Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet občine Cerknica na 22. seji dne 20. 12. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del območja urejanja C12-8S Tičnica na Rakeku, ki ga je izdelal Primis d.d. Vrhnika, pod številko projekta 24/02 v avgustu 2002.

Vsebina zazidalnega načrta:
1. Besedni del:
– odlok,
– obrazložitev,
– soglasja.
2. Grafični del:
– izsek iz plana 1:5.000,
– kopija katastrskega načrta 1:2.880,
– geodetski in katastrski načrt 1:500,
– zazidalna situacija 1:500,
– urbanistični in arhitektonski pogoji 1:500,
– zasnova hortikulturne ureditve1:500,
– zasnova prometne ureditve 1:500,
– zasnova komunalne in energetske ureditve 1:500,
– načrt gradbenih parcel 1: 500.

Večji del območja obdelave se nahaja v katastrski občini Rakek, manjši del pa v katastrski občini Cerknica. Meja območja urejanja, ki poteka v nasprotni smeri urinega kazalca ima izhodišče v JV vogalu parc. št. 993/96, k.o. Rakek. Od tu teče po južnih mejah zemljišč s parcelnima številkama 993/225, 993/137, delu meje parcele št. 993/252 in celi zahodni meji parcele št. 993/251, vse k.o. Rakek. Dalje teče meja območja urejanja po delu parcelne meje med parcelama št. 227/17, k.o. Rakek in 993/252, k.o. Rakek in se zalomi proti zahodu tako, da linija povezuje celotno JZ parcelno mejo parc. št. 993/252 in 993/253, obe k.o. Rakek. Dalje meja urejanja poteka ob parceli št 493/1, k.o Cerknica, ki jo v vogalu tudi seka. Dalje ob severnih mejah cestnih parcel št. 993/148, k.o. Rakek in 993/147, k.o. Rakek. V JV vogalu parcele št. 993/97, k.o. Rakek se meja območja obrne proti jugu tako, da prečka cestno parcelo št. 993/147, k.o. Rakek in teče dalje po celotni zahodni meji parcele št. 993/225, k.o. Rakek do izhodiščne točke.

Območje, ki ga obravnava ta zazidalni načrt je stavbno zemljišče, predvideno za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti.
V skladu s prostorskimi akti Občine Cerknica je opredeljeno za pozidavo z enodružinskimi stanovanjskimi objekti – prostostoječimi ali v nizu.
V stanovanjskih objektih niso dovoljene poslovne dejavnosti, oziroma dejavnosti, ki povzročajo hrup ali občutno povečan promet.

Zazidalni načrt določa:
– načrt gradbenih parcel,
– nove objekte (arhitektonsko oblikovanje),
– območja dopustne razširitve objekta,
– traso glavne ceste,
– komunalno in energetsko opremo in priključevanje na obstoječe omrežje,
– pogoje za urejanje odprtega prostora.
Objekti so prostostoječi. Z zasnovo in lego so prilagojeni terenu in hkrati poteku ceste.
Zasnovo območja določa regulacijska meja (RM) glavne ceste z naslednjimi elementi: bankina, vozišče in pločnik. Regulacijska meja poteka po zunanjem robu cestnega sveta – ob pločniku. Največji odmik objekta od regulacijske meje je 6,40 m, najmanjši pa 5,80 m.
Cesta, ki se na JV delu območja urejanja priključuje na obstoječi cesti, se prilagaja konfiguraciji terena in parcelnim mejam. S svojim krožnim potekom določa tri nize gradbenih parcel, kot je razvidno iz grafične priloge.
Vsi objekti (22) so dostopni z glavne ceste; objekti zgornjega in spodnjega niza gradbenih parcel imajo vhode na južni strani, objekti srednjega niza pa s severne strani.
Osnovni objekt je pravokotnik velikosti 9 m x 12 m in je z daljšo stranico vzporeden s terenom.
Višinski gabarit je K+P+M. Streha je simetrična dvokapnica z naklonom 35 do 40 stopinj. Višina kolenčnega zidu je največ 80 cm. Kritina je enotna, rdeče-rjave barve. Kote kleti in pritličij so razvidne iz grafične priloge.
Razširitve objektov so dovoljene na za to predvidenih območjih:
– območje dopustne razširitve objekta ob vzdolžni fasadi je široko največ 3m in dolgo največ do 1/3 osnovnega objekta. Višinski gabarit je od K do K+P+M. Streha je podaljšana strešina osnovne strehe ali simetrična dvokapnica, pravokotna na glavno streho,
– območje dopustne razširitve objekta ob krajši fasadi je široko največ 3,5m. Višinski gabarit je od K do K+P. Streha je usklajena z ostalim objektom,
– območje dopustne izvedbe rizalita je široko največ 1,8m in dolgo največ do 1/3 osnovnega objekta. Višinski gabarit je usklajen z višino osnovnega objekta. Streha je podaljšana strešina glavne strehe ali streha s pravokotnim slemenom na glavno sleme,
– na območjih dopustnih razširitev je možna izvedba odprte terase s pergolo ali nadstreškom v leseni izvedbi,
– vse strehe eventualnih širitev naj bodo usklajene s streho osnovnega objekta.
Notranji prostori se lahko odpirajo navzven s steklenimi stenami – panoramske stene, zimski vrtovi. Polne fasade so obdelane v zaglajenem ometu.
Pri urejanju in oblikovanju odprtega prostora je potrebno upoštevati kraško značilnost območja; podporni zidovi se izvedejo po enotnem načrtu, tako da:
– čim bolj sledijo konfiguraciji terena,
– visoki so lahko maksimalno 1,20 m,
– se maksimalno ozelenijo,
– pri večjih višinah stopničasto sledijo naravnemu terenu,
– vidna površina podpornih zidov mora biti iz naravnega kamna.
Zelene površine naj se v večji meri zasajajo z avtohtono vegetacijo. Proste površine – na strmejših pobočjih, ob čistilni napravi, ekološkem otoku, pasu med obstoječim naseljem in predvideno pozidavo in okrog balinišča naj se urejajo tako, da bo naravna vegetacija ohranjena v največji meri.
Območje ob balinišču, na SZ delu območja urejanja, predstavlja del zelenih površin in je kot tako namenjeno rekreaciji. Balinišče, manjši funkcionalni objekt in urejeno otroško igrišče se ohranjajo v obstoječem obsegu oziroma gabaritih.

