Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra 2002 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki obsega:

– zakon o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS (Uradni list RS, št. 1/91-I z dne 25. 6. 1991),
– zakon o dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-A (Uradni list RS, št. 30/91-I z dne 14. 12. 1991),
– zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-B (Uradni list RS, št. 38/92 z dne 1. 8. 1992),
– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-98/91-21 o razveljavitvi 28. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 z dne 24. 12. 1992),
– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-69/92-30 o razveljavitvi 41. in 13.a člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 z dne 24. 12. 1992),
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-C (Uradni list RS, št. 13/94 z dne 10. 3. 1994),
– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-89/99 o razveljavitvi tretjega odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za javni red, določen v 8. točki 10. člena tega zakona (Uradni list RS, št. 59/99 z dne 23. 7. 1999),
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-Č (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002).

Ta zakon določa načine in pogoje pridobitve ter prenehanja državljanstva Republike Slovenije.

Državljan Republike Slovenije, ki ima tudi državljanstvo tuje države, se na območju Republike Slovenije šteje za državljana Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače.

Državljanstvo Republike Slovenije se pridobi:
1. po rodu;
2. z rojstvom na območju Republike Slovenije;
3. z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje;
4. po mednarodni pogodbi.

Po rodu pridobi državljanstvo Republike Slovenije otrok:
1. če sta ob njegovem rojstvu oče in mati državljana Republike Slovenije;
2. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, otrok pa je rojen v Republiki Sloveniji;
3. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je neznan ali je neznanega državljanstva ali je brez njega, otrok pa je rojen v tujini.

V tujini rojeni otrok, katerega eden od staršev je ob njegovem rojstvu državljan Republike Slovenije, drugi pa je tuj državljan, pridobi po rodu državljanstvo Republike Slovenije, če je do dopolnjenega 18. leta starosti priglašen kot državljan Republike Slovenije ali če se do dopolnjenega 18. leta starosti dejansko za stalno naseli v Republiki Sloveniji z roditeljem, ki je državljan Republike Slovenije.
Priglasitev iz prejšnjega odstavka ni potrebna, če bi otrok ostal brez državljanstva.
Izjavo o priglasitvi iz prvega odstavka tega člena je potrebno podati pri organu, pristojnem za vodenje matične knjige, v katero bo izvršen naknaden vpis otrokovega rojstva, ali pri pristojnem organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.
Otroka lahko priglasi za državljana Republike Slovenije tisti od staršev, ki je državljan Republike Slovenije. Če je otrok pod skrbništvom, ker nima staršev ali jim je odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, ga lahko priglasi skrbnik, ki je državljan Republike Slovenije, s soglasjem centra za socialno delo.

Pod pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobi državljanstvo Republike Slovenije tudi oseba, starejša od 18 let, če se do dopolnjenega 36. leta starosti z izjavo opredeli za državljanstvo Republike Slovenije.
Izjavo iz prejšnjega odstavka je potrebno podati pri organu, pristojnem za vodenje matične knjige, v katero bo izvršen naknadnem vpis rojstva, ali pri pristojnem organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.

Pod pogoji iz 4., 5. in 6. člena tega zakona pridobi s posvojitvijo državljanstvo Republike Slovenije tudi posvojenec – tujec, če je vsaj eden od posvojiteljev državljan Republike Slovenije in če se po predpisih države, katere državljan je posvojenec, s posvojitvijo vzpostavi med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot je razmerje med starši in otroki (v nadaljnjem besedilu: popolna posvojitev).

Za pridobitev državljanstva po 5. in 7. členu tega zakona se za otroka, starejšega od 14 let, zahteva tudi njegova privolitev.
Oseba, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije po določbah 4., 5., 6., 7. ali 9. člena tega zakona, se šteje od rojstva za državljana Republike Slovenije.

