi opravljanja posamezne detektivske storitve ter o tem pisno obvesti zbornico.
Na zahtevo inšpektorja za zasebno varstvo ali policista mora detektiv iz prvega odstavka tega člena predložiti dokazilo, da ima pravico opravljati posamezno detektivsko storitev, ki sodi v okvir opravljanja detektivske dejavnosti po 9. členu tega zakona.
16.e člen
Pri opravljanju posamezne detektivske storitve mora detektiv iz prejšnjega člena upoštevati pravila poklicnega ravnanja, ki veljajo za detektive v Republiki Sloveniji.
Pri opravljanju posamezne detektivske storitve v Republiki Sloveniji detektiv iz 16.d člena uporablja poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, skupaj z navedbo poklicne organizacije, ki mu je dala dovoljenje za opravljanje detektivske dejavnosti v matični državi.
16.f člen
Detektiv iz druge države, ki ni članica Evropske unije, lahko ob pogoju dejanske vzajemnosti izvaja detektivsko dejavnost oziroma posamezno detektivsko storitev v Republiki Sloveniji.
IV. DETEKTIVSKA DRUŽBA
17. člen
Detektivska družba je pravna oseba in se lahko ustanovi v skladu z zakonom o gospodarskih družbah kot osebna družba (v nadaljnjem besedilu: detektivska družba).
18. člen
Za ustanovitev in poslovanje detektivske družbe se uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno.
19. člen
Dejavnost detektivske družbe je omejena na opravljanje detektivskega poklica.
Najmanj en družbenik detektivske družbe mora biti oseba, ki je od zbornice pridobila licenco za opravljanje detektivske dejavnosti. Vodenja poslov detektivske družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni detektiv. Dejavnost detektivske družbe lahko opravljajo izključno detektivi z licenco za opravljanje detektivske dejavnosti.
20. člen
Prijavi za vpis detektivske družbe v sodni register je treba priložiti soglasje zbornice.
Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje detektivske družbe.
Soglasje iz prvega odstavka tega člena izda najvišji organ zbornice, določen s statutom. Šteje se, da je soglasje dano, če prosilec ne prejme odgovora v dveh mesecih od vložitve prošnje.
21. člen
Če s tem zakonom niso izpolnjeni določeni pogoji za organizacijo in poslovanje detektivske družbe, njeno delovanje preneha z likvidacijo.
Prenehanje detektivske družbe iz razlogov po prejšnjem odstavku ugotovi sodišče na predlog družbenikov ali zbornice. Sodišče pred odločitvijo o prenehanju določi detektivski družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona.
V. INŠPEKCIJSKI NADZOR
22. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisi, izdanih na njegovi podlagi, opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
V ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, opravljajo inšpekcijski nadzor inšpektorji za zasebno varstvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen.
Inšpektor samostojno nadzira izvrševanje predpisov na področju detektivske dejavnosti, in sicer:
– preverja obstoj in veljavnost licence za opravljanje detektivske dejavnosti;
– preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je detektiv dolžan voditi;
– ugotavlja opravljanje nedovoljenih dejavnosti;
– ugotavlja način pridobivanja in vrsto pridobljenih informacij;
– ugotavlja način varovanja podatkov pri detektivu, pridobljenih pri opravljanju detektivske dejavnosti ali v zvezi z njo;
– pri izvajanju inšpekcijskega nadzora sodeluje z državnimi organi in organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili.
Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način opravljanja inšpekcije na področju detektivske dejavnosti. Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se za inšpektorja in za opravljanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor in zakona o splošnem upravnem postopku.
22.a člen
Inšpektor mora imeti visoko ali univerzitetno izobrazbo pravne ali družboslovne smeri, najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzora izkazuje inšpektor s službeno izkaznico, ki jo izda minister, pristojen za notranje zadeve. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše obrazec službene izkaznice in postopek za njuno izdajo.
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše vsebino in način opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja.
