Na podlagi tretjega odstavka 10. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa preventivna cepljenja in diagnostične ter druge preiskave, ki jih morajo v letu 2003, zaradi zagotavljanja ugodnih epizootioloških razmer in izpolnjevanja pogojev za promet, zagotoviti imetniki živali oziroma nosilci dejavnosti ter naloge veterinarskih organizacij, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesijske pogodbe (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije), in Nacionalnega veterinarskega inštituta (v nadaljnjem besedilu: NVI).

Za potrebe tega pravilnika imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:
1. Reja živali je skupina živali, ki živijo v zaključeni enoti in so pod veterinarskim nadzorom. Z rejo se ukvarja rejec, ki je lahko fizična ali pravna oseba.
2. Vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec posluje v skladu s selekcijskim in rejskim programom za tisto vrsto in pasmo plemenskih živali, za katero ima pooblastilo ministra, pristojnega za živinorejo.
3. Osemenjevalno središče je odobrena organizacija, ki redi plemenjake za pridobivanje in promet z njihovim semenom in izpolnjuje predpisane veterinarske pogoje.
4. Živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki se naravno razmnožujejo.
5. Plemenske živali so živali moškega in ženskega spola, ki so namenjene za razmnoževanje. Imeti morajo znano poreklo in lastnika, oceno plemenske vrednosti in morajo biti predpisano označene.
6. Osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za preprečevanje in zatiranje živalskih spolnih in drugih kužnih bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča kontrolirano in kvalitetno spremembo plemenskega sestava živalske populacije.
7. Valilna jajca so oplojena jajca iz matičnih jat vseh vrst pernatih živali.
8. Matična jata perutnine je jata perutnine, ki nese valilna jajca za nadaljnji razplod.
9. Bolezni proste reje so tiste reje živali, ki so proste določene oziroma določenih kužnih bolezni, ki se zatirajo po veljavnih veterinarskih predpisih.
10. Organizirana reja je reja, kjer rejec združuje svoje interese preko priznanih rejskih organizacij.
11. Kobilarna je organizirana reja plemenskih kobil (več kot 10) in žrebcev, namenjenih za razplod.
12. Pripustna postaja je lokacija, kjer se uporabljajo plemenske živali (plemenjaki) za razplod.
13. Skupni hlevski mlečni vzorec je povprečni vzorec mleka ene molže vseh molznic v hlevu.

Veterinarska organizacija mora uradnemu veterinarju z inšpekcijskimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) mesečno predložiti predpisane obrazce ter mu o opravljenem delu mesečno poročati. Iz poročila morajo biti razvidni naslednji podatki:
– opravljena cepljenja v skladu s tem pravilnikom: vrsta in kategorija živali, bolezen, število cepljenj,
– odvzem krvnih vzorcev;
– prve živali – vrsta in kategorija živali, bolezen, število vzorcev;
– naslednje živali – vrsta in kategorija živali, bolezen, število vzorcev;
– tuberkulinizacija: vrsta in kategorija živali, število živali;
– opombe;
– poročilo pripravil;
– odgovorna oseba.
Vzorec obrazca iz prejšnjega odstavka je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika.
Inšpektor na podlagi dokumentacije iz prvega odstavka tega člena ugotovi, ali je bil posamezen ukrep iz tega pravilnika opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz tega pravilnika.

Inšpektor mora voditi evidenco o vsaki čredi govedi s podeljenim statusom, v kateri so:
– kopije odločb o podelitvi ali odvzemu statusa črede proste tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze;
– rezultati opravljenih predpisanih preiskav;
– drugi podatki v zvezi s statusi črede.

Preventivna cepljenja je treba opraviti v skladu z navodili proizvajalca registriranega cepiva.

