Na podlagi 1. točke 45. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa ukrepe, ki jih morajo v letu 2003 izvesti veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesijske pogodbe (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije), Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI) ter lovske družine in gojitvena lovišča zaradi zagotavljanja sistematičnega spremljanja kužnih boleznih (diagnostične terenske in laboratorijske ter patoanatomske preiskave) in cepljenja živali.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Reja živali je skupina živali, ki živijo v zaključeni enoti in so pod veterinarskim nadzorom. Z rejo se ukvarja rejec, ki je lahko fizična ali pravna oseba.
2. Vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec posluje v skladu s selekcijskim in rejskim programom za tisto vrsto in pasmo plemenskih živali, za katero ima pooblastilo ministra, pristojnega za živinorejo.
3. Osemenjevalno središče je odobrena organizacija, ki redi plemenjake za pridobivanje in promet z njihovim semenom in izpolnjuje predpisane veterinarske pogoje.
4. Živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki se naravno razmnožujejo.
5. Plemenske živali so živali moškega in ženskega spola, ki so namenjene za razmnoževanje. Imeti morajo znano poreklo in lastnika, oceno plemenske vrednosti in morajo biti predpisano označene.
6. Osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za preprečevanje in zatiranje živalskih spolnih in drugih kužnih bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča kontrolirano in kvalitetno spremembo plemenskega sestava živalske populacije.
7. Valilna jajca so oplojena jajca iz matičnih jat vseh vrst pernatih živali.
8. Matična jata perutnine je jata perutnine, ki nese valilna jajca za nadaljnji razplod.
9. Plemenska jata rib je jata odbranih samcev in samic, namenjenih za razplod.
10. Bolezni proste reje so tiste reje živali, ki so prosto določene oziroma določenih kužnih bolezni, ki se zatirajo po veljavnih veterinarskih predpisih.
11. Organizirana reja je reja, kjer rejec združuje svoje interese preko priznanih rejskih organizacij.
12. Kobilarna je organizirana reja plemenskih kobil (več kot 10) in žrebcev, namenjenih za razplod.
13. Lokacija vzrejališča plemenskih rib ali čebeljih matic je mesto, kjer se vzreja in daje v promet plemenski ribji material ali čebelje matice.
14. Pripustna postaja je lokacija, kjer se uporabljajo plemenske živali (plemenjaki) za razplod.
15. Nadaljnje nasajanje je naselitev rib v izpraznjen in razkužen ribnik.
16. Skupni hlevski mlečni vzorec je povprečni vzorec mleka ene molže vseh molznic v hlevu.

Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo določi veterinarski organizaciji rok za izvedbo posameznih del iz tega pravilnika.
Veterinarska organizacija mora inšpektorju mesečno predložiti predpisane obrazce ter o opravljenem delu mesečno poročati. Iz poročila morajo biti razvidne naslednje vsebine:
– številka in datum odločbe območnega urada za inšpekcijski nadzor;
– opravljena cepljenja v skladu s tem pravilnikom: vrsta in kategorija živali, bolezen, število cepljenj, cena po ceniku Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), skupni znesek;
– odvzem krvnih vzorcev;
– prve živali – vrsta in kategorija živali, bolezen;
– število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– naslednje živali – vrsta in kategorija živali, bolezen, število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– število označenih psov (mikročipi, značka), cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– opombe;
– poročilo pripravil;
– odgovorna oseba.
Vzorec obrazca iz prejšnjega odstavka je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika.
Veterinarska organizacija mora inšpektorju predložiti obračun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov, iz katerega je razvidno, da so bile pristojbine odvedene v predpisanem roku.
Inšpektor na podlagi dokumentacije iz drugega in četrtega odstavka tega člena ugotovi, ali je bil posamezen ukrep iz tega pravilnika opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz tega pravilnika ter s podpisom računa potrdi, da je bilo delo opravljeno v skladu s predpisi.

Preventivna cepljenja je treba opraviti v skladu z navodili proizvajalca registriranega cepiva.

