Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pobudi Milana Perkovića iz Poleče, Republika Hrvaška, ki ga zastopa Tanja Marušič, odvetnica v Novi Gorici, na seji dne 12. decembra 2002

Določbe o prekinitvi pravdnega postopka oziroma o odlogu izvršbe po uradni dolžnosti v 15.č in 15.d členu zakona o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo (Uradni list RS, št. 10/93, 38/94 in 40/97) se, kolikor se nanašajo na odškodninske zahtevke posameznikov zaradi škode, nastale pri služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi nekdanje SFRJ na ozemlju Republike Slovenije, razveljavijo.

1. Pobudnik izpodbija 15.č in 15.d člen zakona o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo (v nadaljevanju ZSSuk). Navaja, da se je med služenjem vojaškega roka v Tolminu leta 1984 ponesrečil in poškodoval. V odškodninski pravdi, začeti 1987, je s pravnomočno vmesno sodbo odločeno, da je tožena stranka soodgovorna v 75%. Leta 1999 pa je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo, sklicujoč se na določbe členov ZSSuk, ki jih zdaj zato izpodbija.
2. Pobudnik meni, da izpodbijani določbi nista v skladu z 22. členom (enako varstvo pravic) in s 23. členom ustave (pravica do sodnega varstva), kar utemeljuje s tem, da mu sodišče, sodeč po razmerah na območju nekdanje SFRJ, nikakor ne bo nudilo sodnega varstva njegovih pravic v razumnem roku oziroma brez nepotrebnega odlašanja. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanih določb.
3. Državni zbor kot nasprotni udeleženec odgovarja, da izpodbijani določbi prizadetim ne odvzemata pravnega varstva, temveč ga le odlagata. Na določbo o sojenju v razumnem roku pa da se ni mogoče sklicevati, kadar je odložitev določena z zakonom.
4. Vlada med drugim meni, da izpodbijani določbi le zadržujeta tiste sodne postopke, katerih dokončanje bi lahko pomenilo prejudic v primeru bodočega bilateralnega in multilateralnega sporazuma z državami, nastalimi iz nekdanje SFRJ.
5. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 8. 3. 2001 pobudo sprejelo, kolikor se nanaša na tožbene zahtevke, ki so posredno ali neposredno povezani s pravnimi razmerji do subjektov nekdanje federacije (15.č in 15.d člen ZSSuk), v preostalem delu pa zavrglo. Napovedalo je, da bo presodilo, ali gre v sprejetem delu za poseg v pravico iz 22. oziroma 23. člena ustave in ali je tedaj tak poseg v skladu z načelom sorazmernosti.

6. Formulacija v 15.d členu “… tožbeni zahtevek pa je posredno ali neposredno povezan s pravnimi razmerji do subjektov nekdanje federacije …” je nedorečena in že zato (potencialno) zelo široka. Zajema (lahko) pravde različnih strank na obeh straneh, a tudi različnih vsebin in pravnih temeljev. Med drugim lahko zajema tudi odškodninske zahtevke za škodo, nastalo med služenjem vojaškega roka v armadi nekdanje SFRJ, kot pokaže obravnavani primer.
7. Pomembna značilnost takega primera je po presoji ustavnega sodišča dejstvo, da je tožniku škoda nastala pri služenju vojaškega roka, ki je bilo njegova zakonita obveznost, izvrševanje te obveznosti je bilo zagotovljeno tudi s pretnjo uporabe sredstev državne prisile.
8. Ustavno sodišče se omejuje na oceno ustavnosti tega vsebinskega dela izpodbijane določbe. Zgolj tega namreč smiselno zajema pobuda, le nanj se razteza tudi pobudnikov pravni interes kot procesni pogoj za pobudo.
9. Iz 23. člena ustave izhaja, da mora biti vsakomur zagotovljeno sodno varstvo njegovih pravic v razumnem času. Z zakonom določena prekinitev postopka, ki povzroči, da sodni postopek določen čas ne teče, nedvomno pomeni poseg v to pravico, zato je treba v vsakem primeru posebej pretehtati, ali je tak poseg dopusten.
10. Za primere, na katere se omejuje ta odločba ustavnega sodišča, je mogoče glede na zakonske določbe o nastanku odškodninske obveznosti in o zastaranju odškodninskih zahtevkov sklepati, da so ob uveljavitvi izpodbijanih določb zakona o dopolnitvah zakona o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo (Uradni list RS, št. 40/97, ZSSuk-B) trajali pravdni postopki večinoma že vsaj pet let ali šest let. Vsekakor je moralo od škodnega dogodka, iz katerega izvirajo posledice, ki so temelj odškodninskega zahtevka, do časa odločanja ustavnega sodišča o tej stvari, skoraj brez izjeme miniti že dvanajst let.
11. ZSSuk je konec trajanja zakonite prekinitve postopka bolj napovedal kot predpisal v 15.c členu, ki je določil, da se postopki po uradni dolžnosti nadaljujejo po uveljavitvi zakona, ki ga bo Državni zbor izdal, ko bodo urejene terjatve in obveznosti iz nasledstva Republike Slovenije do nekdanje SFRJ (15.c člen ZSSuk). Več kot pet let po uveljavitvi izpodbijanih določb še vedno ni znano, da bi se tak zakon pripravljal, zato ni pričakovati, da bo v bližnji prihodnosti sprejet.
12. Ustavnemu sodišču ni treba presojati, ali so izpodbijane določbe v obravnavanem vsebinskem delu ob svoji uveljavitvi vzdržale presojo ustavnosti.
13. Upoštevaje vse doslej obrazloženo sta izpodbijani določbi, kolikor gre za pravdne ali izvršilne postopke zaradi škode, ki so jo posamezniki utrpeli na služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi kot vojaki nekdanje SFRJ na ozemlju Republike Slovenije, v neskladju z določbo 23. člena ustave, zato ju je ustavno sodišče v tem obsegu razveljavilo.
14. Sodeč po informacijah, ki jih je sodišču poslalo Ministrstvo za pravosodje, je primerov pravd ali izvršilnih postopkov, za kakršne gre, pred slovenskimi sodišči le nekaj, zato si vprašanja o morebitnih posledicah, ki bi jih utegnila povzročiti razveljavitev izpodbijanih določb, ni treba zastavljati. Pokazalo se je torej, da ustavnemu sodišču ni treba tehtati sorazmerja med posegom v pravico iz 23. člena ustave in morebitnim javnim interesom, ki bi ga bolj ali manj upravičeval.
15. Ta odločba postavlja postopke, prekinjene po sili zakona, v položaj, ko takšne prekinitve ni več.

16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 30. člena ter prvega in tretjega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno. Pritrdilno ločeno mnenje je dala sodnica dr. Wedam Lukić.