22.b člen
Inšpektor ima poleg splošnih pooblastil, določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico in dolžnost:
– določiti rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pri izvajanju detektivske dejavnosti;
– predlagati zbornici odvzem licence, če detektiv ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti oziroma če v določenem roku ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
– predlagati zbornici uvedbo postopka za ugotovitev disciplinske odgovornosti;
– predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov;
– izreči denarno kazen na kraju samem v primerih, ki jih določa ta zakon oziroma predlagati uvedbo postopka o prekršku v skladu z zakonom;
– podati ovadbo pristojnim organom za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
Zoper odločbo inšpektorja iz prve alinee prejšnjega odstavka je v 15 dneh od njene vročitve dovoljena pritožba ministru, pristojnemu za notranje zadeve. Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve.
O pritožbi odloči minister, pristojen za notranje zadeve, v 30 dneh od dneva njene vložitve.
VI. EVIDENCE
23. člen
Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog zbornica vodi in vzdržuje evidence:
– detektivov, državljanov Republike Slovenije;
– tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”;
– tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom iz svoje matične države.
Zbornica je ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, na pisno zahtevo dolžna dati podatke iz evidence, ki jih vodi in vzdržuje.
24. člen
Evidenca detektivov, državljanov Republike Slovenije, in evidenca tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”, vsebujeta naslednje podatke:
– ime in priimek;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva);
– državljanstvo;
– stalno oziroma začasno prebivališče;
– šolsko izobrazbo;
– poklic;
– zaposlitev;
– datum opravljenega detektivskega izpita pred komisijo iz 8. člena tega zakona oziroma datum opravljenega preizkusnega izpita o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije pred komisijo iz 8. člena tega zakona;
– datum in številko izdane licence;
– datum in številko izdane izkaznice;
– datum odvzema licence;
– datum odvzema izkaznice.
Evidenca tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, vsebuje podatke iz prve do sedme alinee prejšnjega odstavka, številko licence in izkaznice detektiva ter podatke o organu matične države, ki je izdal licenco in izkaznico detektiva.
25. člen
Podatki iz prejšnjega člena tega zakona se zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.
Za zbiranje in posredovanje osebnih podatkov, ki se zbirajo po določilih prejšnjega člena tega zakona in niso urejena v tem zakonu, se uporabljajo določila zakona o varstvu osebnih podatkov.
26. člen
Detektiv je dolžan voditi evidence:
1. pogodb o opravljanju detektivskih storitev;
2. zbranih informacij;
3. naznanjenih kaznivih dejanj.
26.a člen
Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje podatke:
– evidenca pogodb o opravljanju detektivskih storitev: podatki o naročniku detektivske storitve (ime, priimek in naslov fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe); podatki o pogodbi o opravljanju detektivske storitve (zaporedna številka pogodbe, datum sklenitve in datum izpolnitve pogodbe); podatki o področju zbiranja informacij (navedba področja zbiranja podatkov iz 9. člena tega zakona in opis vsebine detektivske storitve oziroma predmeta pogodbe); podatki o pooblastilu stranke (zaporedna številka pooblastila, datum, obseg pooblastila); datum izpolnitve pogodbe;
– evidenca zbranih informacij: podatke o vrsti zbranih informacij (področje zbiranja informacij, podatki o posamezni informaciji; podatki o posamezniku (ime in priimek, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča); podatki o pravni osebi (firma in sedež pravne osebe); drugi podatki o posamezni informaciji;
– evidenca naznanjenih kaznivih dejanj: podatki o naznanitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (naslovnik sporočila, datum sporočila); znani podatki o kaznivem dejanju.
26.b člen
Posameznik ima pravico do vpogleda v svoje podatke v evidencah iz 26. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi teh evidenc.
Detektiv je dolžan evidence iz prejšnjega odstavka tega člena na zahtevo zbornice ali inšpektorja za zasebno varstvo predložiti na vpogled.
Zbornica oziroma inšpektor za zasebno varstvo sta osebne podatke iz evidenc iz 26. člena tega zakona dolžna varovati v skladu z zakonom in jih uporabiti le pri opravljanju nadzora po tem zakonu.