Cesta ima naslednje elemente:
– vozišče 5 m (2 x 2,50 m),
– enostranski dvosmerni pločnik 1,30 m,
– bankina 0,5 0m.
Potek ceste v zazidalnem načrtu je zasnovan idejno. Zaradi prometno-tehničnih rešitev so dopustne tolerance od idejne zasnove do dokončne določitve trase v projektni dokumentaciji.
Hodniki za pešce so nivojsko ločeni od vozišča z rešitvami, ki omogočajo dostop invalidom.
Površine so asfaltirane in zaključene z robniki. Na območju uvozov so robniki poglobljeni.
Bankine so odklonjene od vozišča, utrjene in urejene. Useki in brežine se ustrezno uredijo.
Eventualno križišče (priključek na zahodni strani) se izvede v skladu z zasnovo prometne ureditve in veljavnimi tehničnimi normativi. Priključki k novim objektom se izvedejo v skladu z zazidalno situacijo.
Parkirne površine se morajo urediti na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta – min 2PM na stanovanje.

Skupni pogoji za komunalno in energetsko urejanje:
Vsi obstoječi in novi objekti, ki jih obravnava ta zazidalni načrt se morajo priključiti na javna komunalna in energetska omrežja za: oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje.
Vse priključke, ki potekajo izven ureditvenega območja tega zazidalnega načrta je potrebno izvajati v skladu s pogoji upravljalcev posameznih vodov.
Primarno in sekundarno komunalno omrežje poteka praviloma v cestnem telesu ali ob njem.
Dovoljene so spremembe tras posameznih komunalnih vodov v primeru ustreznejše tehnične rešitve in v skladu z načrtovano ureditvijo sosednjih območij.
Vsi obstoječi komunalni in energetski vodi se uredijo v skladu s pogoji tega zazidalnega načrta.

V območju urejanja se zgradi ustrezno vodovodno omrežje s hidranti, ki se priključi na obstoječe.

V območju urejanja se zgradi kanalizacija v ločenem sistemu. Meteorne vode se speljejo v ponikovalnico. Sanitarne odpadne vode se zbirajo v vodotesni kanalizaciji in se po predvideni trasi zbirne ceste vodijo v predvideno čistilno napravo.
Čistilna naprava je po zazidalnem načrtu locirana na JZ območju urejanja (parc. št. 993/225, k.o. Rakek), dopušča pa se možnost spremembe lokacije, če se bodo na predvideno čistilno napravo priključile tudi že obstoječe stanovanjske enote s Stare ceste na Rakeku. V tem primeru se bo alternativno lokacijo izbralo vzporedno s pripravo projektne dokumentacije za predviden kanalizacijski sistem.

Na obravnavanem območju ni obstoječih elektroenergetskih vodov oziroma naprav.
Predvideni objekti se bodo na elektroenergetsko omrežje priključevali z zemeljskimi kabli, položenimi direktno v zemljo, oziroma uvlečeni v zaščitne cevi pri križanju komunalnih vodov, voznih površin in dvorišč. Globina vkopa elektroenergetskih kablov je med 0,8 m in 1 m.
Za priključevanje predvidenih objektov je potrebno zgraditi transformatorsko postajo in izvesti srednjenapetostni priključek.
Za oskrbo območja se zgradi trafo postaja in ustrezno nizkonapetostno omrežje.

Za razsvetljavo je potrebno zgraditi napeljavo javne razsvetljave.Odjemno mesto se določi v projektni dokumentaciji po pogojih upravljalca.