Veterinarska organizacija mora voditi evidenco, v katero vpiše osebno ime ter naslov oziroma firmo in sedež imetnika živali, KMG-MID, oznako (številko) živali, datum cepljenja oziroma preiskave, ime cepiva, ime proizvajalca cepiva, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate diagnostične preiskave; vse te podatke mora vpisati v dnevnik, ki se hrani na posestvu.
Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz tega pravilnika, predpisana identifikacija in registracija in živali niso označene na predpisan način, jih je treba označiti.
Veterinarska organizacija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati inšpektorja o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.
Veterinarska organizacija mora krvne vzorce jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali.
VURS zagotovi računalniški program za hitro poročanje o pojavu določenih kužnih bolezni, omogoči veterinarskim organizacijam dostop in priklop na program ter razvoj aplikacije.
Veterinarska organizacija in NVI morata podatke, pridobljene pri izvajanju tega pravilnika, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost.

Rezultate preiskav iz tega pravilnika mora NVI poslati imetniku živali oziroma nosilcu dejavnosti, inšpektorju in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela. Veterinarska organizacija mora o prejemu pozitivnega rezultata preiskave obvestiti inšpektorja.

Tuberkulinizirati je treba vse živali, starejše od 6 tednov. Za živali, namenjene izključno pitanju, je zgornja meja starosti, do katere je treba živali tuberkulinizirati, 15 mesecev. Če so bile živali uvožene in že tuberkulinizirane v letu 2003 v skladu s predpisom, ki ureja karanteno za uvožene živali, ponovna tuberkulinizacija ni potrebna.
Tuberkulinizacijo opravi veterinarska organizacija z bovinim tuberkulinom, ki izpolnjuje pogoje iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, najkasneje do 10. novembra 2003.
Ob tuberkulinizaciji se vzamejo tudi vzorci za preiskave iz 9. in 10. člena tega pravilnika.

Na brucelozo je treba serološko preiskati vse živali, starejše od 12 mesecev, razen moških živali v prosti reji, ki so namenjene izključno pitanju. Za te živali mora inšpektor izdati odločbo, na podlagi katere gredo lahko te živali le neposredno v zakol in se nikakor ne smejo uporabljati kot plemenske živali.
Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI.

Na enzootsko govejo levkozo je treba serološko preiskati vse živali, starejše od 24 mesecev. Med preiskavo črede v letu 2002 in to preiskavo ne sme miniti manj kot štiri mesece in ne več kot 12 mesecev.
Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI.

Živali, starejše od 24 mesecev, ki se koljejo v registriranih klavnicah in ob zakolu niso pregledane z enim od odobrenih testov na bovino spongiformno encefalopatijo, ne smejo v promet za prehrano ljudi.
Vzorce odvzame uradni veterinar VURS, preiskave opravi NVI in o tem enkrat mesečno obvesti VURS.

Enkrat letno je treba vse bike tuberkulinizirati in preiskati:
a) serološko na:
– brucelozo,
– IBR/IPV in
– enzootsko govejo levkozo;
b) na virusni antigen:
– govejo virusno diarejo – mukozno bolezen (GVD-MB);
c) mikrobiološko na:
– genitalno kampilobakteriozo in
– trihomoniazo.
Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom iz priloge 2 opravi in odvzame vzorce veterinarska ambulanta v osemenjevalnem središču, v naravnem pripustu pa veterinarska organizacija. Preiskave opravi NVI.

Tuberkulinizirati je treba vse mlečne živali iz registriranih rej, ki oddajajo mleko v javno potrošnjo, in vse plemenske ovne in kozle.
Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom opravi veterinarska organizacija.

Na Brucello melitensis je treba enkrat letno serološko preiskati vse mlečne živali iz registriranih rej, ki oddajajo mleko v javno potrošnjo, in vse plemenske ovne in kozle.
Na Brucello ovis je treba enkrat letno serološko preiskati vse plemenske ovne, namenjene za naravni pripust oziroma za osemenjevanje.
Vzorce iz tega člena odvzame veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI.