Državljanstvo Republike Slovenije pridobi otrok, ki je rojen ali najden na območju Republike Slovenije, če sta oče in mati neznana ali ni znano njuno državljanstvo ali pa sta brez državljanstva.
Otroku, ki je pridobil državljanstvo Republike Slovenije po prejšnjem odstavku, na zahtevo staršev preneha državljanstvo Republike Slovenije, če se do dopolnjenega 18. leta starosti ugotovi, da so starši tuji državljani. Državljanstvo mu preneha z dnem vročitve odločbe.

Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je dopolnila 18 let;
2. da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije;
3. da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca;
4. da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost;
5. da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni;
6. da ni bila v državi, katere državljan je, ali v Sloveniji obsojena na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njene države kot tudi po predpisih Republike Slovenije;
7. da ji ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;
8. da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države;
9. da ima poravnane davčne obveznosti;
10. da poda izjavo, da s pridobitvijo državljanstva Republike Slovenije soglaša s pravnim redom Republike Slovenije.
Šteje se, da je pogoj iz 2. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če je oseba brez državljanstva ali če dokaže, da ga po zakonu njene države izgubi s samo naturalizacijo. Če dokaže, da njena država ne daje odpusta ali da prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki je sankcionirano v njenih predpisih, zadošča izjava prosilca, da se odreka tujemu državljanstvu, če bo pridobil državljanstvo Republike Slovenije.
Obvezni preizkus znanja slovenskega jezika iz 5. točke prvega odstavka tega člena opravi oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo, pred strokovno komisijo, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije in ki določi tudi kriterije za pisni in ustni preizkus znanja slovenskega jezika.
Šteje se, da je pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen:
1. če je oseba končala osnovno šolo v Republiki Sloveniji;
2. če je oseba končala srednjo šolo v Republiki Sloveniji;
3. če je oseba v Republiki Sloveniji pridobila izobrazbo na VI. ali VII. stopnji oziroma končala visokošolski ali univerzitetni študij po 25. 6. 1991;
4. če je oseba starejša od 60 let in dejansko živi v Sloveniji 15 let.
Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je nepismena, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na osnovni ravni. Pogoja iz 5. točke prvega odstavka ni treba izpolnjevati osebi, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsakdanje sporazumevanje, ni sposobna opraviti izpita v zahtevani obliki.
Če je uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje iz 6. točke prvega odstavka tega člena, organ, pristojen za odločanje o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, prekine postopek do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.
Šteje se, da je pogoj iz 6. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če so podani pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence.

Osebi, ki vloži prošnjo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, se lahko izda zagotovilo, da bo sprejeta v državljanstvo, če izpolnjuje pogoje iz 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
Če oseba iz prejšnjega odstavka v roku dveh let od vročitve zagotovila ne predloži dokazov iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena se šteje, da je svojo vlogo umaknila.

Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do tretjega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo, ki je izgubila državljanstvo Republike Slovenije na podlagi odpusta ali odreka državljanstvu v skladu z določbami tega zakona ali v skladu s predpisi, ki so urejali državljanstvo na območju Republike Slovenije pred sprejemom tega zakona, če oseba dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno šest mesecev pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo, ki je že najmanj dve leti poročena z državljanom Republike Slovenije, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Oseba iz prejšnjega odstavka lahko na posebno prošnjo izjemoma pridobi državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke 10. člena tega zakona, če s tem soglaša Vlada Republike Slovenije.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije polnoletno osebo, rojeno na območju Republike Slovenije, če dejansko živi v Sloveniji od rojstva dalje in če izpolnjuje pogoje iz 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Pri odločanju na podlagi prejšnjega odstavka lahko pristojni organ upošteva osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki vežejo osebo na Republiko Slovenijo, ter posledice, ki bi jih povzročila zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo s statusom begunca, priznanega po zakonu o azilu, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno 5 let pred vložitvijo prošnje in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo brez državljanstva (apatrida), če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno 5 let pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 4., 6., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Osebi iz prejšnjega odstavka, ki uveljavlja korist države iz nacionalnih razlogov, ni potrebno izpolnjevati pogoja dejanskega bivanja v Sloveniji.
Obstoj razlogov iz prvega odstavka tega člena na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije.