Veterinarska organizacija mora voditi evidenco, v katero vpiše osebno ime ter naslov oziroma firmo in sedež imetnika živali, KMG-MID, oznako (številko) živali, datum cepljenja oziroma preiskave, ime cepiva, ime proizvajalca cepiva, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate diagnostične preiskave; vse te podatke mora vpisati v dnevnik, ki se hrani na posestvu.
Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz tega pravilnika, predpisana identifikacija in registracija in živali niso označene na predpisan način, jih je treba označiti.
Veterinarska organizacija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati inšpektorja o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.
Veterinarska organizacija mora krvne vzorce jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali.
Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost hormonov in reziduov mora veterinarska organizacija odvzeti po posebnem programu VURS. Postopek odvzema vzorcev vodi inšpektor.
VURS zagotovi računalniški program za hitro poročanje o pojavu določenih kužnih bolezni, omogoči veterinarskim organizacijam dostop in priklop na programe ter razvoj aplikacije.

Veterinarska organizacija in NVI morata podatke, pridobljene pri izvajanju tega pravilnika, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost.

Rezultate preiskav iz tega pravilnika mora NVI poslati inšpektorju, ki je izdal odločbo o roku za izvedbo posameznih del, in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela. Veterinarska organizacija mora o prejemu pozitivnega rezultata preiskave obvestiti inšpektorja.

Inšpektor o opravljenih delih po tem pravilniku mesečno obvešča glavni urad VURS.

Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2003.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
Ob cepljenju se odvzamejo tudi vzorci za preiskave iz 13. člena tega pravilnika.

Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2003.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

Proti steklini je treba cepiti govedo, ki se žene na pašo izven naselij in je vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

Na bovino spongiformno encefalopatijo je treba z enim od odobrenih laboratorijskih testov preiskati možgane vseh govedi, ki so kazala klinične znake obolenj centralnega živčnega sistema.
Na način iz prejšnjega odstavka je treba preiskati tudi vse živali, zaklane v sili, bolne živali, ki so bile poslane na klanje z veterinarsko napotnico, in vse poginule živali, ki so starejše od 24 mesecev.

Na infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (v nadaljevanju: IBR/IPV) in govejo virusno diarejo – mukozno bolezen (v nadaljnjem besedilu: GVD-MB) je treba serološko preiskati vsa goveda v tistih rejah bikovskih mater, ki so bile v letu 2002 proste obeh bolezni ali proste IBR/IPV in pozitivne na GVD-MB.
Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI.

Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2003.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2003.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

Proti steklini je treba cepiti drobnico, ki se žene izven naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva. Cepljenje je treba opraviti najmanj 3 tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

Na transmisivne spongiformne encefalopatije je treba z enim od odobrenih laboratorijskih testov preiskati vse ovce in koze, starejše od 18 mesecev, ki so kazale klinične znake kroničnega hiranja.
Na način iz prejšnjega odstavka je treba preiskati tudi vse živali, zaklane v sili, bolne živali, ki so bile poslane na klanje z veterinarsko napotnico (razen živali, ki so bile poslane v klanje z napotnico na podlagi odločbe, kot izvajanje ukrepov pri pojavu kužnih bolezni) in vse poginule živali, ki so starejše od 18 mesecev.
V klavnicah je pri rednem klanju treba pregledati 1900 živali, starejših od 18 mesecev. Pri izbiri vzorca na klavnici se je treba, kolikor je to mogoče, izogibati večkratnemu jemanju vzorcev iz iste črede. Vzorci morajo biti odvzeti naključno, tako da se zagotovi enakomerna razporeditev vzorcev glede na izvor, vrsto, starost, pasmo, tip in katero koli drugo značilnost.
Vzorce odvzame uradni veterinar VURS ali NVI.
Preiskave opravi NVI in o tem enkrat mesečno obvesti VURS.