26.c člen
Posamezni podatki iz evidenc se hranijo:
– podatki v evidenci iz 1. točke 26. člena tega zakona pet let po izpolnitvi pogodbe;
– podatki v evidenci iz 2. točke 26. člena tega zakona do izpolnitve pogodbe o opravljanju detektivske storitve;
– podatki v evidenci iz 3. točke 26. člena tega zakona pet let po vnosu podatkov o naznanitvi kaznivega dejanja.
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka, detektiv podatke ustrezno arhivira, razen podatkov iz evidence zbranih informacij, ki jih izroči stranki ob izpolnitvi pogodbe o opravljanju detektivske storitve.
27. člen
Osebni podatki se v evidencah shranjujejo do odvzema licence detektiva.
Potem se v evidenci iz 24. člena tega zakona vodijo le podatki o imenu, priimku, naslovu in o odvzemu licence detektiva.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
28. člen
Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek detektiv, ki:
1. opravlja detektivsko dejavnost brez pisne pogodbe, sklenjene s stranko oziroma brez njenega pisnega pooblastila (prvi odstavek 8. člena);
2. zbira informacije, ki jih ni upravičen zbirati (prvi odstavek 9. člena);
3. osebe predhodno ne opozori, da podatke daje prostovoljno (drugi odstavek 9. člena);
4. ne zavaruje podatkov v obsegu in na način, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve (drugi odstavek 11. člena);
5. ne varuje pridobljenih podatkov kot poklicno skrivnost oziroma poslovno tajnost (prvi in drugi odstavek 12. člena);
6. ravna v nasprotju s 13. členom tega zakona;
7. ne pokaže izkaznice (14. člen);
8. ne vodi evidenc, ki jih je dolžan voditi (26. člen).
Za prekršek iz 1., 2., 5., 6. in 8. točke prejšnjega odstavka se lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi opravljanja detektivske dejavnosti v trajanju od treh mesecev do enega leta.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se kaznuje za prekršek detektiv, ki:
1. ne poda ovadbe pristojnemu organu o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti (tretji odstavek 12. člena);
2. ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki ga je določil inšpektor (prva alinea prvega odstavka 22.b člena);
3. na zahtevo inšpektorja ali zbornice ne predloži na vpogled evidenc, ki jih vodi (drugi odstavek 26.b člena).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki opravlja detektivsko dejavnost brez licence detektiva (prvi odstavek 8. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tuj detektiv, ki v Republiki Sloveniji opravlja detektivsko dejavnost v nasprotju z določbami III.A poglavja tega zakona.
Zakon o detektivski dejavnosti – ZDD (Uradni list RS, št. 32/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Podjetja, registrirana za detektivsko dejavnost, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona svojo organiziranost in dejavnost uskladiti s tem zakonom ter pridobiti potrebne licence po tem zakonu.
30. člen
Zbornica se mora ustanoviti v skladu s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi in v roku šestih mesecev po ustanovitvi določiti program preizkusa znanja, kodeks poklicne etike, obrazec izkaznice in vzpostaviti evidenco iz 5. člena tega zakona.
Dokler zbornica ne začne z delom, opravlja njene naloge iz 1. in 2. točke prvega odstavka ter 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona Ministrstvo za notranje zadeve.
31. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o detektivski dejavnosti – ZDD-A (Uradni list RS, št. 96/2002) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Delavci ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki so opravljali nadzor nad izvajanjem zakona o detektivski dejavnosti do uveljavitve tega zakona, nadaljujejo s svojim delom do imenovanja v inšpektorje, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.
Do izdaje predpisa iz drugega odstavka 22.a člena zakona se inšpektor izkazuje s pooblastilom ministra, pristojnega za notranje zadeve.
Detektivska zbornica Republike Slovenije mora uskladiti svoj statut in druge akte, sprejete na njegovi podlagi, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpise iz drugega odstavka 11. člena, petega odstavka 22. člena ter drugega in tretjega odstavka 22.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
21. člen
Določba 2. člena tega zakona se začne uporabljati dvanajst mesecev po uveljavitvi tega zakona.
Določbe 16.a do 16.e člena ter določbe druge in tretje alinee 23. člena zakona, ki se nanašajo na evidence tujih detektivov, se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
22. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