Če oče in mati pridobita državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, ga na njuno prošnjo pridobi tudi njun otrok, ki še ni star 18 let.
Če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi in če otrok živi z njim v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje ter ima urejen status tujca.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridobi državljanstvo Republike Slovenije otrok, ki je rojen v Republiki Sloveniji in še ni dopolnil leto dni starosti, če za to zaprosi roditelj, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo.
Če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo na podlagi 13. člena tega zakona iz nacionalnih razlogov, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi.
Otrok, ki nima staršev, ali čigar staršem je odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost in od rojstva živi v Sloveniji, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije na prošnjo skrbnika, ki je državljan Republike Slovenije in pri katerem otrok živi, če zaradi koristi otroka k njegovemu sprejemu v državljanstvo da soglasje ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve.
Če je otrok star več kot 14 let, se zahteva za pridobitev državljanstva po prejšnjih odstavkih tudi njegova privolitev.
V primeru posvojitve, pri kateri med posvojitelji in posvojencem ne nastane enako razmerje kot med starši in otroki, lahko na prošnjo posvojiteljev, državljanov Republike Slovenije, pridobi državljanstvo Republike Slovenije njun posvojenec, ki še ni star 18 let, če s posvojiteljema stalno živi v Sloveniji.

Kdor pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo ali po 40. členu tega zakona, postane državljan Republike Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije.

Organ, ki je izdal odločbo o pridobitvi državljanstva z naturalizacijo, lahko razveljavi odločbo, če se ugotovi, da je bila naturalizacija dosežena z lažnimi izjavami ali z namernim prikrivanjem bistvenih dejstev ali okoliščin, ki bi vplivale na odločitev.
Odločba se razveljavi tudi v primeru, če je bila oseba sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi zagotovila tuje države, da ji bo tuje državljanstvo prenehalo, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, če v roku, navedenem v odločbi o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenje, ne predloži dokaza, da ji je prenehalo prejšnje državljanstvo.
V primeru, da se razveljavi odločba o naturalizaciji staršev, se lahko razveljavi tudi odločba o naturalizaciji za njihove otroke do 18. leta starosti, ki so pridobili državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo istočasno s starši.

Državljanstvo Republike Slovenije preneha:
1. z odpustom,
2. z odrekom,
3. z odvzemom,
4. po mednarodni pogodbi.

Državljanu Republike Slovenije preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom (v nadaljnjem besedilu: odpust iz državljanstva Republike Slovenije), če za to zaprosi in če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je dopolnil 18 let;
2. da dejansko živi v tujini;
3. da ni ovir zaradi vojaške dolžnosti;
4. da je poravnal dolžne davke in druge zakonske obveznosti;
5. da ima poravnane preživninske obveznosti iz zakonske zveze in iz razmerja med starši in otroki do oseb, ki živijo v Sloveniji;
6. da zoper njega v Sloveniji ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, če pa je bil v Sloveniji obsojen na zapor, da je to kazen prestal;
7. da ima ali da dokaže, da bo sprejet v tuje državljanstvo.
Kaj se šteje za ovire zaradi vojaške dolžnosti po 3. točki prejšnjega odstavka, podrobneje predpiše ministrstvo, pristojno za obrambne zadeve.
Organ, pristojen za odločanje o odpustu, lahko zavrne prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če tako rešitev zahtevajo razlogi varnosti ali obrambe države oziroma če to terjajo vzajemnost ali drugi razlogi v zvezi z odnosi s tujo državo.
Organ, ki je pristojen za odločanje o odpustu, lahko zavrne prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če tako rešitev pogojujejo ekonomski, socialni ali nacionalni interesi države.

Osebi, ki je zaprosila za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, se lahko izda zagotovilo o odpustu, čeprav ne izpolnjuje pogojev iz 2. in 7. točke prejšnjega člena.
Če oseba, ki ji je bilo izdano zagotovilo iz prejšnjega odstavka, v roku dveh let od vročitve zagotovila ne dokaže, da se je dejansko izselila iz Republike Slovenije in da ji je zagotovljeno tuje državljanstvo oziroma, da ga je že pridobila, se šteje, da je umaknila svojo prošnjo.