Na velikih prašičerejskih obratih je treba enkrat mesečno serološko preiskati 10 krvnih vzorcev pitancev na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi. Vzorce vzame uradni veterinar na klavnici ob rednem zakolu pitancev.
V prašičerejskih obratih, ki redijo več kot 10 pitancev, je treba na vsakih 50 pitancev odvzeti enkrat letno 1 krvni vzorec za serološko preiskavo na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi. Vzorce vzame uradni veterinar na klavnici ob rednem zakolu pitancev.
V prašičerejskih obratih na obmejnem področju z Republiko Hrvaško, ki redijo več kot 10 pitancev, je treba od pitancev odvzeti dvakrat letno, v presledku 6 mesecev, po 1 krvni vzorec za serološko preiskavo na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi. Vzorce vzame uradni veterinar na klavnici ob rednem zakolu pitancev.
V prašičerejskih obratih, ki redijo več kot 10 pitancev in krmijo živali s pomijami, je treba odvzeti vzorce vsem prašičem dvakrat letno, v presledku 6 mesecev. Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI.

Na bolezen Aujeszkega in brucelozo je treba preiskati s serološkim pregledom kri vseh plemenskih svinj v registriranih vzrejnih središčih, razen na farmah: Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična.

Kri plemenskih merjascev je treba preiskati na virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih (v nadaljnjem besedilu: TGE) ter prašičji respiratorni in reprodukcijski sindrom (v nadaljnjem besedilu: PRRS). Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave opravi NVI.
Za preiskave na TGE in PRRS je treba vsako četrtletje odvzeti kri po 25 izločenim plemenskim svinjam s farm Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična. Kri teh živali je treba preiskati tudi na bolezen Aujeszkega in brucelozo.
Vzorce odvzame uradni veterinar VURS na klavnici, preiskave opravi NVI.

Pri divjih prašičih je treba skladno s programom, ki ga pripravi VURS, odvzeti vzorce krvi odstreljenih prašičev in jih serološko preiskati na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi.
Vzorce odvzamejo lovske družine in gojitvena lovišča skladno s programom VURS, preiskave opravi NVI.

Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov, noje in pegatke, in sicer v:
– perutninskih obratih pravnih oseb;
– obratih rejcev, ki imajo nad 350 živali;
– naseljih, kjer so perutninski obrati pravnih oseb ali večje reje (nad 350 živali);
– fazanerijah;
– vseh rejah nojev.
Cepljenje se opravi z atenuiranimi in v Republiki Sloveniji registriranimi cepivi po peroralni ali nazalni metodi.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

Kontrolo imunosti na atipično kokošjo kugo opravi NVI po naslednjem programu:
– matične jate perutnine: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva vsakih 6 tednov;
– nesnice konzumnih jajc: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva v času vzreje;
– pitovna perutnina: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) v vsakem objektu reje z več kot 500 živali, najmanj enkrat letno.
Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije.

Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2003.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

Proti steklini je treba cepiti kopitarje, ki se ženejo izven naselij na pašo in so vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

Psi morajo biti cepljeni enkrat letno proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot dvanajst mesecev. Splošno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno najpozneje do 15. maja 2003.
Psi, rojeni od 1. januarja 2003 dalje, morajo biti označeni z mikročipi v skladu s predpisom, ki ureja označevanje živali, veterinarsko spričevalo in veterinarsko napotnico.
Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zajedavce.
Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

Na hudo gnilobo čebelje zalege in povzročitelja nosemoze, varooze, pohlevne gnilobe čebelje zalege in pršičavosti je treba enkrat letno pregledati in preiskati vse čebelje družine vzrejevalcev matic na lokaciji vzrejališča in čebelje družine plemenilnih postaj.
Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

Na vrtoglavost postrvi je treba enkrat letno pregledati postrvi v ribogojnicah. Vzorce mladic je treba poslati v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 2003.
Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekciozno hematopoetsko nekrozo je treba preiskati ovarialno in semensko tekočino v plemenskih jatah postrvi in lipanov.
Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis je treba do 1. junija 2003 preiskati krape, namenjene za nadaljnje nasajanje.
Mladice krapov je treba preiskati do konca leta 2003.
Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.