Vse plemenske merjasce v osemenjevalnih in vzrejnih središčih ter v naravnem pripustu na pripustnih postajah je treba enkrat letno tuberkulinizirati z bovinim in aviarnim tuberkulinom.
Tuberkulinizacijo opravi veterinarska organizacija.

Na bolezen Aujeszkega in brucelozo je treba preiskati s serološkim pregledom krvi vse plemenske merjasce v Sloveniji enkrat letno.
Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI.

Promet s plemenskimi svinjami in plemenskimi merjasci, rojenimi pred 1. januarjem 2001, je po 30. juniju 2003 dovoljen samo še za zakol.

Valilna jajca smejo izvirati samo iz matičnih jat kokoši, matičnih jat fazanov, japonskih prepelic in matičnih jat nojev, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in ki so proste psitakoze in Salmonelle enteritidis.
Matične jate perutnine iz prejšnjega odstavka morajo biti imune proti:
– epidemičnem tremorju perutnine;
– Marekovi bolezni;
– infekcioznemu bronhitisu in
– bolezni Gumboro.
Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije.
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarske organizacije. V rejah do 250 živali je treba pregledati vse živali, v večjih rejah pa 20% živali.
Pregled na Salmonello enteritidis in psitakozo opravi NVI.
Kontrolo imunosti opravi NVI.

Enkrat letno je treba pregledati plemenske kobile na:
– kužno malokrvnost;
– konjski arteritis in
– infekciozni metritis kopitarjev, in sicer le kobile, ki so bile v pretekli sezoni pripuščene in se niso obrejile.
Vzorce odvzame veterinarska organizacija do 31. marca 2003, preiskave opravi NVI.

Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske žrebce na:
– infekciozni metritis kopitarjev – dvakrat v razmiku 7 dni;
– kužno malokrvnost in
– konjski arteritis.
Vzorce za preiskavo na infekciozni metritis kopitarjev odvzame NVI, druge vzorce pa veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI.

Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske žrebce na:
– kužno malokrvnost;
– infekciozni metritis kopitarjev
– konjski arteritis in
– leptospirozo.
Vzorce za preiskavo na infekciozni metritis kopitarjev odvzame NVI, druge vzorce pa veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

                                                        Priloga 2

      STANDARDI ZA UPORABO BOVINIH IN AVIARNIH TUBERKULINOV

Tuberkulinski test za potrebe te odredbe je treba izvajati s
tuberkulini PPD in HCSM.


Bovini tuberkulin, ki se sme uporabljati za potrebe tega
pravilnika, mora biti pripravljen z enim od naslednjih sevov
Mycobacterium bovis:

- AN5;

- Vallee.


Aviarni tuberkulin je treba pripraviti z enim od naslednjih sevov
Mycobacterium avium:

- D4ER;

- TB56.


PH tuberkulinov mora biti med 6,5 in 7,5.


Dovoljene so naslednje koncentracije fenola in glicerola:

- fenol: 0,5% m/v;

- glicerol: 10% v/v.


Pod pogojem, da so tuberkulini shranjeni v temi in pri
temperaturi od 2 do 8 °C, jih je mogoče uporabljati do konca
naslednjih obdobij po zadnjem zadovoljivem testu jakosti:

- tekoči PPD tuberkulini: dve leti;

- liofilizirani PPD tuberkulini: osem let;

- razredčeni HCSM tuberkulini: dve leti.


Uradne preiskave tuberkulina se morajo izvajati v skladu z
metodami in tehnikami, ki jih določi VURS in jih izda v posebni
publikaciji, ki je dosegljiva javnosti na VURS, opraviti pa jih
mora pooblaščen zavod v državi dobaviteljici.


Koncentracija apliciranega bovinega tuberkulina ne sme biti
manjša od 2000 CTU.


Koncentracija apliciranega aviamega tuberkulina W15 ne sme biti
manjša od 2000 IU.


Količina apliciranega tuberkulina ne sme biti večja od 0,2 ml.