Osebi, ki je odpuščena iz državljanstva Republike Slovenije, preneha državljanstvo z dnem, ko ji je vročena odločba o odpustu iz državljanstva Republike Slovenije.

Organ, ki je odločil o odpustu iz državljanstva Republike Slovenije, lahko odpravi odločbo o odpustu, če oseba za to zaprosi in če v enem letu od vročitve odločbe ni pridobila tujega državljanstva.
Prošnja za odpravo odločbe o odpustu se lahko vloži v enem letu od vročitve odločbe.

Otroku do dopolnjenega 18. leta starosti preneha državljanstvo Republike Slovenije na prošnjo obeh staršev, ki jima je državljanstvo prenehalo z odpustom, ali je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo na ta način enemu od njiju, drugi pa nima državljanstva Republike Slovenije.
Če otrokovi starši živijo ločeno, otroku preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom na zahtevo tistega roditelja, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je dodeljen v varstvo in vzgojo, in tudi sam prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, ali v primeru, da je roditelj, pri katerem otrok živi, tujec. V obeh primerih je potrebno soglasje drugega roditelja.
Če drugi roditelj ne soglaša z odpustom otroka iz državljanstva Republike Slovenije, otrok dobi odpust, če zaradi koristi otroka k njegovemu odpustu da soglasje ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve.
Soglasje je treba priložiti prošnji za odpust otroka iz državljanstva Republike Slovenije.
Soglasje iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ni potrebno, če prebivališča drugega roditelja ni mogoče ugotoviti ali če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica.

Zaradi popolne posvojitve preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom posvojencu, mlajšemu od 18 let, ki je državljan Republike Slovenije, če za to zaprosi posvojitelj, ki je tujec ali posvojitelj, ki prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.

Če je otrok star več kot 14 let, se za prenehanje državljanstva Republike Slovenije zahteva tudi njegova privolitev.

Polnoletni državljan Republike Slovenije, ki je bil rojen v tujini in tam živi, pa ima tudi tuje državljanstvo, se lahko do dopolnjenega 25. leta starosti odreče državljanstvu Republike Slovenije.
Če državljan Republike Slovenije izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, organ pristojen za odločanje o odreku, z odločbo ugotovi, da mu je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo z dnem, ko je podal izjavo o odreku državljanstvu Republike Slovenije.
Glede odreka državljanstvu mladoletnih otrok se smiselno uporabljajo določbe 22., 23. in 24. člena tega zakona.

Državljanu Republike Slovenije, ki dejansko živi v tujini in ima tudi tuje državljanstvo, se lahko odvzame državljanstvo Republike Slovenije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Republike Slovenije.
Za delo, s katerim se škoduje mednarodnim in drugim interesom Republike Slovenije, se šteje:
1. če oseba pripada organizaciji, katere aktivnost meri na rušenje ustavnega reda Republike Slovenije;
2. če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe škoduje interesom Republike Slovenije ali če tem interesom škoduje s svojim delom v državnem organu ali organizaciji tuje države;
3. če je oseba pogosti storilec kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in prekrškov zoper javni red;
4. če oseba kljub pozivu pristojnega organa odkloni izpolnitev z ustavo in zakonom predpisane dolžnosti državljana Republike Slovenije.
Šteje se, da ima oseba državljanstvo tuje države, če ima potno listino državljana tuje države ali če izvršuje vojaško dolžnost po predpisih te države ali če je zaposlena v državnem organu ali v oboroženih silah tuje države.
Odločba o odvzemu državljanstva Republike Slovenije se lahko izjemoma izda brez udeležbe stranke v postopku.
Osebi, ki ji je odvzeto državljanstvo Republike Slovenije, to preneha z dnem vročitve odločbe; če odločbe ni mogoče vročiti, ji državljanstvo Republike Slovenije preneha z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

O pridobitvi državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, o prenehanju državljanstva ter o izdaji zagotovila iz 11. in 19. člena tega zakona odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Prošnja za pridobitev državljanstva z naturalizacijo se vloži pri upravni enoti, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče. Prošnja za odpust iz državljanstva in izjava o odreku državljanstvu se vloži pri organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev; če to zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče, se vloži pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.
Prošnja za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 13. členu tega zakona se vloži pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Če prosilec živi v tujini, se vloži pri organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.