V območju urejanja se izvede telefonsko omrežje s priključki do objektov. Omrežje se naveže na obstoječe TK omrežje.
Pri izgradnji omrežja je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– za izgradnjo TK omrežja mora investitor voditi postopek pridobitve gradbenega dovoljenja na območju pozidave in priključitve na TK omrežje v skladu s projektno rešitvijo,
– zgraditev TK omrežja in vključitev na obstoječe TK omrežje je predmet posebnega dogovora med investitorjem in Telekomom Slovenije,
– upoštevajo se trase obstoječega TK omrežja,
– pri posegu v prostor, kjer je TK omrežje zgrajeno je potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije, PE Ljubljana, investicijsko tehnična služba,
– obstoječe TK omrežje je potrebno, glede na pozidavo, ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Eventualno potrebno zaščito ali prestavitev obstoječega TK omrežja nosi investitor gradnje na določenem območju,
– projekt priključitve na TK omrežje lahko izdela le usposobljena in registrirana projektantska organizacija po predhodni pridobitvi projektne naloge, ki jo izda Telekom Slovenije, PE Ljubljana. Stroške izdelave projekta TK omrežja nosi investitor gradnje na določenem območju.

Zbiranje odpadkov bo ločeno, individualno za vsak stanovanjski objekt in v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
Posebni pogoji v zvezi z javno higieno:
– vse poti območja morajo biti dovolj široke in utrjene tako, da je omogočen prehod specialnim smetarskim vozilom,
– v območju je predviden ekološki otok za namestitev večjega števila zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov.

V objektih se predvidijo individualna kurišča na trda ali tekoča goriva ali utekočinjeni naftni plin.
Kurilno olje je treba shranjevati v dvoplaščne vodotesne kovinske cisterne, oziroma kovinske ali plastične cisterne, ki so postavljene v primerne betonske lovilne posode (oziroma v same stanovanjske objekte). Betonske lovilne posode morajo biti oljetesni in sposobne sprejeti vse možno razlito gorivo. Prostor, kjer se gorivo pretaka, mora biti utrjen, meteorno vodo s te površine je treba speljati v ponikovalnico preko usedalnika, ki je opremljen z lovilcem olja.
Rezervoarji za utekočinjeni naftni plin bodo vkopani. Priključki rezervoarja morajo biti od vira vžiga, javne ceste, stanovanjskega objekta in meje sosednjega zemljišča oddaljeni minimalno 3 m. Razdalje med posameznimi rezervoarji morajo biti najmanj 0,60 m.
Varnostne razdalje se s postavitvijo zaščitnega zidu lahko zmanjšajo za polovico.

Za zagotavljanje varnosti pred požarom se mora zgraditi ustrezno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti v predpisanih razmikih. Do vseh objektov je možen dostop po obstoječi cesti. Reševanje ljudi in premoženja omogočajo okoliške proste površine.

Zagotoviti je potrebno primeren odvod zalednih voda s pobočja tako, da ne bodo ogrožena nižje ležeča območja. Pri tem je potrebno upoštevati geomehanske lastnosti tal in poskrbeti, da ne bodo povzročene splazitve in erozija pobočij.
Zagotovljena mora biti izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.
Čiste meteorne vode je možno preko meteorne kanalizacije speljati v površinske odvodnike ali ponikati, če to dovoljuje teren.
Meteorne vode s povoznih površin so speljane v meteorno kanalizacijo ali naravne odvodnike preko peskolovov in lovilcev olj.
Vse sanitarne odpadne morajo biti speljane v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo.

Celotno predvideno naselje se nahaja na območju enote kulturne dediščine, ki je registrirana kot Rakek-Arheološko območje Srnjak (EŠD 10965) in je varovano s prvim, drugim in tretjim varstvenim režimom za arheološko dediščino.
Posegi na obravnavanem območju so možni ob zagotovitvi naslednjih kulturnovarstvenih pogojev:
– na celotnem območju mora biti izveden površinski pregled, ki bo natančneje pokazal prisotnost in obseg arheoloških ostalin,
– kolikor bodo rezultati pozitivni, bo potrebno teren namenjen gradnji, sistematično raziskati,
– stroške raziskave je skladno z 59. členom zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) dolžan zagotoviti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča.

Dovoljene tolerance tega zazidalnega načrta so +/- 10%.

Gradnjo objektov bodo investitorji izvajali v različnih časovnih etapah.
V smiselno zaključenih etapah je potrebno realizirati tudi cestno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Zemljišča, ki se ne realizirajo v zaključeni etapi obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja.

Investitorji in izvajalci so dolžni:
– predvideti in izvesti vse ukrepe za varovanje okolja,
– izvesti vse ukrepe protipožarne zaščite,
– izvesti infrastrukturno omrežje in priključke v smiselno zaključenih etapah oziroma sočasno z gradnjo objektov,
– urediti okolico in skupne zelene površine.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in na sedežu krajevnega urada.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Z dnem, ko začne veljati ZN Tičnica Rakek, preneha veljati ZN stanovanjske soseske Pod Srnjakom Rakek (Uradni list SRS, št. 22/82), v delu s parc. št. 993/137, 993/225, 993/252, vse k.o. Rakek.
V delu kjer novi ZN Tičnica Rakek meji na preostali del ZN Pod Srnjakom so v kasnejši fazi potrebni popravki, v smislu povezave oziroma navezave.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.