Merila za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije po 10., 12. in 13. členu tega zakona ter za zavrnitev vloge za odpust iz državljanstva Republike Slovenije po četrtem odstavku 18. člena tega zakona določa Vlada Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije določa tudi merila za ugotavljanje pogoja iz 3., 4. in 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Državljanstvo na prvi stopnji ugotavlja upravna enota, na območju katere ima oseba stalno prebivališče. Ta je dolžna na zahtevo posameznika o njegovem državljanstvu izdati ugotovitveno odločbo. Ugotovitveno odločbo je dolžan izdati tudi na zahtevo organa, ki vodi postopek v zvezi z uveljavljanjem pravice posameznika.

O pridobitvi ali izgubi državljanstva je potrebno obvestiti organ, pristojen za vodenje rojstne matične knjige, registra stalnega prebivalstva, in druge organe, ki so po zakonu v uradni evidenci dolžni voditi tudi podatek o državljanstvu posameznikov.

Zaradi razvida državljanstva kot sestavnega dela osebnega stanja posameznika se državljanstvo Republike Slovenije evidentira v rojstni matični knjigi v skladu z določbami zakona o matičnih knjigah.
Če državljan Republike Slovenije ni rojen v Sloveniji, je njegovo državljanstvo treba vpisati istočasno z naknadnim vpisom njegovega rojstva v skladu z zakonom o matičnih knjigah.

Zaradi celovitega razvida državljanstva Republike Slovenije in zaradi spremljanja stanja na tem področju vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, centralno evidenco o državljanstvu.

Centralna evidenca o državljanstvu vsebuje naslednje podatke:
1. priimek in ime;
2. datum in kraj rojstva;
3. enotno matično številko občana (EMŠO);
4. stalno ali začasno prebivališče;
5. podatke o vpisu v rojstno matično knjigo (če je oseba vpisana v državljansko knjigo, ki je bila vzpostavljena po prej veljavnih predpisih, je potrebno vnesti podatke o vpisu v to evidenco).
Za državljane Republike Slovenije, ki so to državljanstvo pridobili z odločbo organa, pristojnega za odločanje o naturalizaciji, ali po mednarodni pogodbi, vsebuje evidenca poleg podatkov iz prejšnjega odstavka, še naslednje podatke:
1. poklic in šolsko izobrazbo;
2. prebivališče ob naturalizaciji (če je ta podatek istoveten s prebivališčem iz 4. točke prejšnjega odstavka, tega podatka ni treba navajati);
3. državljanstvo do naturalizacije, če to ni znano, pa narodnost;
4. številko in datum odločbe ter organ, ki je odločbo izdal;
5. pravno podlago oziroma način pridobitve državljanstva;
6. datum pridobitve državljanstva Republike Slovenije.
Podatek o narodnosti iz 3. točke prejšnjega odstavka se evidentira samo s privolitvijo osebe, na katero se ta podatek nanaša.
Za osebe, ki jim je prenehalo državljanstvo Republike Slovenije, vsebuje evidenca poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še naslednje podatke:
1. poklic in šolsko izobrazbo;
2. prebivališče pred odhodom v tujino;
3. prebivališče ob odpustu iz državljanstva;
4. številko in datum odločbe in organ, ki je izdal odločbo o prenehanju državljanstva;
5. datum prenehanja državljanstva Republike Slovenije;
6. tuje državljanstvo;
7. datum izselitve;
8. razlog za zahtevo za prenehanje državljanstva Republike Slovenije.
Za državljane Republike Slovenije, ki imajo tudi tuje državljanstvo, vsebuje evidenca poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena tudi podatek o tujem državljanstvu in čas njegove pridobitve.
Osebni podatki se hranijo v centralni evidenci o državljanstvu še 50 let po smrti ali prenehanju državljanstva osebe, na katero se podatki nanašajo.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo.

Podatki za evidence o državljanstvu se zbirajo neposredno od posameznikov, na katere se nanašajo.
Ne glede na prejšnji odstavek se podatki, kadar je to mogoče, zbirajo:
1. iz rojstne matične knjige,
2. iz državljanske knjige,
3. iz javnih listin,
4. od drugih oseb v skladu z zakonom.

Osebne podatke iz evidenc o državljanstvu lahko uporabljajo delavci policije za izvrševanje z zakonom določenih nalog.
Organi, ki vodijo evidence o državljanstvu, posredujejo drugim uporabnikom podatke iz teh evidenc, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
Uporabniki podatkov iz prejšnjega odstavka ne smejo posredovati osebnih podatkov drugim uporabnikom in jih smejo uporabljati samo za namene, za katere so jih dobili.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko ob pogoju vzajemnosti posreduje podatke o posamezniku, vsebovane v evidencah o državljanstvu, drugim državam, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če gre za posredovanje organom tuje države, ki so pristojni za zadeve državljanstva;
2. če se prejemnik podatkov zaveže, da bo dobljene podatke uporabljal samo za namene v zvezi z urejanjem državljanstva, v nasprotnem primeru pa le, če je to nujno za izvedbo kazenskega postopka ali če posredovanje podatkov nedvomno koristi posamezniku, na katerega se podatki nanašajo;
3. če je v državi, v kateri je sedež organa, ki se mu podatki posredujejo, zagotovljeno varstvo osebnih podatkov tudi za tujce.
Dejstvo iz 3. točke prejšnjega odstavka ugotavlja ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

Državljanstvo Republike Slovenije se dokazuje s potrdilom ali drugo javno listino o državljanstvu, ki jo izda organ, pristojen za vodenje uradne evidence, v kateri je vpisano državljanstvo osebe, ali upravna enota, na območju katere ima oseba stalno prebivališče.

Če je bil postopek za ugotovitev državljanstva ali za pridobitev ali prenehanje državljanstva Republike Slovenije uveden na zahtevo stranke in postopka ni mogoče končati brez njenega sodelovanja, se njen molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v danem roku ne opravi nobenega dejanja, potrebnega za nadaljevanje ali dokončanje postopka oziroma če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresirana za nadaljevanje postopka.
Postopka iz razlogov po prejšnjem odstavku ni mogoče ustaviti, dokler ne potečejo trije meseci od opozorila.

– zakonom o dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-A (Uradni list RS, št. 30/91-I z dne 14. 12. 1991),
– zakonom o spremembi in dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-B (Uradni list RS, št. 38/92 z dne 1. 8. 1992),
– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-69/92-30 o razveljavitvi 41. in 13.a člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 z dne 24. 12. 1992),
– zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-C (Uradni list RS, št. 13/94 z dne 10. 3. 1994),
– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-89/99 o razveljavitvi tretjega odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za javni red, določen v 8. točki 10. člena tega zakona (Uradni list RS, št. 59/99 z dne 23. 7. 1999),
– zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-Č (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002):

Za državljana Republike Slovenije velja po tem zakonu, kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije.

Za državljana Republike Slovenije velja oseba, ki je imela na dan 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali od tega dne dalje v Sloveniji neprekinjeno dejansko živi, če bi pridobila državljanstvo Republike Slovenije
po 37. členu zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48 in 105/48), pa je do 21. 12. 1950 pridobila državljanstvo druge republike nekdanje SFRJ, čeprav ni podala izjave po drugem odstavku obvezne razlage prvega odstavka 37. člena zakona o državljanstvu FLRJ z dne 1. 7. 1946 (Uradni list FLRJ, št. 90/46).
Oseba, ki uveljavlja priznanje državljanstva Republike Slovenije po prejšnjem odstavku, mora predložiti dokaze o tem, na kakšni pravni podlagi je bil opravljen vpis v državljansko knjigo v drugi republiki nekdanje SFRJ.
Izjava stranke se upošteva kot dokaz samo izjemoma, če stranka nesporno izkaže, da ni mogla pridobiti dokaza iz prejšnjega odstavka.

Državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz prejšnjega odstavka se vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrne, če je oseba po 26. 6. 1991 storila kaznivo dejanje iz petnajstega ali šestnajstega poglavja kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 38/90), uperjeno zoper Republiko Slovenijo oziroma druge vrednote, ki jih v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije varuje kazenska zakonodaja Republike Slovenije, ne glede na to, kje je bilo to dejanje storjeno. Če je za to kaznivo dejanje sprožen kazenski postopek, se postopek za pridobitev državljanstva prekine, dokler kazenski postopek ni pravnomočno končan.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega odstavka tega člena se vloga lahko zavrne tudi osebi, za katero so podani razlogi iz 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. (Opomba: glej odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-89/99, Uradni list RS, št. 59/99)
Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti pridobi državljanstvo Republike Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega zakona.

Za državljana Republike Slovenije se do dopolnjenega 23. leta lahko z izjavo opredeli tudi v Republiki Sloveniji rojena oseba, starejša od 18 let, če je eden od njenih staršev bil ob njenem rojstvu državljan Republike Slovenije, vendar so se starši kasneje sporazumeli za državljanstvo druge republike nekdanje SFRJ.

O pridobitvi državljanstva Republike Slovenije po 40. členu tega zakona odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Državljanstvo oseb, ki so bile po dosedanjih predpisih državljani Republike Slovenije, pa doslej niso bile vpisane v evidenco državljanov Republike Slovenije, se vpiše naknadno v rojstno matično knjigo na podlagi ugotovitvene odločbe, ki jo po uradni dolžnosti izda pristojna upravna enota. Če rojstvo ni vpisano, je potrebno podatek o državljanstvu vpisati istočasno z vpisom rojstva v skladu z zakonom o matičnih knjigah.

Potrdila o državljanstvu Republike Slovenije na podlagi evidenc, ki so se vodile po prej veljavnih predpisih, izdaja organ, pristojen za notranje zadeve, ki te evidence vodi, ali upravna enota, na območju katere ima oseba stalno prebivališče.

Do vzpostavitve evidence iz 32. člena tega zakona ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi ločene evidence: o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, z vstopom v državljanstvo, s sprejemom državljanov drugih republik v državljanstvo Republike Slovenije, o odpustu, odreku in odvzemu državljanstva, o izgubi državljanstva Republike Slovenije z odsotnostjo, evidenco optantov za italijansko državljanstvo in delni razvid oseb z dvojnim državljanstvom.
Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke iz 33. člena tega zakona, ki se zbirajo in uporabljajo na način, določen v 34., 35. in 36. členu tega zakona.

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o načinu vodenja centralne evidence o državljanstvu.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o državljanstvu Socialistične Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 23/76).

Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije lahko v roku enega leta od dneva uveljavitve tega zakona zaprosi polnoletna oseba, ki je imela na dan 23. 12. 1990 na območju Republike Slovenije prijavljeno stalno prebivališče in od tega dne dalje v Republiki Sloveniji tudi neprekinjeno živi, če izpolnjuje pogoje iz 5., 6., 8. in 10. točke prvega odstavka 10. člena zakona.
Pri odločanju na podlagi prejšnjega odstavka lahko pristojni organ glede izpolnjevanja pogoja 6. točke prvega odstavka 10. člena zakona in izpolnjevanja pogoja 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona upošteva dolžino prebivanja osebe v državi, njene osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki jo vežejo na Republiko Slovenijo ter posledice, ki bi jih za osebo povzročila zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.
Vlogo poda prosilec pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.
Prosilec je v postopku po tem členu oproščen plačila vseh stroškov postopka.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.